Oznaka: zdravje

Posted on by — Leave a comment

Fizika je temelj vsega. Tudi medicine.

Kako si s fiziko pomagamo do boljšega zdravja?

Večina moderne znanosti in medicine je zgrajena na napačni hierarhiji. V šolah učijo, da je biologija nad kemijo, kemija pa nad fiziko – kot da je življenje posledica nekih biokemijskih reakcij, ki jih opisujemo s formulami in encimi. Ampak to je narobe obrnjena piramida.

Fizika je temelj.


Zakaj? Ker fizika določa, kako se obnašajo delci, iz katerih je sploh sestavljena kemija. Elektroni, protoni, nevtroni, fotoni – to so igralci, ki jih kemija ne more pojasniti brez fizike. Kemija je samo pravilo, ki opisuje, kaj se zgodi, ko se elektroni prerazporejajo. Biologija pa je zgolj zgodba, ki opisuje, kaj se zgodi, ko se kemijske reakcije organizirajo v tkiva in organe. Če ne razumeš fizike, potem tudi kemija in biologija nista nič drugega kot opis posledic, brez razumevanja vzroka.

Zato je ključno:

  • Elektrika in elektromagnetizem sta osnovni sili, ki nadzirata gibanje elektronov.
  • Vsa energija v živih sistemih prihaja skozi svetlobo (fotone), ki udarijo v (metabolno) vodo, kar spremeni njeno strukturo in ustvari električni naboj.
  • Magnetizem usmerja gibanje nabitih delcev, ustvarja tokove in vzorce, ki nato omogočajo, da je biologija sploh mogoča.

To pomeni, da je celotno življenje rezultat fizikalnih pojavov:

  • Svetloba (sonce) daje energijo.
  • Voda ni samo topilo, ampak kvantni material, ki shrani in pretvarja to energijo v električne naboje (EZ voda – Exclusion Zone) .
  • Magnetno polje Zemlje organizira te naboje in usmerja tokove, da iz kaosa nastane red. Najmočnejše je v bližini ekvatorja in vulkanskih področij (tam, kjer je zemeljska skorja tanjša in geotermalna aktivnost večja).

    Opomba: Res je, da se moč Zemljinega magnetnega polja zmanjšuje. Dr. Kruse pravi, da je to eden od glavnih razlogov, zakaj smo danes bolj bolni oziroma bolj dovzetni za negativne učinke stresa, predvsem v obliki nenaravnih EMF, kamor spada tudi izolirana modra svetloba (LED, neonke) in visokofrekvenčna sevanja (wifi, 1-5G, BT..).

V medicini pa se primarno razmišljajo le o biokemiji – beljakovine, encimi, receptorji, hormoni. Vendar..

Biologija je kot pohištvo v hiši. Kemija je kot zidovi in sobe, ki dajejo obliko. Ampak brez temeljev hiše vse skupaj propade. Temelji pa so fizika – gravitacija, zemlja, beton, nosilna struktura. Brez njih pohištvo in zidovi nimajo nobenega smisla. Medicina danes poskuša popravljati pohištvo, ne da bi razumela, da se hiša ruši zaradi temeljev.

Če torej vprašamo: Kaj resnično vodi življenje?

 Odgovor je: fizika vodi kemijo, kemija vodi biologijo.
 In med vsemi fizikalnimi pojavi so ključni svetloba, voda in magnetizem. To je sveta trojica, brez katerega življenje ne obstaja.

ZAKAJ BI NAM MORALO BITI MAR?

  1. Ker medicina zdravi posledice, ne vzroka.
    Če gledamo samo hormone, beljakovine in biokemijo, smo vedno en korak prepozno. Vzrok je v tem, kako telo upravlja elektrone, fotone in protone. Če popraviš fizikalno okolje (svetloba, voda, magnetno polje), se biokemija sama uredi.
  2. Ker naše zdravje vodi okolje – ne tablete.
    • Če nisi na soncu, nimaš fotonov, ki poganjajo tvoje celice.
    • Če piješ mrtvo, klorirano vodo, tvoj notranji električni naboj oslabi.
    • Če živiš v prevelikem EMF hrupu in brez stika z naravnim magnetnim poljem, tvoje celice izgubijo orientacijo.
  3. Ker lahko sami ukrepamo.
    • Več sončne svetlobe = boljša mitohondrijska funkcija.
    • Čista, strukturirana voda = več notranje elektrike.
    • Stik z zemljo, morjem, gozdovi = ponastavitev z magnetnim poljem Zemlje.
  4. Ker napačna piramida stane zdravja.
     Trenutna medicina nas dela odvisne od zdravil in terapij, ki popravljajo simptome. Če bi piramido obrnili pravilno, bi razumeli, da resnično zdravilo niso kemikalije, temveč svetloba, voda in magnetizem.

Praktično sporočilo:
Tvoje telo je kvantni računalnik, ki ga poganjajo fotoni, voda in magnetno polje. Če si v pravem okolju, te biologija zdravi sama. Če si v napačnem, lahko jemlješ zdravila in dodatke do konca življenja – pa nikoli ne prideš do korena.

KAJ POMENI, DA JE KISIK PARAMAGNETEN?

Paramagneten pomeni, da ima atom/molekula neparne elektrone, kar ustvarja neto magnetni moment.*

*Kaj pomeni »para« v paramagneten? Beseda para- tukaj pomeni “ob strani” oziroma “ne popolnoma”. To pomeni, da snov ni močno magnetna (kot železo, ki ostane trajno magnetno = feromagnetizem), ampak ima samo rahlo privlačnost do magnetnih polj. Kisik ima dva neparna elektrona (ne tvorita para), zato ima rahlo magnetno lastnost → paramagneten. To pomeni: v prisotnosti magnetnega polja se molekule kisika usmerijo kot igla kompasa.

Takšne molekule se privlačijo v magnetno polje – niso trajno magnetne kot železo (feromagnetizem), ampak jih magnetno polje lahko usmeri in premakne.

Molekula kisika (O₂) ima dva neparna elektrona → to pomeni, da se “odzove” na magnetna polja.

ZAKAJ JE TO POMEMBNO ZA BIOLOGIJO?

  1. Kisik je zadnji akceptor elektronov v mitohondrijski verigi.
    • Elektroni potujejo po elektronskem transportnem sistemu, vse dokler ne končajo na kisiku.
    • Ker je paramagneten, ga magnetno polje usmerja in mu pomaga, da “ujame” te elektrone.
    • Brez magnetnega polja Zemlje bi bila učinkovitost dihanja in nastajanja ATP precej nižja.

      Mimogrede.. to je tudi razlog, zakaj so magnetne terapije tako učinkovite..!
  2. Magnetno polje Zemlje + paramagnetni kisik = usklajeno dihanje.
    • Naše celice niso odvisne samo od kisika kot plina, ampak tudi od njegove magnetne lastnosti.
    • Magnetno polje Zemlje pomaga uravnavati, kako dobro kisik sprejema elektrone → to pomeni boljši celični metabolizem in manj prostih radikalov.
  3. Vpliv EMF in umetnih polj.
    • Umetna elektromagnetna polja lahko motijo usmeritev kisika.
    • To pomeni, da kisik sicer pride v kri (normalna saturacija), ampak ne deluje optimalno na mitohondrijski ravni. Zato se lahko počutimo utrujeni, čeprav “nimamo pomanjkanja kisika”.
  4. Voda + kisik + magnetizem = biofizikalna sinergija.
    • EZ voda (strukturna voda v celicah) nastaja zaradi svetlobe in ustvarja ločevanje nabojev.
    • Paramagnetni kisik pa omogoča, da se elektroni na koncu transportne verige pravilno sprejmejo.
    • To je razlog, zakaj Jack Kruse pravi: brez magnetizma, voda in kisik ne bi mogla opravljati svoje prave vloge v biologiji.

Skratka:
Kisik ni samo “plin, ki ga dihamo”. Je paramagnetna molekula, ki deluje v navezi z magnetnim poljem Zemlje, da bi naše mitohondriji naredili ATP (energija) učinkovito. To je še en dokaz, da brez fizike (magnetizma) biologija ne deluje.

KJE PRIDE V IGRO SVETLOBA?

Elektroni, ki jih dobimo iz hrane, v resnici nosijo informacijo svetlobe (fotoni iz sonca, shranjeni v kemičnih vezeh).

Ti elektroni potujejo skozi elektronski transportni sistem v mitohondrijih.

Na koncu morajo “pristati” na molekuli kisika.

Ker je kisik paramagneten, ga Zemljino magnetno polje usmerja tako, da lahko te elektrone pravilno sprejme.

Ko kisik ujame elektrone, nastane voda → ta voda se nato s svetlobo (IR spekter) strukturira (EZ voda -→ negativno nabit sloj ob membranah.), kar spet ustvarja električni naboj v celici. Ta voda je metabolna voda (nastala v celici, ne vnesena z pitjem)

Brez svetlobe ni EZ vode. Če ni svetlobe (ali je preveč umetne svetlobe), ostane voda “navadna”, ne strukturirana → celica izgubi naboj in komunikacijo.

Električni naboj celice

EZ voda + membranski gradient ustvarita ogromno napetost med notranjostjo in zunanjostjo celice.

To je 30 milijonov voltov na centimeter(!) – ne kot “baterija”, ampak kot kvantno polje napetosti, ki omogoča komunikacijo elektronov in protonov.

To polje določa, ali se bo celica zdravila, delila ali umrla.

Zato potrebujemo DHA (omega-3)

DHA v membranah deluje kot fotonski usmerjevalnik.

To pomeni, da omogoča, da svetloba (foton) pretvori svojo energijo v elektronski tok.

Če DHA manjka (prehrana brez omega-3, veliko omega-6, umetna svetloba), se tok elektronov zatika → več elektronov “pobegne” iz verige. Zato tudi če imaš svetlobo in vodo, membrana ne zna učinkovito voditi naboja → nastane oksidacija – več ROS, kot bi jih moralo biti → kronični oksidativni stres, izguba energije.

Torej: pomanjkanje DHA = več ROS iz istega procesa.

ROS (Reactive Oxygen Species – Reaktivne Kisikove Spojine) in ATP-aza

ROS nastanejo kot stranski produkt, ko kisik sprejema elektrone. V mitohondrijski respiratorni verigi (kompleks I–IV) elektroni potujejo do kisika.

Ta proces ni 100 % učinkovit – nekaj elektronov “uide” in reagira s kisikom → nastane superoksid (O₂⁻), prvi ROS.

To se zgodi vedno – to je normalen fiziološki “stranski produkt”.

V majhnih količinah je to koristno, ker ROS delujejo kot signalne molekule za rast, popravljanje, hormezo

Če je vse uravnano (dovolj svetlobe, DHA, EZ vode), ROS delujejo kot signalne molekule (dober stres, hormeza).

Če pa je sistem v disbalansu (umetna svetloba, pomanjkanje DHA, kronično vnetje), nastaja preveč ROS → oksidativni stres → poškodbe beljakovin, membran, DNK.

Torej: dobri ROS = signalne molekule, ki uravnavajo rast in popravljanje. Slabi ROS = ko so izven nadzora in gorijo tkiva.

Kisik, ROS in paramagnetizem

V mitohondriju kisik ni uporabljen samo kot “končni sprejemnik elektronov” v oksidativni fosforilaciji (kar učijo v medicini), ampak ga telo lahko reciklira tudi drugače.

Če elektronov ni dovolj, nastajajo ROS (reaktivne kisikove spojine). Če jih ni preveč, delujejo kot signalne molekule in del mehanizma, kako kisik sodeluje pri ustvarjanju elektromagnetnih učinkov v celici.

Spin in ATP-aza = ustvarjanje magnetnega polja

ATP sintaza (kompleks V v mitohondriju) je dobesedno rotacijski motor na atomski ravni. Elektroni in protoni, ki vstopajo, ustvarijo vrtilni moment (spin).

Ta rotacija + paramagnetizem kisika + ROS → skupaj prispevajo k lokalnemu elektromagnetnemu polju.

Srce, možgani imajo od vseh organov najmočnejša EM polja, ker so najbolj bogati z mitohondriji → zato jih lahko merimo (EKG, EEG, MEG).

(ROS niso glavni vir spina, ampak signalni stranski produkt, ki ga narava uspešno reciklira. Magnetno polje nastaja tudi (in predvsem) pri “urejenem” procesu oksidativne fosforilacije, kjer teče urejen tok protonov (H⁺) skozi membrano mitohondrija. Elektroni, ki jih kisik uspešno ujame na koncu dihalne verige, omogočijo, da črpanje protonov deluje → in ta protonski gradient je tisti, ki “vrti rotor” ATP-aze (kot mala vodna turbina). To je osnovni način nastanka ATP – in magnetnega polja.)

Magnetno polje in medosebni vpliv

Ker vsaka celica oddaja biophotone (šibko svetlobo) in ker mitohondriji + ATP-aza ustvarjajo elektromagnetna polja, se polja posameznikov med seboj prepletajo!

To pomeni, da razpoloženje, energija ali “mood” nekoga vpliva na drugega – dobesedno na fizičnem nivoju.

Ko “vibracija” ali magnetno polje nekoga ni skladno s tvojim, lahko pride do odbijanja; če pa je skladno, pride do privlačnosti. Zato nas nekateri ljudje “polnijo” ali “praznijo” samo s svojo prisotnostjo.

KAKO SE POVEŽE ‘KARBONSKA NARAVA’ (Carbon-based) Z FIZIKO?

Ker smo temeljito ogrodje ogljikovega biokemičnega sistema, to prinaša specifične biofizikalne lastnosti:

  • Ogljik (C) tvori stabilne, razvejane verige — omogoča zgradbo beljakovin, lipidov, DNA in RNA. Ta kompleksna struktura je le plod fizikalnih zakonov (elektronska konfiguracija, kvantni efekti).
  • DHA, ki je ogljikov lipid, deluje kot ena od glavnih “fotonskih anten” v celični membrani — omogoča pretvorbo svetlobe v električni tok. Brez tega mehanizma bi bil električni potencial celične membrane zelo slab.
  • Kaj pomeni to v praksi?: Ker ima ogljik takšne lastnosti, lahko živimo, delamo hormone, gradimo DNK itd. — toda vse to deluje le, če je podprto z ustreznim fizikalnim okoljem: svetlobo, strukturo vode, magnetizmom, elektroniko membran in tako dalje.

Povežimo skupaj

SVETLOBA – VODA – MAGNETIZEM: KVANTNA TROJICA ŽIVLJENJA

  1. Svetloba (fotoni)
     – Sončna svetloba “naloži” elektrone v hrani z energijo.
    – Ti elektroni so pravzaprav shranjeni fotoni.
  2. Elektroni
     – Potujejo skozi mitohondrijsko dihalno verigo.
    – Njihovo gibanje poganja vse procese v celici.
  3. Paramagnetni kisik
     – Na koncu poti kisik sprejme elektrone.
    – Ker je paramagneten, ga Zemljino magnetno polje usmeri, da to naredi učinkovito in varno.
  4. Voda (H₂O)
     – Ko kisik ujame elektrone, nastane voda – t. i. metabolna voda.
    – Ta se ob svetlobi strukturira v EZ vodo, ki shranjuje naboj.
  5. Notranja elektrika
     – EZ voda skupaj z membranami ustvari močan električni potencial (napetost v milijonih voltov/cm).
    – To ni isto kot ATP, ampak je predpogoj, da ATP sploh lahko nastane in deluje.

Lahko rečemo: ATP je “kemijski denar”, medtem ko je EZ voda in naboj celice “električna infrastruktura”, brez katere denar nima vrednosti.

Tako vidimo, da ATP sam po sebi ni “notranja elektrika”. Resnična elektrika v celici pride iz strukturirane vode, ki jo ustvari svetloba, z elektroni in paramagnetnim kisikom v magnetnem polju Zemlje. ATP pa nato uporablja to električno okolje kot menjalno valuto za biokemične procese.

Torej, brez svetlobe elektronov sploh ne bi bilo, brez paramagnetizma kisika jih ne bi mogli pravilno uporabiti, brez magnetnega polja pa bi bil ves proces neučinkovit. To je fizika!

SEDAJ PA POVEŽIMO VSE SKUPAJ V ENOTNI KVANTNI OKVIR Z OSNOVNIMI GRADNIKI ŽIVLJENJA:

OGLJIK – VODIK – KISIK – MAGNETIZEM – VODA – SVETLOBA – DHA

1. Svetloba (fotoni)

  • Sončna svetloba (UV, vidna, IR) nosi energijo, ki jo prevzamejo elektroni v naši hrani (zajeti v ogljikovih vezeh – fotosinteza).
  • Svetloba tudi strukturira vodo v celicah (EZ voda → ekskluzijska cona), kar ustvarja notranjo elektriko (napetostne razlike).
  • Naše telo pa lahko fotone uporablja tudi neposredno (koža, mrežnica, melanopsin).

2. Ogljik (C) – osnova življenja

  • Ogljik je gradnik hrane in telesa → vezan v glukozi, maščobah, beljakovinah.
  • Ima sposobnost tvoriti štiri vezi → lahko shranjuje elektrone z različnimi energetskimi nivoji.
  • V praksi: ogljik je “shramba sončne energije”, ki jo mi kasneje sprostimo v mitohondrijih.

3. Vodik (H) – “gorivo”

  • Vodik v hrani in vodi prinaša protone (H⁺) in elektrone.
  • V mitohondrijih se protoni črpajo skozi membrano, kar ustvarja protonski gradient (napetost → kot baterija).
  • To je “hidrogenski motor”, ki žene ATP sintazo.
  • Vodik + kisik = voda, hkrati pa nastane toplota in svetloba na celični ravni (bioluminiscenca).

4. Kisik (O₂) – paramagnetni sprejemnik

  • Kisik je paramagneten → Zemljino magnetno polje mu pomaga poravnati “roke”, da ujame elektrone.
  • Je končni sprejemnik elektronov v dihalni verigi → brez kisika elektroni “obtičijo” in nastane oksidativni stres.
  • Ko elektroni prispejo do kisika → nastane voda (H₂O).

5. Voda (H₂O) – električna mreža

  • Voda nastaja v mitohondrijih → to je metabolna voda (Kruse o njej ogromno govori).
  • Pod vplivom svetlobe in magnetizma se voda strukturira v EZ (ekscluzijsko) vodo → deluje kot polprevodnik.
  • EZ voda ustvarja napetost (do milijone voltov na meter), kar omogoča delovanje beljakovin, ionov in celične komunikacije.

6. Magnetizem – orkestrator

  • Zemljino magnetno polje:
    • pomaga kisiku “loviti” elektrone,
    • usmerja tok elektronov in protonov,
    • vpliva na spin elektronov (kvantna biologija).
  • Brez magnetnega polja bi bil transport elektronov neučinkovit → celična energija bi padla.

7. DHA (dokozaheksaenojska kislina)

  • Posebna maščobna kislina v membranah (predvsem v možganih, očeh, mitohondrijih).
  • Ima izjemno π((pi)-elektronsko mrežo*, ki omogoča prenos fotonov v elektrone.
  • Pretvori svetlobo neposredno v električni signal → zato so možgani “optični kvantni računalnik”.
  • Brez DHA svetloba ne more učinkovito postati elektrika – ker DHA deluje kot kvantni most med svetlobo in biologijo.
    Brez nje bi svetloba sicer padala na našo kožo in mrežnico, a bi zelo malo tega lahko električno uporabili.

*Kaj sploh je π-elektronska mreža?
Ko se takšni elektroni “porazdelijo” čez več atomov, nastane π-elektronska mreža, ki je sposobna absorbirati, prevajati in oddajati fotone. V dvojnih vezeh ogljikovih atomov (npr. v polinenasičenih maščobah) nastajajo π-orbitali. Te π-orbitali vsebujejo delokalizirane elektrone, ki se ne držijo strogo enega atoma, ampak se lahko “premikajo” po celotni verigi. Ko se takšni elektroni “porazdelijo” čez več atomov, nastane π-elektronska mreža, ki je sposobna absorbirati, prevajati in oddajati fotone.

Dr. Kruse: DHA je ostala enaka milijone let, ker je edini naravni molekularni “čip”, ki zna sončno svetlobo brez izgube prevesti v električni tok. Narava ga ni nikoli zamenjala, ker ni boljšega načina za povezavo med svetlobo in življenjem.

Kaj to pomeni za biologijo?

  • Direkten dostop do elektronov iz svetlobe: naše celice ne potrebujejo samo hrane kot vira elektronov → DHA omogoča, da fotoni iz okolja takoj postanejo del električnega toka v membranah in mitohondrijih.
  • Membranska elektrika: DHA naredi membrano kot tekoči polprevodnik, ki vodi elektrone in fotone.
  • Brez DHA → fotoni nimajo “kvantnega mostu” → več ROS, manj koherence.

Če to povežemo:

Svetloba (fotoni) – vzbudi elektrone.

DHA π-elektronska mreža – ujame fotone in jih spremeni v uporabno elektriko.

Elektroni in protoni (vodik) – potujejo skozi mitohondrije.

Ogljik – gradi skelet življenja, ki je fleksibilen za vse te interakcije.

Kisik – paramagnetni lovilec elektronov.

Magnetno polje Zemlje – usmerja gibanje nabitih delcev.

Voda (EZ) – shrani elektrone kot notranjo baterijo in gradi električno polje v celici..

Rezultat = notranja elektrika + metabolna voda → osnova življenja.

V praksi:

Če zmanjka ogljika (podhranjenost ali napačen vir hrane) → zmanjka elektronov.

Če zmanjka svetlobe → ni EZ vode.

Če zmanjka DHA v membranah → elektroni ne pridejo do kisika.

Če zmanjka kisika/magnetizma → elektroni zastanejo, ROS pobesnijo.

Če zmanjka vodika (dehidriranost, slaba hrana) → pade gradient.

Torej, če želimo svoje zdravje in počutje ter tudi način staranja vzeti v svoje roke, je dobro da razumemo, da je v prvi vrsti odvisno od fizikalnih pojavov: svetlobe, magnetizma in celične vode (ki ima dipol).

In besedno zvezo ‘med nama ni kemije’ bi morali zamenjati z ‘med nama ni fizike’! Ker oddajamo biophotone in elektromagnetna polja, se med sabo dobesedno “uglašujemo” ali “izgubljamo resonanco”, kar občutimo kot ujemanje ali konflikt razpoloženja.

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!

Posted on by — Leave a comment

Ali imamo sodobni ljudje res daljšo življenjsko dobo?

Sodobni ljudje ne živimo dlje, ampak propadamo dlje.

1. Lovci in nabiralci niso živeli kratko – to je mit.

  • Povprečna življenjska doba je bila znižana zaradi visoke smrtnosti v otroštvu in zaradi travmatskih poškodb, ne zaradi bolezni, povezanih z življenjskim slogom.
  • Če si preživel otroštvo, si pogosto živel v 70. ali celo 80. leta, brez demence, raka ali diabetesa.

“Povprečna življenjska doba ni isto kot maksimalna življenjska doba.” – J. Kruse

2. Njihov mitohondrijski motor je bil bolj učinkovit kot današnji.

  • Bili so leptinsko občutljivi, z nizkim inzulinskim signalom, izpostavljeni naravni svetlobi, mrazu in sezonski hrani.
  • Njihov Redoks status (ravnovesje med oksidanti in antioksidanti) je bil boljši.

“They lived fewer years, but they lived with 10x better redox potential than modern humans.”

3. Njihove smrti so bile akutne – ne degenerativne.

  • Umrli so zaradi:
    • infekcij,
    • poškodb,
    • zastrupitev,
    • živalskih napadov.
  • Niso pa umirali zaradi:
    • Alzheimerja,
    • raka,
    • bolezni srca.

“They died quickly and naturally — not slowly and artificially from mitochondrial decay.”

4. Današnja dolgoživost je umetna in ne pomeni zdravja.

Daljše življenje v modernem svetu je rezultat:

  • antibiotikov,
  • cepljenj,
  • sanitarnih sistemov,
  • ne pa biološke izboljšave.


“You’re not living longer — you’re dying slower.”

5. Moderna tehnologija in umetna svetloba uničujeta kvaliteto življenja, kljub ‘daljši življenjski dobi’.

Dr. Kruse opozarja, da današnja “dolgoživost” pomeni:

  • več degeneracije,
  • več bolezni,
  • več invalidnosti,
    medtem ko lovci-nabiralci niso poznali kronične degeneracije.

Povzetek:

“Naši predniki – lovci in nabiralci – niso živeli kratkega življenja, kot pogosto slišimo. Živeli so intenzivno, budno in globoko povezano z naravo. Njihovo telo je delovalo močno in jasno, dokler jih ni izdala neka zunanja sila (npr. poškodba ali okužba), ne pa zaradi počasnega in umetnega propadanja, kot ga poznamo danes.
V sodobnem času ne živimo bistveno dlje – le dlje traja naš razpad: počasna izguba vitalnosti, odvisnost od zdravil in tehnologije, odklopljenost od naravnega okolja in telesa.”

Kako so najpogosteje umirali lovci in nabiralci?

1. Poškodbe in nesreče

  • lov (ranitve, padci, ugrizi)
  • boji med skupinami
  • padci iz višine ali nesreče pri nabiranju

2. Akutne okužbe

  • okužbe ran, sepse
  • virusne/bakterijske bolezni (predvsem iz okolja, ne pa zaradi znižane imunosti kot danes)
  • brez antibiotikov so bile tudi manjše okužbe lahko smrtne

3. Zastrupitve

  • uživanje strupenih rastlin ali živali – predvsem v mlajših letih, pri učenju nabiranja

4. Pomanjkanje hrane / lakota (občasno)

  • redko, vendar možno pri migracijah, sušah, neuspešnem lovu

5. Visoka umrljivost dojenčkov in porodnih zapletov

  • porodna umrljivost žensk je bila višja, ker ni bilo sodobne medicine (rodile 5-7 otrok)
  • otrok ni preživel vsak (3-4)– vendar so preživeli postali praviloma zelo robustni

Srčna odpoved?

Ne, skoraj nikoli. Srčni infarkt (miokardni infarkt) je izrazito moderna bolezen. Potrebuje:

  • poškodovane žile (ateroskleroza),
  • kronični vnetni stres,
  • inzulinsko/leptinsko rezistenco,
  • disfunkcijo mitohondrijev → vse to pa ni obstajalo v njihovem načinu življenja.

Njihova prednost:

Lovci-nabiralci so:

  • živeli gibajoče, ne sedeče,
  • jedli sezonsko in lokalno (z malo sladkorja, brez kemikalij),
  • spali usklajeno z naravo,
  • bili nenehno v stiku s soncem, zemljo in naravo,
  • imeli nizko telesno maščobo, močne kosti, dober metabolizem.

Zato je njihova smrt prišla hitro, ko je prišla – ne pa počasi in v mukah, kot pri mnogih sodobnih ljudeh.

PRIMERJAVA: LOVCI-NABIRALCI vs. MODERNI ČLOVEK (dr. Krusova perspektiva)

VidikLovci-nabiralciSodobni človek
Leptinska občutljivostVisoka — redka hrana, sezonsko uživanje OHNizka — pogosta hranjenja, ves čas dostopni OH
Mitohondrijska učinkovitostVisoka — redox ravnovesje, naravna termogenezaNizka — kronično vnetje, oksidativni stres
Svetlobna izpostavljenostZjutraj sonce, zvečer tema (100 % naravna svetloba)Umetna svetloba, modra svetloba ponoči, premalo UV
Temperaturna izpostavljenostRedna izpostavljenost mrazu in vročiniKlimatizirano okolje, termično udobje – brez hormetične spodbude
PrehranaKetogena / sezonska, bogata z DHA, z nizko OHStandardna prehrana – visoko OH, nizek DHA
NeurodegeneracijaSkoraj neobstoječaPovečanje Alzheimerja, depresije, izgube kognicije
Kronične bolezniIzjemno redke (rak, diabetes, srčno-žilne)Eksponentna rast – sodobna “normalnost”
Vzrok smrtiAkutna poškodba, okužba, zastrupitevKronična degeneracija, dolgotrajno umiranje
Povezanost z naravoGloboka – bioritmi, zemlja, sonce, sezonskostOdklop – EMF, ekran, stres, izolacija
Epigenetska stabilnostVisoka – okolje podpira zdrav izražanje genovNizka – okolje epigenetsko toksično
CT (Cold Thermogenesis)Naravna, vsakodnevnaSkoraj neobstoječa

Katere pa so prednosti sodobne medicine?

“If I fall off a ladder and break my femur, I want an orthopedic surgeon – not a shaman with essential oils.”

Urgentna medicina:

  • Zlomi, poškodbe, prometne nesreče, ureznine, opekline
  • Kirurški posegi (apendicitis, poškodbe organov itd.)
  • Porodništvo in ginekologija pri zapletih
  • Oživljanje in reanimacija (oživljanje z defibrilatorjem itd.)
  • Transfuzije, intenzivna nega, presaditve

“Modern medicine is amazing when it comes to trauma. We can rebuild bones, stitch arteries, and even transplant organs.”

Antibiotiki in zdravila za akutne okužbe

  • Ko gre za akutno pljučnico, sepso, meningitis, okužbe pri porodu, lahko antibiotiki rešujejo življenja.

Diagnostika

  • Napredne metode: MRI, CT, PET, krvne analize, genetika
  • Pomembne za odkrivanje tumorjev, vnetij, notranjih krvavitev

Anestezija in bolečinska terapija

  • Omogoča posege, ki bi bili v preteklosti nepredstavljivi

Kaj je največja kritika?

  • Farmacevtsko vodeno zdravljenje simptomov, namesto vzrokov
  • Zanemarjanje svetlobe, cirkadiane biologije, mitohondrijev
  • Ignoriranje okoljskih dejavnikov (EMF, umetna svetloba, prehranska vsebina)
  • Standardizacijo zdravljenja brez individualne kvantne naravnanosti

“Modern medicine knows biochemistry. It ignores quantum biology. That’s where the problem begins.”

Strnjena zaključna misel

❝ Lovci-nabiralci niso živeli kratko – umrli so hitro. Mi danes ne živimo dolgo – mi počasi propadamo. ❞

Kaj bi potrebovali za resnično dolgoživost?

1. Postati leptinsko občutljivi

→ Zjutraj sonce + beljakovine, brez prigrizkov, brez modre svetlobe zvečer.

2. Živi v skladu z naravno svetlobo

→ Jutranja sončna svetloba, brez umetne svetlobe po sončnem zahodu.

3. Uporabiti mraz kot orodje (CT)

→ Hladen tuš, ledena kopel, lahka oblačila zunaj – aktivira rjavo maščevje, obnovi mitohondrije.

4. Jesti zgolj sezonsko in lokalno

→ Pozimi bolj ketogeno (maščobe, živalske beljakovine), poleti nekaj OH (lokalno sadje).

5. Drastično omejiti EMF in umetni svet

→ Manj Wi-Fi-ja, več časa bos na zemlji, manj ekranov, več narave, manj umetne hrane, zaslonskih odnosov..

6. Več naravnega gibanja in stika z naravo

→ Manj sedenja, več hoje, počepanja, več vadbe v naravi, več naravnih gibalnih vzorcev

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!

Posted on by — Leave a comment

Zakaj telo izgubi ravnovesje? Od Newtonovega do kvantnega pogleda na telo

Tako rada prebiram dela avtorja dr. Joe Dispenze, da sem zopet zbrala nekaj njegovih mislih in jih združila v ključno vprašanje današnjega modernega človeka, ki se lomi pod bremenom materialnega sveta: Zakaj dejansko zbolimo? In kako se vrnemo nazaj v ravnovesje?

Da bi prišli do odgovora, se moramo najprej spustiti na nivo atoma in razumeti iz česa je le ta sestavljen.

Atom je dejansko sestavljen iz 99,99999% praznega prostora. Ta prostor je informacija. Je energija. Je frekvenca. Preostanek 0,0001% atoma je materija. Torej večinski del atoma je energija!

Ko se atomi združujejo v molekule, si delijo skupno polje energije oz informacij. Če te molekule povežemo med seboj, nastane celica. Tudi te molekule si delijo skupno polje informacij, ki obdaja celico. Ko nato določene celice združimo skupaj, nastane tkivo. Tudi tkivo ima skupno polje informacij. 

Informacije, ki si jih delijo, so kolektivna zavest. 

Tkiva se združujejo v organe in tudi organi imajo svoje polje informacij. Te informacije narekujejo materiji, kaj je njeno poslanstvo. 

Če nato organe povežemo med seboj v sistem, dobimo sisteme kot so srčno-žilni sistem, prebavni sistem, živčni sistem, imunski sistem, reproduktivni sistem.. in vsi ti sistemi delujejo v okrilju kolektivne zavesti, ki obdaja ta sistem.

Energija daje življenje vsemu materialnemu.

Če vse sisteme povežemo med seboj, dobimo telo. In tudi telo ima energetsko polje okoli sebe. To daje telesu življenje, ritem, koherenco. To nevidno polje informacij daje našemu telesu življenje.

Vse bolezni nastanejo z zniževanjem frekvence (tega polja). 

Bolj (s časom) izgubljamo frekvenco, bolj nekoherentna le ta postaja. Začne se gibati izven ritma, izven reda.

Če bi imeli skupino bobnarjev, bi se to slišalo kot da vsak bobna po svoje.To bi povzročilo veliko hrupa in inkoherence. Če pa bi imeli v tej skupini nekaj zares dobrih bobnarjev z ritmom, bi sčasoma ‘potegnili’ v ritem za sabo ostale bobnarje, ki bi začeli bobnati v istem ritmu. 

Podoben fenomen obstaja s starinskimi urami, ki se nahajajo v istem prostoru.. recimo, da vsaka tiktaka po svoje.. v določen času, bi se začele tiktakati v istem ritmu.. prav tako kot bi ženske, ki živijo v istem stanovanju, začele menstruirati ob istem času.

To je naravni fenomen.

Naše telo potrebuje tega bobnarja, ki bobna v ritmu, da ta ritem prenese tudi na druge dele telesa (sisteme, tkiva, organe, celice, molekule in atome)

Kako dejansko  pride do tega, da naša frekvenca polja zniža?

Odgovor se skriva v načinu, kako živimo :

  • Bodisi v preživetvenem načinu – to je stresni način -ustvarja inkoherenco
  • Bodisi v ustvarjalnem načinu – skrbi za rast, čiščenje in prenova telesa

Ko smo pod stresom (dlje časa – torej v prvem načinu), nastaja v možganih inkoherentni ‘odtis’ (neurejeno možgansko valovanje). Takšno valovanje možganov pošilja nato inkoherentna navodila po telesu. Tako pride aritmično sporočilo do srca (srčno-žilnega sistema), prebavil (prebavnega sistema), imunskega sistema, reproduktivnega sistema..

Poleg tega čustva, ki jih ustvarjamo v preživetvenem načinu delovanja telesa, ko smo pod stresom, nas ustvarjajo bolj materialne kot energijske. Občutki strahu, krivde, jeze, ljubosumja, nevoščljivosti, tekmovalnosti, izgube, sramu, brezupnosti in podobni nas trdno zasidrajo v tridimenzionalni svet materije: v telo  prostor in čas in nas oropajo energije. 

Ta čustva se hranijo z energijo iz frekvenčnega polja!

Kratkoročni vpliv takšnih čustev je, da se človek rekalibrira in začne polniti energijo nazaj.

Ampak dolgoročni efekt teh čustev dobesedno izsesa energijo iz tega polja in ga spreminja vedno bolj in bolj v materijo. Tako je človek tudi sam prepričan, da je bolj materija, kot valovanje(energija).

Drugi način naše eksistence je ustvarjanje, rast, razvoj. V tem načinu lahko pozabimo na svoje telo, na ljudi okoli nas in na čas. 

Takrat lahko postanemo:

  • Nihče
  • Nikjer
  • Nikoli

kar je osnova za ustvarjanje vsega dobrega. To stanje bi lahko poimenovali tudi kvantni vakuum. V tem stanju lahko začne človek ustvarjati novo energijo in pisati svojo boljšo prihodnost.

Torej..

..ko smo predolgo časa v kroničnem preživetvenem načinu, jemljemo energijo iz (kvantnega) polja, možgani postanejo inkoherentni, z njimi pa vsi telesni sistemi.. postajamo vedno bolj materija in manj energija..frekvenca je izven ritma.. takrat se zgodi prelom.. 

Takrat postanemo podvrženi zakonom materije, zakonom termodinamike, zakonom entropije (Zakonom Newtonove fizike). Takrat začne naše telo razpadati. Tako kot razpada karkoli v svetu materije, fizične realnosti. (drugi zakon termodinamike).

In da bi še lažje razumeli..

Imamo različne tipe povezav v možganih oziroma živčnih prenašalcev:

  1. Vrsta so nevrotransmiterji oziroma živčni prenašalci – ko imamo misel
  2. Vrsta so nevropeptidi in jih ustvarjajo te misli (hipotalamus – hopofiza)
  3. Vrsta so hormoni – ki jih ustvarijo te nevropeptidi (in narekujejo delovanje organov)

Na primer, če imamo seksualno misel (1), se ustvarijo določeni nevropeptidi (2), ki signalizirajo informacije reproduktivnim žlezam, ki posledično aktivirajo tamkajšnji hormonski center (3) tako da začne oddajati informacije reproduktivnim organom.

Oziroma, če so te misli drugačne narave, na primer jeza ali strah se ustvari drugačen nivo miselne zavesti, ki  reproducira drugačne neuropeptide, ki aktivirajo drug hormonski center, le ta pa oddaja navodila drugim organom.

V obeh primerih se zgodi mobilizacija ogromno energije, pa čeprav gre le za namišljeno nevarnost ali ‘namišljeno reprodukcijo’.

Mobilizacija energije se zgodi v tako imenovanih energetskih centrih, poimenovanih tudi čakrah. V vsaki čakri je pleksus živcev, ki ‘dirigirajo’ organom, ki spadajo pod to okrilje. 

Veliko energije porabimo, da ustvarimo otroka, da prebavljamo hrano, da se borimo za (navidezno) preživetje ‘boj ali beg’.. to izčrpa naše energetsko polje informacij.

  1. energetski center: Spolnost (spolne žleze)
  2. energetski center: Prebava (prebavni organi)
  3. energetski center: Adrenalni center, preživetveni (boj ali beg)
  4. energetski center: Srce (nivo uma)
  5. energetski center: Ščitnica 
  6. energetski center: Epifiza 
  7. energetski center: Hipofiza

Energetski centri po Joe Dispenzi

Ko aktiviramo katerokoli misel, je vedno povezana z enim ali več omenjenimi energetskimi centri. 

Vsak od teh centrov je direktno povezan z umom in začne oddajati informacije v polje.

Če še naprej živimo prevalentno z občutki (emocijami) preživetja, potem vklapljamo vedno enake hormonske centre in smo postali odvisni od določenih ponavljajočih občutkov, potem telo začne porabljati enormne količine energije in oddajati inkoherentne signale žlezam dotičnega področja. 

S to inkoherenco v energetskih centrih  sprožimo bolezen.

In tukaj se postavi vprašanje:

Ali je možno ‘blagosloviti’ oziroma podkrepiti te centre tako, da se jim pošlje informacije, da si zviša njihova frekvenca, da bi se zvišala koherenca?

Samo koherentne informacije dovajajo dovolj energije – le tako se ves sistem od atoma do organa lahko na novo kodira, organizira, rekalibrira in ozdravi. Se spomnite bobnarja?

Kako to dosežemo?


Utrinek iz meditacije Joe Dispenze z imenom Blessing the Energy Centres

Z mislimi – oziroma odsotnostjo misli in skozi posebno meditacijo!

Tako kot nas lastne misli pahnejo v bolezen, tako nas lahko tudi ozdravijo. Nove reprogramirane misli dvignejo omenjene energetske centre in jih napolnijo z novimi informacijami. To so misli na višjem nivoju, misli, ki v nas rojevajo občutke ljubezni, hvaležnosti, zadovoljstva in sreče.

Že to je veliko, če nehamo misliti negativne misli.. in ta trenutek ne mislimo na nič, samo smo tukaj in zdaj. Samo čutimo. In ne mislimo.  Vam je težko ne misliti na nič? Tudi meni! Predlagam vam, da začnete trenirati s tem videom: How to stop thinking – zelo pomaga.

Kako potem napolnimo energetske centre? Lahko se prepustimo meditacijam dr. Joe Dispenze, ki postanejo naš vodič na poti do našega novega jaza in do naše nove prihodnosti. Lahko začnete tukaj in nadaljujete tukaj. Če boste redno vadili, boste tako kot vsi njegovi učenci kmalu dosegli stanje, ko boste začeli črpati novo energijo z informacijami iz kvantnega polja v možgane (to se da dejansko izmeriti!) – ti pa bodo oddajali frekvence v energetske centre navzdol. In počasi boste telesu vrnili njegov primanjkljaj.

Meditacije Joe Dispenze nas ‘potegnejo’ iz beta možganskih valov, ki so značilni za aktiven analitski um. Ko stopim iz beta valov (v alfa, delta ali theta), vzpostavimo koherenco valov (red) in začnemo ‘nalagati’ energijo iz kvantnega polja. To je tako čudovita izkušnja, da se je ne da ubesediti. V takšnem stanju potem v telo pošiljamo nove informacije, ki sčasoma ustvarijo naš novi jaz, telo in prihodnost!

PS: Metoda Joe Dispenze je znanstveno dokazana in na spletu lahko najdete številna pričanja ljudi, ki so ozdravili ‘neozdravljivo’. Tukaj pa za vas še 10 minutni odličen pojasnitveni YT video Joe Dispenze.

Navsezadnje si tudi lahko pomagate z našim programom Stres & vagus, ki vsebuje tehnike obvladovanja posledic kroničnega stresa in negativnih (neproduktivnih) misli.

Če želite popust na knjige Joe Dispenze, kliknite tu.

Kaj pa vi menite? 

Posted on by — Leave a comment

So vse bolezni psihosomatskega (stresnega) izvora? Je to dobra ali slaba novica?

Bolezni, ki jih trpi človek, jih vsaj v 95% v osnovi povzroči stres, v ostalih 5% gre za prirojene napake, kot je na primer anemija srpastih celic, diabetes tipa I.

Zato večina bolezni izvira iz posledic stresa in so zatorej psiho – somatske (soma pomeni telo). 

V nadaljevanju si bomo pogledali zakaj.. 

Opomba: Za pisanje tega prispevka me po večini navdušilo delo dr. Joe Dispenze, še posebej knjiga Placebo ste vi, katero lahko na naši povezavi dobite s popustom!

Zakaj živali ne zbolijo za boleznimi povezanimi s stresom?

Živali (tiste ki živijo v naravi) ne zbolevajo za kronično izgorelostjo, tumorji, rakom, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, ne dobivajo hiatusne hernije, refluksa, ulceroznega kolitisa in drugih podobnih, s stresom povezanih bolezni.

Seveda so tudi živali pod stresom. Stres se pojavi v obliki predatorja, v obliki lakote, mraza, vročine, onesnaženosti okolja ipd.

Ko žival napade plenilec, je njena edina možnost za preživetje bodisi da zbeži bodisi da se aktivno brani ali da se pretvarja mrtvo (‘zamrzne’). V ta namen se v telesu sproži obrambni = stresni mehanizem, ki aktivira adrenalne žleze, da izločijo stresne hormone (adrenalin, kortizol), le ti pa delujejo tako, da pošljejo kri v ude (za boj ali beg), aktivirajo (zakrćijo) mišice, spremenijo dihanje v plitvo in hitro. 

Logično je, da v tem trenutku manjka krvi v prebavilih (in tudi prebavnih sokov). Prebava se ustavi. Tudi druge funkcije, kot je regeneracija telesa, rast in razvoj se ustavijo. 

Ko je čas za preživetje, ni časa za popravila v telesu, za prebavo in nemoteno delovanje imunskega sistema in limfe, sproščanje rastnega hormona, pa melatonina ali serotonina, ali oksitocina.. In prav je tako.

Napadena žival si s takšnim obrambnim mehanizmom (lahko) reši življenje. Ko nevarnost mine, se njeno telo ponovno vrne nazaj v homeostazo. Morda s tem žival nemara postane še močnejša kot prej. Kratkoročni stres je dober trener! Telo v tem času poišče najboljše vire (za preživetje) v telesu – in slabe po možnosti reciklira. (avtofagija).

Tudi ljudje smo konstantno napadeni s stresnimi faktorji: slabe novice iz medijev, mobing na delovnem mestu, slaba prehrana, onesnažen zrak, smrčanje partnerja, težke kovine v hrani, tek maraton, fizični padec, varanje, ločitve, otroci, ki potrebujejo veliko pozornosti, celo porod je stresni dogodek za telo.

Rekli boste, ja, ja, to že vse vemo! Če tovrstni stres traja predolgo, postane kronični stres, ki vodi v kronično utrujenost, saj se telo vmes nikoli ne uspe regenerirat in to vodi v izgorelost, bolezni, alergije, vnetja in avtoimune bolezni.

Drži, drži, ampak..

To še ni vse. 

Kar dejansko loči pri tem človeka od živali so njegove MISLI oziroma njegov človeški del mislečih možganov (neokorteks, evolucijsko najmlajši del možganov).

 

Človek, ne samo da lahko zaradi zmožnosti razmišljanja ustvarja dodatno ‘zavedanje problemov’ in s tem stres, ampak lahko SPROŽI STRESNI ODZIV TELESA SAMO Z ENO MISLIJO, brez prisotnosti dejanskega stresnega faktorja.

Torej, lahko nas vodi podzavestni strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. Vsakič, ko na to pomislimo, se bo ob tem sprožil tudi določen čustveni odziv in to bo sprožilo stresni odziv telesa. Naši možgani dejansko ne ločijo med resničnim dogajanjem in namišljenim, če le te spremljajo enaki ali podobni (negativni) občutki!

Ta stresni odziv takoj pahne telo v preživetveni način delovanja.

Rekli smo, da naše telo lahko deluje le v enem od dveh načinov: v ‘preživetvenem’ ali ‘obnovitvenem’. Večino časa bi morali biti v ‘obnovitvenem’ načinu.

Če pa naše (negativne) misli  nenehno vklapljajo preživetveni način, potem se naše telo začne obrabljati in izčrpavati. Večino vitalne energije porabi za (navidezni) ‘boj ali beg’. To energijo ‘ukrade’ prebavilom (slaba prebava), reproduktivnim organom (neplodnost!), imunskemu sistemu, ki zato ne more učinkovito izločati strupov (bolezni). Torej telo vso svojo vitalno notranjo energijo potroši za zunanje faktorje, ki ponavadi sploh niso dejanska grožnja.

Prisoner Brain Limitation Thinking Captivity

Tudi, če jeste še tako bio zdrav organski obrok, in ste v preživetvenem načinu, kjer telo vso energijo pošlje v ude, ne boste od tega obroka imeli kaj dosti koristi, ravno nasprotno.

Ko smo v preživetvenem načinu delovanja, zvečer težko zaspimo, saj izločanje stresnih hormonov blokira proizvodnjo melatonina, hormona za spanje. In če ne moremo (kvalitetno) spati, se telo ne more obnavljati in naš imunski sistem strmo pada.

In to še vedno ni vse!

Naše telo postane celo ODVISNO od biokemije, ki jo ustvarjajo stresni hormoni. To je resna odvisnost, ki nas kliče znova in znova po takšnih mislih, čeprav vemo, da niso dobre za nas, ampak si ne moremo pomagati. 

In tudi to še ni vse!

S tem, ko naše misli aktivirajo negativne občutke (jeza, žalost, zavist, ljubosumje, škodoželjnost, strah..) s tem aktivirajo tudi slabe gene (v skladu z zakoni epigenetike).

S tem sami sebe obsodimo na bolezni, za katere naj bi bili krivi slabi (ali celo podedovani) geni! Geni sami po sebi so samo kot neka štartna pozicija, na kateri stojijo številni smerokazi. Od nas (okolja, zunanjega in notranjega) pa je odvisno, kateri geni se bodo aktivirali in kateri ne in s tem, katero življenjsko pot bomo ubrali.

S kroničnim stresom celo poškodujemo hipokampus in neokorteks v možganih. 

Kortizol lahko dobesedno zmanjša obseg delovanja hipokampusa in kot rezultat se nam lahko začne dogajati, da ne želimo več raziskovati in ustvarjati novih stvari, ker se bojimo nepredvidljivega in novega ter zato raje stopamo po znanih in varnih poteh.

In posledično, ko kortizol neprestano ‘napada’ neokorteks, le ta zaradi ‘slabše kondicije’ začne sprejemati  slabše odločitve. Slabe odločitve nas zopet vodijo v slabe misli, ki aktivirajo slabe občutke, zaradi česar zopet se sproži stresni odziv telesa. In začarani krog je sklenjen.

Tu se pojavi ključno vprašanje, če ponavljajoče se negativne misli vodijo v bolezni ali potem tudi ponavljajoče pozitivne misli vodijo v zdravje?

Odgovor je DA! 

Pozitivne misli lahko pripeljejo zdravje, kot tudi nekatere druge tehnike (predvsem dihanja) lahko bistveno zmanjšajo vpliv stresa na telo (vsaj dokler misli ne uspemo zamenjat in s tem tudi svojo lastno osebnost).

Raziskave so pokazale, da se v samo štirih dneh posebne meditacije (kjer se aktivira alfa stanje možganov, kjer se možgane lahko ‘na novo napelje’ – ker naši možgani niso statična struktura, ampak so nevroplastični) lahko izboljšamo imunski sistem kar za 50%! 

Ena od dotičnih raziskav (dr. Joe Dispenza) je tudi pokazala, da so sladkorni bolniki v eni uri smejanja ob komediji, aktivirali kar 24 dobrih genov!

Tudi na Vadbeni kliniki smo v zadnjih letih vzeli pod drobnogled nekaj tehnik za odpravljanje stresa oziroma posledic stresa:

O nekaterih smo že poročali v sledečih prispevkih:

  1. Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo ga!
  2. Limfa – eliksir zdravja in dolgoživosti
  3. Pozor, ni vseeno kakšne misli mislite – mislite zdravilne misli! (po Joe Dispenzi)
  4. Aktivacija zdravilne DMT molekule z dihanjem (po Joe Dispenzi)
  5. Nikoli več ne bom zbolela ali kako naredimo telo odporno na stres (Wim Hof metoda)
  6. Mraz, moj rešitelj
  7. Glavoboli & migrene 
  8. Prehranska priporočila Anthony Williama
  9. In tudi tehnike kot so tresenje, tapkanje, ozemljevanje..

Pridružite se nam na ponovitvi zelo uspešne delavnice POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT z dihanjem in Wim Hof metodo (september 2022 – število mest omejeno) – preverite vsebino delavnice, bonus darilo in mnenja udeležencev!

Ali pa si privoščite poglobljen, a praktičen online tečaj STRES & VAGUS.

Posted on by — 2 komentarja

Ko misli vplivajo na telo: kaj pravi nevroznanost?

Zapis je nastal po navdihu knjige You are the placebo (Placebo ste vi), Joe Dispenza. V tej knjigi sem našla odgovor na ključne manjkajoče puzle v moji celostni sliki zdravega uma v zdravem in zadovoljnem telesu.

(Opomba: v tekstu tega zapisa boste našli nekaj dobesednih citatov omenjenega avtorja večinoma v angleščini, katerih pomen pa je opisan v nadaljnjem tekstu.)

“Ni neozdravljivih bolezni, ampak so le neozdravljivi ljudje oziroma pacienti”. 

Vsak dan mislimo najmanj 600 – 700 tisoč različnih misli. In vsak dan razmišljamo vsaj devetdeset odstotkov enakih misli kot dan pred tem. Vsak dan vstanemo in začnemo dan na enak način, razmišljajoč o enakih ali podobnih problemih, ki nas čakajo ta dan. Ob preverjanju mailov in socialnih omrežij, se nam vklapljalo enaki nezavedni programi, v službi ali doma nam isti ljudje pritiskajo na iste čustvene gumbe. Vsak dan se tako vklopijo več ali manj enake misli kot prejšnji dan in vsak dan so bolj okrepljene. 

Te enake misli nas vodijo do enakih odločitev. Enake odločitve nas vodijo do enakih reakcij, Enake reakcije nas vodijo do enakih čustvenih odzivov. Te čustveni odzivi nas vodijo zopet do enakih misli. In te enake misli nas vodijo do enakih čustvenih odzivov. Čustva so končni produkt naših izkušenj – in so glavno gonilo oziroma generator naših novih misli.

Gre za program. Gre za podzavestni program, nad katerim nimamo vpliva (razen, če se ga zavemo).

Naše misli so naš ‘modus operandi’. 

Lahko imamo še tako zdravo prehrano, telovadimo, hodimo na masažo, čistimo telo toksinov in težkih kovin, dovolj spimo, pa vseeno lahko trpimo za kronično utrujenostjo, zbolimo za rakom ali katero drugo boleznijo. 

Zakaj?

Naše življenje (oziroma možgani) postanejo register preteklosti. Preteklost tako narekuje prihodnost. Če nam je preteklost prinesla bolezni, nam jih prihodnost ne more vzeti, če jo generira ta ista preteklost.

Čeprav si želimo biti manj v strahu, biti manj jezni, biti manj pod časovnim pritiskom, najti pravo osebo, shujšati, ne postati kot naši starši.. nam to ne uspe, ker naše telo, možgane in vso biokemijo poganjajo vedno enake misli.

Če želimo spremeniti prihodnost, moramo spremeniti svojo osebnost – moramo spremeniti svojo sedanjo realnost tako, da se začnemo spominjati prihodnosti, namesto preteklosti.

Tako je! Začeti se moramo spominjati prihodnosti! 

To dobesedno pomeni, da moramo začeti ustvarjati nove misli, ki se navezujejo na našo prihodnost in v nas ustvarjajo dobre občutke. Te občutki na možgane delujejo kot da gre za ‘resnične ‘ dogodke, čeprav so namišljeni. Možgani ne ločijo med mislimi in resničnimi dogodki. Ravno iz tega razloga nam lahko negativne misli škodijo.

Če ustvarjamo nove misli, ki jih spremljajo dobri občutki  dovolj pogosto in dovolj dolgo, potem lahko ustvarimo svojo novo prihodnost. Svojo novo realnost. Svojo novo osebnost. Svoj novi jaz. 

95% naših misli generira naša podzavest (nezavedno), ki je kot računalniški program, sestavljen na podlagi preteklih misli, izkušenj in čustev. S tem, ko te misli vsak dan na novo procesiramo, je kot da bi vsak dan ta računalniški program na novo shranili.

“Our personality is our personal reality”. 

Naša osebnost je skupek načina kako razmišljamo, kako reagiramo in kaj pri tem čutimo.

Če hočemo spremeniti svoje misli, moramo najprej vstopiti v naš nezavedni del in spoznati (ozavestiti) preostalih 95% samega sebe.

Sprva nam bo zelo neudobno v ‘novem okolju’, pa čeprav gre ‘le’ za naš umski svet. Neudobno nam bo, ker to še ne bo naša nova realnost oziroma osebnost, ampak le mentalna vaja (mental rehersal). Možgani in ego se bosta upirala. Telo je navajeno ustaljenih tirnic (rutin). ustaljene tirnice predstavljajo ‘varnost’.

Večina ljudi želi oblikovati novo realnost z isto osebnostjo (new personality with the same reality) – ampak to ne deluje! Moramo se odvaditi navade biti jaz’! (Opomba: Moram priznati, da je to res. Kljub tečajem NLP programiranja v preteklosti, nisem uspela spremeniti svojih prepričanj in osebnosti, saj so v mojem nezavdnem delu še vedno vladali isti programi iz preteklosti.)

“Breaking the habit of being yourself.” 

 Avtopilotsko delovanje in opravljanje večine naših dnevnih opravil je ključnega pomena za naše preživetje. (Gre za delovanje našega nezavednega dela uma.) Predstavljajte si, da bi morali vsak dan vse naloge, vključno z vožnjo avtomobila razčljenjevati in razmišljati, da bi jih lahko opravili. Pregoreli bi! Dobesedno! Avtopilotsko upravljanje deluje na našem nezavednem delu naše osebnosti oziroma zanj skrbi avtonomno živčevje (v kombinaciji z zavednim).

Da ustvarimo svoj novi jaz, svojo novo osebnost, svoj nov, bolj zdravi avtopilot, potem potrebujemo nove povezave v možganih. Sposobnosti možganov, da ustvarja ‘nove možgane’ imenujemo neuroplastičnost. Bolj ko uporabljamo nove povezave, bolj se okrepijo. Tukaj gre za hitrost in kvaliteto prenosa kemičnih signalov. (Opomba: Preverite našo serijo treh videov o nevroplastičnosti možganov!)

“Neurons that fire together wire together.” 

Kako dejansko slabe misli ustvarijo slabo zdravje?

Naše telo deluje pod okriljem naših genov. Geni so kot ‘novoletne lučke’ – se prižigajo in ugašajo. Če so prižgani, se aktivirajo in sprostijo določeno beljakovino, ki je določeno kemično sporočilo (‘upregulated gen’), ki določa strukturo in funkcijo telesa. Če se gen ugasne, ne sprošča ničesar (downregulated gen). 

Okolje je tisto, ki vpliva ali se bo gen aktiviral ali ne (epigenetika).

Okolje je lahko zunanje – (onesnaženost zraka, vode, hrane, vročina, mraz, pesticidi, fungocidi, herbicidi, težke kovine..) ali notranje – notranje okolje v telesu, ki je ‘okolica’ gena ( nasičenost krvi s kisikom, naše misli, obremenjenost jeter..). Če naše misli producirajo emocije, signalizirajo genom ali naj se vklopijo (producirajo beljakovine) ali ne.

Producirati moramo takšne misli, ki producirajo takšne emocije, da bodo aktivirale vse naše dobre (želene) gene.

Misli, ki nas prežemajo z negativnimi občutki (strah, jeza, osramočenost, zavist, ljubosumje, nemoč..) v telesu ustvarjajo stresno okolje ‘fight or flight’ – to je okolje preživetja, kjer se sproščajo stresni hormoni. Naloga stresnih hormonov je, da telo pripravijo na boj ali beg. V tem stanju deluje telo omejeno – imunski sistem, obnavljanje telesa, aktivacija matičnih celic, odplavljanje odpadnih snovi (pretok limfe) je začasno ‘nepomembno’ in postavljeno na stranski tir.

Problem nastane takrat, ko se v takšnem stanju zaciklamo za daljši čas. To je ko nas je kronično oziroma vsak dan nečesa strah ali nam gre vsak dan ‘nekaj na živce’ ali vsak dan hitimo in smo pod pritiskom.

Sami sebi moramo postati placebo. Naše nove misli, so naš placebo efekt na telo.

Nove misli ustvarjajo nove povezave v možganih in s tem spremenijo biokemično, električno in genetsko zasnovo telesa.

Nove misli aktivirajo nove gene.

“it is mind over matter.” “Hardware creates software.”

“Our mind is the brain in action.”

‘Thinking inside the box’ – dejansko pomeni, da smo zmožni razmišljanja samo v okviru povezav iz preteklosti, v okviru naše identitete. Misliti ‘outside the box’ ustvarja nove nevrološke povezave.

Zato je treba stopiti iz cone udobja.

To terja čas in svojevrsten napor, da premostimo vrzel med staro in novo identiteto. V prehodnem obdobju, ko občutimo nelagodje – gre za umiranje starih povezav in celic.

Naše celice (receptorji) v telesu se navadijo na vedno enake biokemične stimuluse, ki jih procesirajo vedno enake ali podobne misli – in jih potrebujejo vedno več za enak učinek – kar pomeni v praksi, da smo vedno bolj anksiozni, vedno bolj jezni..in potem si začnemo domišljati strahove (kaj vse se lahko zgodi), ker telo rata odvisno od tovrstnega adrenalina in ga potrebuje vedno več. 

Takrat začne telo kontrolirati um – namesto da bi bilo obratno.

Samo pet odstotkov našega uma deluje na zavedni ravni. Naš zavedni del telesa je kot glava človeka, ki gleda iz morja, ko plava v njem. Vse pod gladino je nezavedni del, ki plava v ‘morju’ preteklih misli, izkušenj in čustev.

Zato pri večini ljudi telo in um delata v opoziciji namesto v koaliciji.

Ne moreš zgraditi nove prihodnosti, če živiš v preteklosti.

“We are defined by our own limitations.” We are slaves in our own body.”

Naš analitični um lahko dela za nas ali proti nam. Bolj je naš um analitičen, težje zavestno prodremo v njegov nezavedni del (z namenom spreminjanja). Placebo deluje samo takrat, ko analitični um ne nadvladuje podzavestnega uma.

“Thoughts are the language of the mind and beliefs are the language of the body.”

Prepričanja so misli, ki jih konstantno mislimo in jim zato verjamemo na zavedni in nezavedni ravni. So konstrukt naših preteklih misli, čustev in izkušenj. Prepričanja so tako podzavestna stopnja zavesti.

Meditacija je ‘bypass’ kako pridemo iz analitečnega uma v nezavednega.

Bolj smo zasvojeni s kemičnimi učinki adrenalina od kroničnega stresa, težje se preklopimo na meditacijo.

“Where your mind goes, your energy flows.”

Če smo ‘sužnji’ večopravilnosti (multitaskinga), potem se naša energija razprši na več koncev in ni učinkovita. Tako energijo izgubljamo. In nismo več ‘prisotni’. Če hočemo spremembe, se moramo znati odklopiti od okolja (od televizije, sodelavcev, mailov, socialnih medijev..) in celo lastnega telesa in jaza, da se lahko priklopimo v NIČ. 

V tem stanju ‘NIČESAR’ oziroma meditacije najdemo koherenco srca z možgani. Srce je z možgani povezano preko vagusnega živca. Ko se tudi vagus resetira, se srce ‘odpre’ in možganom sporoči, da je ‘VARNO ZA USTVARJANJE’ – v tem stanju možgani zapljujejo v ALFA možgansko valovanje, kjer je prostor za SPREMEMBE oziroma vstop v novo prihodnost.

“When you open your heart, healings happen.”

Bistvo vsega je, da zavedni del uma vstopi v nezavednega, kjer se nahaja ‘operacijski sistem’ znotraj ustreznih možganskih valov.

Opisana možganska stanja so bila merjena in znanstveniki so ugotovili, da se s takšno meditacijo v samo treh dneh kar za 50% izboljša delovanje imunskega sistema, da se podaljšujejo telomere v kromosomih (kar dobesedno pomeni, da se pomlajujemo) in da se izboljša naša epigenetika (‘upreguliranje’ genov).

“Waiting is not creating.” 

Če imamo še tako dobre namene in znanje za spremembe, pa se ne bo samo od sebe nič zgodilo ali spremenilo!

Kako torej začnemo ustvarjati nov jaz, novo osebnost in novo prihodnost?

Zelo dobra popotnica na poti naših sprememb je enako misleča družba, družina, partner.. ‘tribe’. Naše enako misleče ‘pleme’ je kot en sam organizem, ki deluje na enaki frekvenci. Skupaj z njim ustvarjamo novo realnost.

Najbolje je, da začnemo trenirati z izražanjem hvaležnosti. To je zelo ‘hvaležna’ oblika čustev, ki jo doživljamo ob mislih na vse dobre stvari, ki smo jih deležni oziroma, ki smo jih bili deležni v tem dnevu. Hvaležnost je najvišja oblika sprejemanja.

Sama tako rada združim skupaj dve tehniki: tehniko koherentnega dihanja (4 sekund vdiha: 6 sekund izdih za kar uporabljam dihalni app) in prakticiranja hvaležnih misli. To počnem zvečer pred spanjem. Medtem ko zjutraj prakticiram Wim Hof metodo. Med dihalno vajo v času zadrževanja diha ‘retention time’ pa miselno čistim telo in si zamišljam sebe v najboljši obliki skozi dotični nov dan . Več o teh metodah se lahko naučite na naši novi delavnici POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT. ali v online programu STRES & VAGUS

Nato moramo začeti razmišljati o tem, kaj razmišljamo. Analizirati misli in naše reakcije dejanja. Jih zapisati. Tu nam pomaga meditacija. Beseda ‘meditacija’ pomeni ‘to become familiar with’ – da se seznanimo z nečim – v našem primeru s samim seboj. Šele nato si začnemo zapisovati misli, ki bi jih radi mislili v prihodnosti.

Če že danes začnemo razmišljati jutrišnje misli in že danes občutimo pozitivne emocije teh misli, potem ni več meje med danes in jutri.

“When you invest in yourself, you invest in the future.”

Kaj je bistvo?

Naša usoda ni zapisana v naših genih. Bolezni niso determinirane v genih (največ 1-5%). Naši možgani oziroma elektronsko vezje, ki upravlja naše telo in narekuje našo identiteto ni determinirano oziroma zapečateno. Tudi naša oblika telesa ni. Niti obraza!

Naši možgani so se sposobni ponovno ‘napeljati’ (rewire). Naša identiteta se lahko popolnoma spremeni. Tudi svoje fizično telo lahko preoblikujemo, saj ni permanentna skulptura. Celo obliko svojega obraza lahko spremenimo (to je že druga tema, o tem več na povezavi.)

Ja, starega psa lahko naučimo novih trikov! To nam omogoča nevroplastičnost možganov.

Želite postati nova verzija samega sebe? 

“You can change everything.”

Kaj je prvi korak do sprememb?

Prva stvar, ki jo lahko naredimo je, da ko se zjutraj zbudimo, si predstavljamo, kako bi izgledala najboljša verzija samega sebe skozi današnji dan.

Te zanima reprogramiranje misli v celoti? Klikni na spodnji povezavi in poslali ti bomo kratek in preprost vodič!

“To be grateful for our future.”

“If you do not think greater than you feel, then you live in your past.”

S klikom spodaj si lahko zagotovite primer (moj osebni) načrta, kako se lotimo spominjanja želene prihodnosti že danes! Poslala vam ga bom najkasneje v roku 24 ur, ker to izvajam ročno, zato mi lahko zraven tudi kaj dopišete. Zelo vesela bom vašega komentarja tu spodaj in delitve prispevka v vaš krog ljudi.

Posted on by — Leave a comment

Kako v formo s samo 6 minutami treninga na teden?

Verjetno niste pričakovali takega naslova na naši Vadbeni kliniki, saj če poznate naše delo, veste da ne prisegamo na instant rešitve, ko gre za (dolgoročno) zdravje našega telesa.

Pa vseeno. V nadaljevanju si boste lahko prebrali o posebni formuli treninga, ki vam lahko z malo truda prinese velike rezultate. (Vir: Get Fit In 6 Minutes)

Za kaj gre? Če sledite našim BLOGOM oziroma izvajate naše PROGRAME, potem morda že veste, da malo stresa dobro vpliva na naše telo. Govorili smo že o različnih stresorjih, kot je mraz, toplota, postenje.. kamor spada tudi šport oziroma telesna vadba, ki prav tako predstavlja enega od stresorjev..

Kako lahko stres pozitivno vpliva na telo?

Ravno pravšnja količina stresa spodbudi telo, da se ‘oboroži’ s svojimi najboljšimi ‘silami’ oziroma viri,ki bi mu pomagali v boju za preživetje (če bi res prišlo do hudega mraza, vročine, pomanjkanja hrane ali ekstremnega in dolgotrajnega fizičnega napora). Dolgotrajni stres pa deluje ravno obratno, obremenjuje telo, ustvarja proste radikale, kronično izloča stresne hormone, poškoduje zdrava tkiva, prej nas naredi podvržene boleznim in staranju.

Kakšna telesna vadba spodbuja kratkoročni in ne dolgoročni stres?

To je ključno vprašanje za vse, ki se gibamo! Tudi negibanje je svojevrsten stres za telo – stres v obliki prisilnih drž, ki ga ponavadi spremlja še psihološki stres.

Lahek tek ali hoja ne povzročita (kratkoročnega) stresa v telesu.

Cilj treninga s kratkoročnim stresom na telo je, da poveča število mitohondrijev v celicah. Mitohondriji so celične tovarne, kjer se s pomočjo kisika, ki ga vdihavamo in hranil, ki jih zaužijemo tvori ATP (adenozin trifosfat) – energija, ki nam omogoča gibanje. Več mitohondrijev imamo, več kisika uspemo izkoristiti in bolj smo učinkoviti. Več mitohondrijev pomeni tudi manj oksidativnega stresa. 

Kaj je oksidativni stres? 

Oksidativni stres je neravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti v telesu. Prosti radikali so v bistvu molekule, ki vsebujejo kisik s prevelikim delom pozitivnih elektronov, zato, se vežejo na zdrava tkiva, če v bližini ni antioksidantov oziroma negativno nabitih elektronov. V primeru, da imajo naše celice manj mitohondrijev, potem lahko nastaja več prostih radikalov. Kratkoročni stres v obliki treninga, ki ga opisujemo v nadaljevanju, poskrbi da se v celicah tvorijo novi mitohondriji. S tem se poveča naša fizična kondicija in naš VO2 max. 

Z VO2max merimo, koliko kisika maksimalno lahko porabijo naši mitohondriji med treningom. 

Proste radikale pa lahko vežemo iz telesa tudi na še en zelo preprost način, ki je tudi združljiv s samim treningom in sicer z ozemljevanjem. Zemeljska površina je negativno nabita in zato veže nase proste radikale, ki so pozitivno nabiti. Če uspemo športati bosi v stiku z zemljo, potem je to zmagovalna kombinacija. če to ni možno, lahko uporabljamo ozemljitvene čevlje ali druge ozemljitvene pripomočke kot je na primer ozemljitvena rjuha kar med spanjem.

Z vrednostmi VO2max se povezuje ne samo naš ‘fitness’ (koliko smo v formi), ampak tudi manjše tveganje za metabolne bolezni, kot so kardio-vaskularne bolezni, diabetes, debelost in tudi predčasno staranjevključno z možgano in Alzheimerjevo boleznijo.

Ko telovadimo (na pravi način), je kot da bi telo spustili skozi biološki filter, kjer se izločijo slabi mitohondriji (in še kaj) in zamenjajo z novimi in boljšimi..

Kaj so še koristi takšnega načina treninga?

  • Poraba visceralne maščobe
  • Začasna aktivacija simpatikusa (adrenalin, noradrenalin) – da pospešijo delovanje srca, pljuč, mišic – receptorji za te hormone pa so tudi na visceralni maščobi!
  • Boljše spanje

Visceralna maščoba

je maščoba okoli notranjih organov. To je bela maščoba, ki se drenira skozi jetra in jih zato močno obremenjuje. to vrsto maščobe povezujemo z nastankom metabolnih bolezni. Študije so pokazale, da z intenzivnimi, a kratkimi intervalnimi treningi, nekajkrat tedensko, nekaj mesecev (vsaj 3) lahko zmanjšamo kar za 17%!

Kaj so ključne 3 točke dobrega treninga?

  1. Intervalni trening

  2. Raznolikost treninga

  3. Dihanje skozi nos

Intervalni trening

Študije so pokazale, da je intervalni trening edini način treninga, ki spodbuja nastanek novih mitohondrijev in zgoraj opisanih koristi za telo. Intervalni trening je trening, kjer določen časovni interval treniramo s svojo največjo močjo in hitrostjo, ostali del intervala pa počivamo (na primer počasna hoja). Tak način treninga vzpostavlja kratkoročne strese na telo in le stres doseže v telesu, da se zgodijo spremembe na bolje.

Raznolikost treninga

če izvajamo vedno enake raztezne vaje, vedno enak trening trupa in vedno enak cardio trening, potem se telo nanj privadi in ne zahteva ob izvajanju nobenih adaptacij. Adaptacije pa so tiste, ki jih naše telo potrebuje, da razvija nove nevronske povezave v možganih, nove motorične strategije in nova mišična vlakna (bolj goste kosti).. Princip in namen vaj lahko ostaja enak, vendar je dobro pogosto menjati položaje in gibe oziroma gibalne vzorce.


Zakaj so nove vaje tako učinkovite? Enostavno zato, ker stimulirajo možgane.

Dihanje skozi nos

je ključnega pomena za boljši izkoristek kisika v celicah. Preberite več v članku STOP! Ali med športom dihate skozi usta?

Kako izgleda primer dobrega intervalnega treninga?

Trening je lahko sila preprost. in sicer naredimo 30 sekund visoko intenzivnega gibanja (kot je šprint ali celo šprint v klanec), nato počivamo (hodimo) 4,5 minute in vse skupaj ponovimo 4 krat in trikrat tedensko (za najmanj 3 mesece).

Tako dobimo 6 minut intenzivnega treninga na mesec!

Naložite si HIIT app za intervalne treninge!

Kdaj se tak trening odsvetuje?

Opisani trening vsebuje veliko poskokov in sil udarcev in zahteva močno telesno jedro in dobro držo. Če ste noseči, po porodu, po drugih operativnih posegih, z bolečinami v križu, kolenih ali drugimi bolečinami, če imate urinsko ali fekalno inkontinenco, prolaps, potem je najbolje, da se najprej lotite programov kot so CELOSTNA NOSEČNOST, POPORODNI PREPOROD ali FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO IN ZDRAVA STOPALA in šele nato, ko opravite omenjene težave nadaljujete s tovrstnimi treningi. Preberite Kdaj in kako začeti z vadbo po porodu?

Kaj pa alternativa za tiste malo manj fit oziroma s prekomerno težo ali  za ženske v menopavzi?

Lahko uporabimo sobno kolo ali katerega-koli od naših cardio treningov brez poskokov (ki se nahajajo v vseh naših online programih)

Formula je sledeča: 8 minut hitrega kolesarjenja, 12 minut počasnega gibanja (kolesarjenja), skupno 20 minut, 3x tedensko (vsaj 3 mesece).

Študije na ženskah v menopavzi, ki so jih pestili utrujenost, vročinski oblivi, slabo spanje, povečanje maščobe okoli trebuha, so poročale veliko izboljšanje vsega naštetega.

Prav tako študije na starejših (60 let, 85 let) so pokazale, da lahko kadarkoli v življenju pripravimo lastno telo do tega, da se adaptira (na bolje). Tako da NIKOLI NI PREPOZNO!

Je tak trening dovolj (za fit telo)?

Študije, ki so prikazane v spodnjem viru so se osredotočale na izboljšanje VO2max, zmanjšanje maščobnega deleža v telesu in zmanjšanje rizičnosti za metabolne bolezni in prezgodnje staranje.

Žal pa to ni vse..

Ko treniramo, so pomembna tudi sledeča dejstva, sicer tvegamo poškodbe ali druge bolezni:

  1. Mehanika gibanja
  2. Mobilnost & Stabilnost telesa
  3. Timing mišic
  4. Uporaba fascij (Trening fascij, Natural movement..)
  5. Maksimalni srčni utrip
  6. Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV
  7. Dobra prehrana

Mehanika gibanja

pomeni, centriranost sklepov med gibanjem. če sklepi niso centrirani in če se posamezni deli telesa ne gibajo okoli osrednje telesne osi, potem se mora telo soočati z veliko večjimi silami in obremenitvami kot sicer. To sčasoma vodi v poškodbe sklepov, mišic, tetiv in fascij. Da telo vrnemo v negovo poravnavo, izvajamo ustrezne korekcijske vaje za držo in skušamo izboljšati sam življenjski slog (predvsem vezano na način sedenja, druge statične drže in način dvigovanja, sklanjanja, upravljanja z mobiteli..itd.)


Če med fizično obremenitvijo telo ni poravnano in sklepi niso centrirani, jih veliko hitreje obrabimo in smo pri tem manj učinkoviti.

Kateri naši programi vam lahko pomagajo do boljše drže? Poporodni preporod, Funkcionalno medenično dno, Odkleni vratno grbo, Gibanje brez bolečin in vadbe, Fit v pisarni, Zdravo sedenje če jih naštejemo samo nekaj.

Mobilnost & Stabilnost

Naše telo mora biti ravno prav mobilno (gibljivo) in hkrati stabilno, da se lahko giba optimalno. Če nismo dovolj stabilni, potem telo zaklene gibljivost (saj je tako bolj varno za nas), ampak zaklenjeno telo pa ni ravno idealno za trening, kajne? Torej pogoj za dober trening je najprej dobra stabilnost trupa oziroma globoke linije stabilizacijskih mišic (s tujko imenovane Deep front line). Več o tem si lahko preberete v blogu:

  1. Kako dejansko krepimo telesno jedro in zakaj je to pomembno?
  2. Zakaj so ženske 2x bolj podvržene športnim poškodbam kot moški?
  3. Kako sta povezana mobilnost in stabilnost v telesu?

In ko smo poskrbeli za stabilnost, moramo poskrbeti tudi za gibljivost. Pomembno je dinamično raztezanje / ogrevanje pred takšnim treningom in ohlajevanjem po njem. 

Ali je vaše telo pripravljeno za trening pa lahko preverite tudi s testiranjem FMS (Functional Movent Screen) – 7 funkcionalnih testov – ‘detektor napak gibanja vašega telesa’..

Timing (časovnica) mišic

je ključnega pomena, saj se morajo globoke (stabilizacijske) mišice vedno (z vsakim korakom ali gibom) vklopiti pred (predčasno) površinskimi mišicami (mobilizatorji telesa). To velja tako za globoke stopalne mišice, kot za mišice medeničnega dna, globoko trebušno mišico ipd.. Na tem temelji vsa filozofija z imenom ‘barefoot science’ Pravočasni timing teh mišic je velikokrat izgubljen, ko so prisotne težave kot so bolečine v križu (ali kakršnekoli bolečine), diastaza rektusov, inkontinenca, prolaps.. Zato moram najprej nasloviti sledeče.

“First you move well – Than you move more and often”.


Eno izmed osnovnih prinicpov gibanja in treninga (po Grey Cook) je, da se mora najprej znati naše telo gibati pravilno, šele nato pogosto (in bolj intenzivno).

Naša najboljša programa za resetiranje timinga globokih mišic sta Funkcionalno medenično dno in Poporodni preporod (ali individualna obravnava).

Uporaba fascij

Kaj so fascije? O fascijah smo že govorili na dolgo in široko, tudi samostojni online program imate na voljo. Ampak, če povzamemo na kratko.. fascija je želatinasta mrežasta in tridimenzionalna ovojnica, ki ovija vse naše mišice, organe, žile in živce ter daje telesu strukturo, obliko, zaščito in pomoč pri gibanju. Pri hoji in teku nam zdrave (hidrirane in elastične) fascije dajejo možnost elastičnega odboja (predstavljajmo si kenguruja ali trampolin), ki nam prihrani ogromno dela mišic (in porabe energije). Z uporabo fascij je naše telo bolj učinkovito, kasneje se utrudi in težje se poškoduje.

Več si lahko preberete v

Oziroma si omislite odličen program Trening fascij & vrelec mladosti.

Maksimalni srčni utrip

Dobro je vedeti, kakšni srčni utrip imamo v mirovanju (to si lahko izmerimo tudi sami s štetjem utripa srca na minuto) in kakšen je naš maksimalni srčni utrip (s katerim srce lahko še normalno funkcionira). Normalni srčni utrip v mirovanje je 60 – 100 utripov na minuto, nižji je v tem razponu, boljše je. 

Približek maksimalnega srčnega utripa se lahko izračuna s pomočjo let (najlažji način je 220 minus leta), vendar za bolj natančen izračun potrebujemo specifičen fitnes studio, kjer merijo VO2max. Obstajajo pa tudi različni spletni kalkolatorji. 

Ko imamo enkrat obe vrednosti, lahko določimo intervale srčnega utripa, ki so določeni glede na cilj treninga. Za naš zgoraj opisani intervalni trening je za intenzivni interval treninga primeren utrip med 80% – 95% maksimalnega srčnega utripa in za neintenzivni interval med 40% – 50% utripa. (zame, ki sem stara 41, mi zgornji spletni kalkulator izračuna maksimalni utrip 185 utripov, kar pomeni, da želim v intenzivnem intervalu priti na 148 utripov in v počasnem na okoli 83 utripov na minuto.(Dandanes je s pametnimi urami in telefonu to preprosto slediti).


S pametnimi urami lahko spremljamo svoj srčni utrip oziroma si določimo želene intervale za trening.

Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV

Dober spanec je osnova za katerokoli aktivnost našega telesa. Narava si ni zastonj izmislila, da moramo kar ⅓ svojega življenja prespati, da zagotovimo regeneracijo našega stroja. Narava nam je dala možnost shrambe maščobe na dolgi rok, ni nam dala pa možnosti shranjevanja spanja na dolgi rok. Torej brez hrane brez problema preživimo kar nekaj časa, brez spanja niti nekaj dni. Z merjenjem spanja (‘sleep tracking’) lahko predvidimo ali je danes dan za trening ali ne. to nam lahko pove tudi srčna variabila oziroma HRV (heart rate variability), enota, ki meri sposobnost našega srca in avtonomnega živčnega sistema, da se učinkovito sooča s stresom. (Večja je variabila, boljše je). 

Dobro regeneracijo pa si lahko pomagamo ustvariti tudi s samo-masažo s terapevtskimi masažnimi žogicami, ki so sposobne prodreti v globino tkiv, odpravljajo zlepljenja fascij in mišic, povečajo cirkulacijo, limfni pretok in elastičnost mio-fascialnega tkiva.


S terapevtskimi masažnimi žogicami lahko telo dobro pripravimo na trening oziroma ga po treningu resetiramo. Žogice so kot osebni maser, ki ga imamo ves čas pri roki.

V ta namen nam lahko pride prav tudi  lepljenjem kinezio trakov, ozemljevanje, meditacija, čuječnost, dihanje s prepono, savnanje, solna terapija..

V programu Zdravo telo – Zdravo črevo (in možgani) se podrobno lotimo tem kot so spanje, ozemljevanje, srčna variabila, dihanje kot tudi prehrana, meditacija, intervalni trening..

Dobra prehrana

In seveda na koncu ne smemo pozabiti še na kvalitetno gorivo za naše telo. Hrana naj bo takšna, da pri njeni presnovi prihaja do čim nižjih vrednosti nastanka prostih radikalov in sproščanja toksinov v telo ter da nudi čim boljšo absorpcijo (ne samo prebavo) hranil v telo.

S čim lahko še nadgradimo trening, da dosežemo maksimalne učinke?

  1. Hladna termogeneza (Mraz kot ‘dobri’ stresor)
  2. Intermitentno (prekinitveno) postenje (Določen časovni interval v dnevu, ko ne jemo, kot ‘dobri’ stresor)
  3. Savnanje (Vročina kot ‘dobri’ stresor)

Torej, kako bi izgledal popoln trening, ki vsebuje vse zgoraj omenjene komponente?

Preprosto.. Zgoraj opisanemu treningu dodamo še vaje za moč in pravočastnot reakcija trupa, dinamično raztezanje (s samomasažo), nekaj dihalnih vaj, kakšno meditacijo, naučimo se merit srčni utrip, vsakič naredimo malo drugačen trening (recimo gremo po drugi poti ali intenzivni interval s šprintom zamenjamo s skoki s kolebnico), včasih naredimo doma še trening fascij, ali natural movement flow (glej video), zvečer pa si privoščimo 10 minut meditativnega dihanja s prepono oziroma s poudarkom na čuječnosti.

Naš program TRANSFORMACIJA je zagotovo najboljši približek k temu, saj vsebuje vsega po malo. Če nimate dovolj lastne volje ali idej oziroma znanja, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali!

Posted on by — Leave a comment

Krioterapija oziroma kako izkoristiti mraz za hujšanje, boljšo odpornost in počutje?

Izpostavljanje mrazu je bilo nekaj povsem normalnega in naravnega, ko smo še živeli v naravi oziroma kot lovci in nabiralci.

Hladna temperatura (zraka ali vode, kateremu smo izpostavljeni) v telesu deluje kot stres. Stres (kratkoročni) je dober. Aktivira ukrepe za preživetje. Telo se ustraši, da zaradi mraza ne bo preživelo, zato vključi preživetvene mehanizme. Ti mehanizmi pa delujejo blagodejno za naše zdravstveno, fizično in mentalno stanje. Zakaj? Zato, ker spodbudijo telo, da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe. Na takšno verzijo, ki bo preživela dane razmere.

Temu procesu rečemo termogeneza (‘thermogenesis’) oziroma lastno tvorjenje toplote.

Kaj se dogaja v telesu, ko smo izpostavljeni mrazu?

Dolgotrajno izpostavljanje mrazu ima negativne učinke, saj je telo predolgo časa izpostavljeno stresnim faktorjem. Ampak malo stresa, pa spodbudi določene mehanizme, kot jih lahko spodbudijo drugi stresorji kot na primer (intermitentno) postenje, večja (in krajša) fizična aktivnost ali tudi izpostavljanje toploti (na primer savnanje).

Učinek mraza deluje tako, da se v maščobnih celicah takoj začnejo ustvarjati novi mitohondriji (to so celične tovarne energije ATP) in maščoba se iz bele začne spreminjati v rjavo. V telesu imamo dva tipa maščobe, belo in rjavo. Bela maščoba je maščoba debelosti. Nahaja se okoli notranjih organov (okoli trebuha), na bokih, stegnih.. Rjava maščoba je bolj prisotna na vratu, ramenih, okoli reber.. Več rjave maščobe imamo, bolj učinkovit metabolizem imamo. Če telo izpostavimo mrazu, želi bolj efektivno koristiti energijo ki je shranjena v maščobi, da bi ga ogrelo. Poveča se metabolizem. Telo začne belo maščobo spreminjati v rjavo in jo ‘kuriti’ za ogrevanje telesa. Temu rečemo hladna termogeneza (‘cold thermogenesis‘). 

Največ rjavega maščobnega tkiva imajo dojenčki in suhi ljudje, največ belega pa prekomerno težki ljudje. Bolj se izpostavljamo ekstremnemu mrazu, več rjavega maščobnega tkiva nastaja in bolj smo vitki.


Primerjava bele in rjave maščobe. Bela hrani energijo, rjava ustvarja toploto.

Rjave maščobne celice poskrbijo za gretje telesa brez tresenja. Pri tresenju gre že za intervencijo mišičnega tkiva (kontrakcije mišic), kar je tudi vrsta termogeneze (ni hladna), ampak bolj ‘potratne narave’. Vklapljanje mišičnih vlaken porabi namreč več energije. Če se pogosto izpostavljamo mrazu, se bo telo prilagodilo z bolj ekonomičnim načinom, torej z uporabo maščob.

Če se mrazu izpostavljamo na redni bazi, potem se telo nanj adaptira in sčasoma lažje shaja z mrazom (avtomatsko vklopi grelne mehanizme – dodane mitohondrije), kar je dobra novica za vse zmrzljive ljudi, kamor se štejem tudi sama.

Čeprav se metabolizem poveča in maščobe kurijo za energijo, se srčni utrip zmanjša. Zato je hladna termogeneza lahko zelo dober način boja proti debelosti in metabolnim boleznim.

Ali ste vedeli da.. so že pred desetletji NASA znanstveniki in tudi njihovi ‘kolegi’ v bivši Sovjetski zvezi odkrili koristi izpostavljanja mrazu, ki so večje od udejstvovanja fizične aktivnosti. S tem so pomagali astronavtom in kozmonavtom, da so ostali fit v vesolju. Pa ne samo to, s tem so celo zmanjšali njihov apetit!

In ali ste vedeli da adaptacija na mraz in izpostavljenost konkretnemu mrazu za 3 ure (10 – 12 C na koži) lahko pokuri do 3800 kalorij! (Tek na maratonu jih pokuri okoli 2600).

Načrtno izpostavljanje krajšim obdobjem mraza imenujemo krioterapija (cryotherapy).

Katere so koristi občasnega, krajšega izpostavljanja (ekstremnega) mrazu oziroma krioterapije?

    1. Uravnavanje telesne teže – hujšanje, boljši metabolizem
    2. Zdravje možganov – boljše kognitivne funkcije, koncentracija, spomin, manj anksioznosti in depresije, manjše možnosti za degenerativne bolezni možganov kot so Alzheimer in Parkinson. (Izpostavljanje mrazu spodbuja nastajanje proteina RBM3, ki preprečuje propad sinaps.)
    3. Boljši imunski sistem – boljša odpornost telesa, poveča se tvorba belih krvničk in T limfocitov, ki se borijo z rakavimi celicami. Zmanjšuje kronična vnetja in pomaga telesu, da se samo zdravi hitreje. Zvišuje raven noradrenalina, kar poveča število naravnih celic ubijalk. Prav tako zvišuje raven interlevkina 6 (ki lahko deluje protivnetno).
    4. Zmanjševanje (kroničnih) vnetij – z zmanjševanjem nastajanja molekul TNF – alpha in drugih vnetnih citokinov (kar lahko pomaga pri vnetnih boleznih, kot je na primer artritis)
    5. Boljše spanje – Je najpomembnejši ključ za esencialno regeneracijo telesa. S krioterapijo hitreje zaspimo, bolj globoko in kvalitetno spimo.
    6. Povečana antioksidativna aktivnost v telesu
    7. Spodbuja tvorbo kolagen
    8. Regulacija vagusnega živca
    9. Zmanjševanje odpornosti na leptin pri debelih ljudeh – leptin je hormon, ki regulira apetit in ga telo pri močnejših ljudeh ne zaznava dobro. Hladna termogeneza pomaga telesu zmanjšati to intoleranco.
    10. Počasnejše staranje – Vse skupaj našteto pomaga upočasniti procese staranja
    11. Regeneracija športnikov – Vse več profesionalnih športnikov in rekreativcev se poslužuje krioterapije za boljšo regeneracijo telesa, odpravljanje utrujenosti, bolečin in boljši napredek (‘performance’).

Tuširanje z mrzlo vodo (ali kombinacija vroče in mrzle) je lahko najlažji približek krioterapije v udobju doma.

Bistvo krioterapije je izločanje noradrenalina. Noradrenalin (ali norepinefrin) deluje kot nevrotransmiter in kot hormon, ki kadar je prisoten v krvnem obtoku povzroči vazokonstrikcijo (zoženje žil). To je bistvenega pomena za dober telesni odziv na mraz, saj z vazokonstrikcijo poskrbi, da čim več toplote ostane v telesu. 


Krioterapija celotnega telesa se izvaja v komori pri temperaturi od -140°C do -160 °C v atmosferi uplinjenega kriogeničnega plina. Proces krioterapije poteka tako, da se v kratkem času (od 1,5 do maksimalno 3 minute) temperatura kože zniža na le nekaj stopinj Celzija.

Koliko mraza je potrebnega, da se začne sproščati noradrenalin v žilah?

Znanstvenica Rhonda Patrick pojasni, da enourno plavanje v 20 C ‘mrzli’ vodi ne bo spodbudilo te reakcije. Medtem ko 20 sekundno plavanje v ledeno mrzli vodi (okoli 4 stopinje C) ali dvominutna krioterapija (-110 stopinj C), 12 tednov, 3x tedensko poskrbi za 200% do 300% povečanje vrednosti noradrenalina v plazmi.

Kateri so načini izpostavljanja mrazu?

Ni vse za vsakogar. Pred začetkom izvajanja krioterapije se posvetujte s svojim zdravnikom.

Mrazu se lahko izpostavljamo na zelo različne načine

  1. Hladen tuš (pet minut tuširanja razdelimo na intervale 10 sekund mrzle vode in 30 sekund tople vode).
  2. Tek pozimi v kratkih rokavih in hlačah, ampak z rokavicami in kapo.
  3. Kopeli v ledu
  4. Plavanje v mrzli reki ali morju
  5. Spanje v mrzlem prostoru
  6. Nošenje hladnih jopičev z ledenimi zavitki (& kolesarjenje na sobnem kolesu ali samo opravljanje rednega pisarniškega/gospodinjskega dela) – ledeni zavitki se morajo nahajati na področju ramen in prsnega koša
  7. Namakanje obraza v ledeno-mrzli vodi
  8. Krioterapija v komori

Ledene kopeli so zelo učinkovita krioterapija, vendar so zelo nepraktične.

Vse našteto pa lahko ločimo tudi glede na to ali mrazu izpostavimo tudi glavo ali ne.

Kako se izpostavljamo mrazu?

Na sledeči povezavi najdemo Cold Thermogenesis Start Guide od dr. Kruse. Verjetno pa je najbolj znan rekorder, ki je v ledeni kopeli preživel skoraj dve uri WIm Hof s svojo enako imensko metodo (WHM), ki temelji prevalenci rjave maščobe v telesu. (Povprečen odrasel človek ima okoli 20% rjave maščobe, medtem ko ima Wim Hof kar 35%). Na splošno je to ena zelo priljubljenih metod različnih svetovno znanih ‘biohackerjev’ kot so tudi Dave Asprey in Ben Greenfield ali znanstvenica dr. Rhonda Patrick.


Wim Hof – The Ice Man – Človek, ki je postavil svetovni rekord v plavanju pod ledeno površino (57,5 metra), pretekel bos pol maraton po ledu in snegu (v dveh urah, 16 minutah in 34 sekundah) in preživel eno uro in 42 minut v posodi z ledom. Svojo metodo imenuje Wim Hof metoda (WHM) in temelji na posebni tehniki dihanja, izpostavljanja mrazu in meditaciji. Wim Hof si je dal tudi vbrizgat smrtonosno bakterijo in jo premagal skoraj brez simptomov z zavestno regulacijo lastnega autonomnega živčnega sistema preko njegove tehnike dihanja in meditacije. Vir

Kako lahko mraz uporabimo za boljši ‘fitness’ in ‘performance’?

Ena izmed najbolj ‘atraktivnih’ lastnosti rjavega adipoznega tkiva je dejstvo, da je to tkivo razvojno povezano z mišičnim tkivom. To pomeni, da obe vrsti tkiva delita določene skupne metabolne lastnosti in tudi delujeta kot timska igralca v boju proti mrazu.

Mnogi športniki iz teh razlogov izkoriščajo mraz za dober trening. Zimski športniki poznajo te prednosti že desetletja. V zadnjem času pa je kombinacija dobrega treninga in mraza zaznamovala dosežke športnikov kot so Michael Phelps in lance Armstrong. Večina vrhunskih športnikov dandanes pozna te metode.

Kdaj se ni dobro izpostavljati mrazu?

Kot smo že omenili ni vse za vsakogar in treba je dobro premisliti, če se boste lotili krioterapije v kolikor trpite za sledečimi stanji:

  • Kakršnekoli respiratorne bolezni
  • Srčni zastoji  zadnjih šestih mesecih
  • Visok krvni pritisk
  • Nestabilna angina pektoris
  • Srčno-žilne bolezni in aritmije
  • Cirkulatorne motnje kot je periferna bolezen arterij ali ven
  • Tumorji zaradi anemije
  • Zgodovina kapi ali cerebralne hemoragije
  • Epileptični napadi
  • Raynaud’s syndrome
  • Motnje strjevanja krvi
  • Akutne ali kronične bolezni ledvic
  • Kovinski vsadki ali pacemakerji
  • Otroci & Nosečnice (ni raziskav, zato je bolje, da otroci in nosečnice ne delajo ‘elsperimentov’ z ekstremnim mrazom)

Prav tako bodite pozorni, če bi se vam med krioterapijo začelo vrteti ali bi začeli postajati omotični, vedno poslušajte svoje telo in terapijo raje prekinite, če se ne počutite dobro.


Moj prvi ledeni potop (z Emil Ledenkom), Izvir Kamniške Bistrice, nov 2021, temperatura vode 3 C. Preberi celotno zgodbo & intervju z Emil Ledenkom!

In še za konec zanimivost iz živalskega sveta..

Živali, ki pozimi hibernirajo in so izpostavljene mrazu, regenerirajo svoje sinapse in praktično obnovijo svoje telo.

Želite izvedeti več o načrtnem izpostavljanju kratkoročnemu ekstremnemu mrazu, dihalnih tehnikah, ki jih morate pri tem obvladati in drugih načinih za krepitev telesa na stres in treniranju vagusnega živca, imunskega sistema in avtonomnega živčnega sistema? Pokukajte v naš program STRES & VAGUS!

Viri:

Posted on by — 1 Comment

Kaj so postbiotiki? In zakaj so ključni za naše zdravje in počutje?

Če sledite našim objavam, ste verjetno že zasledili, kako pomembno funkcijo imajo bakterije in druga mikroflora v našem telesu, še posebej v črevesju. V bistvu smo le 10% človek, saj je 90% celic v našem telesu bakterij. Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da te bakterije predstavljajo kar 99% genov ‘človeškega’ telesa! Se pravi samo 1% genov v našem telesu je v bistvu tistih, ki smo jih podedovali od naših staršev. To je zelo pomemben podatek, ko govorimo o ‘dednih’ boleznih in težavah, ki nas pestijo.

 

Ker imajo bakterije tako veliko vlogo v našem življenju, bi se lahko vprašali ali mi obstajamo za bakterije kot neke vrste kondominij, v katerem živijo – ali one živijo za nas, da nam pomagajo prebavljati hrano, tvoriti vitamine, komunicirati z mitohondriji celic po vsem telesu in predvsem.. da tvorijo POSTBIOTIKE?

 

Dejansko živimo eni za druge. Mi vsekakor ne bi mogli preživeti brez njih, one pa tudi ne brez nas. To je čudovito simbiotično dejstvo. In če zadeve funkcionirajo, tako kot bi morale, potem nas bakterije varujejo pred boleznimi, staranjem, virusi, kognitivnim odklonom, depresijo ipd.. saj gre tudi za njihovo preživetje!

 

Torej kaj so postbiotiki in zakaj so tako pomembni?

 

Ker bomo v  tem zapisu govorili o POSTBIOTIKIH, za katere najverjetneje še niste slišali, si vseeno najprej poglejmo, kaj so PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI, saj vsota enih in drugih rezultira v POSTBIOTIKIH.

 

V bistvu je razlaga zelo preprosta:

 

PREBIOTIKI + PROBIOTIKI = POSTIBIOTIKI

 

Cilj zagotavljanja zdrave mikroflore  so vedno postbiotiki. Postbiotiki so tisto, kar dejansko potrebuje naše telo. Ali jih imate?

 

Kaj so probiotiki?

 

Probiotiki, pravi dr. Bulsiewicz, so živi mikroorganizmi (tipično bakterije in tudi kvasovke), ki telesu koristijo tako, da izboljšajo imunski sistem, zmanjšajo vnetja, pomagajo pri prebavi in ​​izboljšajo razpoloženje. Živijo v našem črevesju, obstajajo pa tudi živila, ki vsebujejo probiotike, kot so jogurt, kefir, kombucha, kimchi, kisla zelenjava in miso. (Kot že veste jih lahko najdete tudi kot prehransko dopolnilo.)

 

Kaj so prebiotiki?

 

Prebiotiki so hrana za dobre bakterije v našem črevesju. Prebiotiki so gorivo ali energija za naše bakterije. Pomagajo čim hitreje povrniti ravnovesje dobrih bakterij.. Nekateri najpogostejši vključujejo inulin, oligosaharidi, beta glukane, odporni škrob.

 

Kaj so postbiotiki?

 

To je relativno nov izraz (zato ga morda še niste slišali!), ki ga je ‘skoval’ dr. Bulsiewicz.), ki se uporablja za opis “funkcionalnih bioaktivnih spojin, ki nastanejo v črevesju med fermentacijo in ki so namenjeni krepitvi zdravja v telesu”. Postbiotiki so v bistvu stranski produkti probiotikov. Probiotiki jedo hrano, ki fermentira v črevesju in pri tem nastanejo postbiotiki.

 

Katere so koristi postbiotikov za naše telo?

 

Raziskave o delovanju človeškega mikrobioma so mlade, verjetno je za pričakovati še veliko novega. Vseeno pa lahko opredelimo že kar nekaj dejstev, podprtih z raziskavami in študijami.

 

  1. Preprečujejo nastanek permeabilnega (prepustnega) črevesja ‘leaky gut’

 

Najpomembnejša naloga naše mikrobiote je, da ščiti tanek enocelični epitelij črevesne stene pred uhajanjem črevesne vsebine v naše telo (odmrlih bakterij, patogenov in neprebavljenih delcev hrane). Črevesne bakterije v ta namen ustvarjajo butirat, maščobno kislino s kratkimi verigami, tako imenovani postbiotik, ki preprečuje nastanek sindroma prepustnega črevesa ‘leaky gut’. Nastaja z uživanjem (prebiotikov) v obliki v vodi topnih vlaknin.

 2. Postbiotiki lahko znižujejo vnetna stanja.

3. Postbiotiki pomagajo krepiti imunski sistem.

4. Postbiotiki lahko pomagajo preprečiti nastanek diabetesa tipa II.

5. Postbiotiki preprečujejo nastanek diabetesa tip III (Alzheimer) in tudi drugih bolezni kognitivnega odklona (kot npr Parkinson) – saj postbiotiki ščitijo možgansko krvno pregrado in komunicirajo s CŽS na različne načine (kemično, električno in preko vagusnega živca).

6. Posebna vrsta postbiotikov, imenovanih psihobiotki (GABA), ki pomagajo pri zmanjševanju anksioznosti, depresije, fobij..

 

Kako poskrbimo, da naše telo (črevesne bakterije) ustvari čim več postbiotikov?

 

Na prvem mestu moramo poskrbeti, da nam v črevesju ne razrašča ‘plevel’ in da nam probiotiki ne uhajajo iz debelega črevesja v tanko črevo (SIBO) ali celo skozi stene črevesja.

 

Človeška črevesna mikroflora je edinstvena za vsakega človeka, je unikatna kot prstni odtis. Ključni čas razvoja so prva tri leta našega življenja, zato je takrat izrednega pomena, kaj otrok je, koliko je v stiku z naravo (zemljo, živalmi) in koliko zdravil prejme (ključni delež pa prispeva njegova mati, ki mu osnovno mikrofloro prenese ob vaginalnem porodu). 

 

Faktorji, ki skozi življenje uničujejo našo črevesno floro (njeno raznolikost) so:

  1. Industrijsko pridelana in ali predelana hrana
  2. Preveč lektinov
  3. Sladkor (tudi v sadju, če je tega preveč)
  4. Premalo vlaknin v hrani oziroma prebiotikov
  5. Zdravila (antibiotiki, kontracepcijske tablete, protibolečinska sredstva, zaviralci protonske črpalke..)
  6. Stres (oziroma premalo čuječnosti, dihanja s prepono, meditacije)
  7. Premalo gibanja (ali preveč gibanja maratoni, vsakodnevni naporni treningi..)
  8. Premalo spanca ali spanec slabe kvalitete
  9. Preveč kemikalij in toksinov, sevanja v naši prehrani, domovih, kozmetiki..
  10. Preveč sanitanizacije, nepotrebnega razkuževanja in premalo pristnega stika z zemljo.

 


Zdrave prehranske navade, gibanje na svežem zraku in lovljenje sončnih žarkov naj postanejo naša stalnica, ki je hkrati najboljša popotnica za naše otroke.

 

Kako izboljšamo sestavo črevesne flore?

 

Probiotiki kot prehransko dopolnilo? V zvezi s probiotiki v obliki prehranskih dodatkov  je treba vedeti, da se ne obdržijo za stalno. Črevesja ne kolonizirajo trajno, “pravi dr. Bulsiewicz. So kot turisti – pridejo, vplivajo na naše okolje in grejo. 

 

Večina probiotikov se tako ali tako ne prebije čez močno želodčno kislino in vse do debelega črevesja. Tudi če se prebijejo, tam ne bodo ostali za vedno. Poleg vsega pa potrebujejo hrano, če želimo, da preživijo vsaj nekaj časa. Njihova hrana so prebiotiki. 

 

Torej, kakorkoli obrnemo, potrebujemo ustrezno prehrano, ki jo spremljajo tudi gibanje, spanje, izpostavljenost sončnim žarkom, dihalne vaje, kvaliteten spanec..

 

Dandanes je to marsikateremu človeku ali staršu težko zagotoviti. Potrebno je imeti vsaj nekaj osnovnega znanja in volje, da povabimo nove navade v naše življenje. Obstaja nekaj trikov (seveda naravnih), kako izboljšamo ‘zdravje’ naše mikroflore. Ko jih obvladamo, življenje postane lažje. 

 

Zato smo za vas pripravili nov online priročnik ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI), kjer vam pokažemo pot in tudi zdrave bližnjice (‘biohake’). 

 

 

Ko je človek zopet deležen koristnih učinkov POSTBIOTIKOV se počuti bolj vitalnega, ima več energije, veselja do vsega, več zdravja, odpornosti, sprejema boljše odločitve in se bolje počuti v svojem telesu.

 

Dejansko tako kot bi moralo biti. 

 

Pa žal ni.

 

Človek je v zadnjih desetletjih izbral ugodje/profit v zameno za zdravje.

 

Posledice že plačujemo. Največji ‘davek’ pa bodo plačevali naši otroci.

 

Izstopimo iz tega vlaka že danes.

Posted on by — Leave a comment

Kako se razvijejo intolerance, alergije, napihnjenost, debelost.. – Intervju z mag. Karin Rižner

 

V sklopu našega novega projekta ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI) smo povabili k dialogu mag. Karin Rižner, eno izmed največjih poznavalk zdravja in zdravega načina prehranjevanja v Sloveniji, kar nam je v veliko čast!

 

 

VSEBINA PO MINUTAŽI

04:15  Mikrobiota in zdravje

04:30  Vpliv prehrane naših prednikov na našo prehrano (in primerjava z Masajskimi bojevniki)

09:20  Je mleko lahko zdravo? Kako spremeni mleko industrijska pridelava in predelava?

21:14  Je med prebiotik in kakšne vrste?

24:37  Kako se redimo ne da bi povečevali maščobno maso?

28:00  Gluten, žita.. kdaj postanejo problematična in zakaj?

35:48  Vpliv zonulina na prepustno črevo

38:18 Zdrav in varen način uporabe stročnic

41: 28  Način priprave hrane z mikrovalovko, indukcijsko ploščo in loncem na pritisk – vpliv na kvaliteto hrane

49:53 Nosečnice v Afriki jedo zemljo in kakšno je ‘zdravje’ naše zemlje?

53:50  Prva gosta hrana dojenčkov – so žitne kašice prava izbira?

58: 46  Je kava škodljiva? In na kakšen način je lahko zdravilna?

1:02:10  Kakšne težave zdravi bioresonanca?

 

ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI) – KAJ NUDI NOV PRIROČNIK?

 

V bistvu gre za pravo pravcato izobraževanje o zdravi prehrani s konkretnimi rešitvami in recepti za vsak dan v tednu in glede na letne čase. Izobraževanje je zastavljeno celostno in ne vsebuje le nasvetov za prehrano, ampak nasvete za vse, kar vpliva na našo črevesno mikrobioto, se pravi tudi:

  • Upravljanje s stresom
  • Kako preprečimo sindrom prepustnega črevesja?
  • Gibanje (vaje) za bolje delovanje črevesja
  • Kako lahko preprečimo alergije, intolerance in avtoimunske bolezni?
  • Avto – limfna drenaža
  • Prizemljanje – grounding oz earthing
  • Kako naredimo domača mila, kozmetiko, zobno pasto, detergente
  • Kako vzgojimo zdravo mikrobioto pri otrocih – ključen čas je od nosečnice do tretjega leta starosti
  • Nosečnice – kaj vse lahko naredijo za boljšo mikrobioto svojih še nerojenih otrok
  • Hrana za boljše delovanje živcev in možganov
  • Moč začimb
  • Kako shujšati brez hujšanja?

 

PS: V kolikor se vam poraja kakšno vprašanje, vezano na pod oddajo ali tematiko novega priročnika, ga lahko zapišete v komentar spodaj in vam bomo skušali odgovoriti bodisi tu bodisi v priročniku.

Posted on by — Leave a comment

Zdravo črevo je ključ do zdravih možganov

Ste vedeli, da imamo dvoje možganov?

V prebavilih imamo naše druge možgane (‘second/gut/enteric brain’)? In ali veste, da smo dejansko samo 10% dejansko ljudje?

Poznate tisti občutek v trebuhu, ki vam govori, da je nekaj prav ali ne (‘gut feeling’)? To so naši drugi možgani, ki nam nekaj sporočajo! Tudi po obliki in izgledu so podobni našim glavnim možganom.

V naših prebavilih živi nevidni organ, sestavljen iz bakterij, ki se imenuje mikrobiota. Na vsako celico v telesu imamo 10 bakterij. Dejansko je človek ‘le’ gostitelj temu enormnemu sistemu, ki služi za dobro delovanje naših ‘prvih’ možganov oziroma gre za simbiozo obeh. Ta sistem nadzoruje naše zdravje oziroma bolezni (diabetes, debelost, kronične bolezni, avtoimunske itd..)

Raziskave na tem področju so pokazale, da spremembe v mikrobioti črevesja spreminjajo vedenje in spreminjajo fiziologijo in nevrokemijo možganov. Menijo, da te spremembe prinašajo ali povečujejo:

  • anksioznost
  • depresija
  • avtizma
  • shizofrenija
  • multipla skleroza
  • nevrodegenerativne motnje

Približno 80% našega imunskega sistema je v prebavilih.

Prebavni sistem – ki vključuje požiralnik, želodec in črevo – je edini organ v telesu, ki ima svoj živčni sistem. Ta mu omogoča, da deluje neodvisno od možganov.

Zakaj je naše črevesje edini organ v našem telesu, ki potrebuje lastne “možgane”? Je to samo zaradi prebavnega procesa? Ali je ena od nalog drugih možganov, da prisluhnejo trilijonu mikrobov, ki živijo v črevesju? (Mimogrede toliko je tudi človeških celic v telesu).

Ker kemični signali potujejo od črevesja do možganov in obratno, imajo tisti z gastrointestinalnimi simptomi večje tveganje za nihanje v razpoloženju, anksioznost in depresijo.

Kaj je človek naredil v zadnji eri z zlorabo antibiotikov in carskih rezov? Človeško bitje, ki pride na svet po ‘bližnjici, ni kodirano z ustrezno floro in zato bolj podvrženo določenim boleznim.

Zelo zanimivi so izsledki raziskave, kjer so miši okužene z določeno bakterijo, ki uničuje dobro mikrobioto, izgubile strah pred mačkami – celo privlačiti so jih začele Tako so z lahkoto postale njihov plen!

Da, takšno moč imajo bakterije v nas, nadzorujejo naše življenje in vplivajo na možgane. Čeprav drugi možgani niso sposobni zavestnih misli, pa vseeno vplivajo na naše počutje in razpoloženje! Dvosmerna povezava je vzpostavljena preko vagusnega živca (možganki živec). Vagus nadzoruje veliko organov v telesu!

Torej, če smo depresivni ali brez volje (motivacije) za gibanje, delo, potem bomo sedaj vedeli, iz kje lahko izvira problem in si bomo lažje pomagali – ali poiskali pomoč!

Črevesni živčni sistem je tako obsežen, da lahko deluje kot neodvisna entiteta brez komunikacije z našim centralnim živčnim sistemom, čeprav sta sicer v redni komunikaciji. Če pride do prekinitve vagusnega živca (poti do možganov), lahko črevesje deluje celo brez povezave do možganov. Na tem mestu se nam postavlja vprašanje: Kateri “možgani” imajo večji vpliv na naše duševno stanje?

V možganih imamo okoli 100 bilijonov nevronov, v drugih možganih pa kar 100 milijonov, kar je več kot jih ima hrbtenjača ali periferni živčni sistem!

Ali ste vedeli, da je večina serotonina – hormona sreče (90%!), ki uravnava ne le prebavo, ampak tudi razpoloženje, apetit in vzorce spanja, ustvarjena v prebavilih in ne možganih?

Nekatera izmed najbolj pogosto predpisanih zdravil za zdravljenje anksioznosti in depresije, kot so Prozac, Zoloft in Paxil, delujejo na nivoju uravnavanja serotonina.

Kaj nam vse to pove o naših boleznih in zdravstvenem stanju/počutju modernega človeka? Kako stres in plitko dihanje vplivata na mikrobioto? Kako industrijska prehrana hrani slabe bakterije? Kako sedeč način življenja utesnjuje njen življenjski habitat? Kako premalo gibanja zavira njeno gibanje? Kakšen inkubator je moderna ženska svojemu otroku?

Naš sodoben, hitri način življenja je pripeljal večino od nas k uživanju številnih predelanih in pakiranih živil, napolnjenih z glutenom, mlečnimi izdelki, sojo in koruzo. Ta živila so za večino od nas zelo vnetna. Vnamejo naše črevesje, kar vodi do težav s črevesjem (‘leaky gut’), in razdražijo naše možgane, kar vodi v motnje razpoloženja in uma.

Prepustno črevo (‘leaky gut’) vpliva tudi na našo sposobnost, da pravilno prebavimo in absorbiramo hranila, ki lahko sčasoma povzročijo pomanjkanje vitaminov.

Veliko ljudi, s katerimi se pogovarjam ugotovijo, da so »čustveni jedci« in v bistvu ni to nič nenavadnega, če slabe bakterije prevzamejo nadzor nad nami.

Podobno kot vsak ekosistem, v katerem živijo različne vrste in bijejo boj za obstanek, tudi (mikro) okolje znotraj črevesja narekuje, kateri prebivalci preživijo. Tako kot če bi se živali, ki so prilagojene vlažnemu deževnemu gozdu, borile za preživetje v puščavi, tako se mikrobi, ki so odvisni od sluzi borijo v okolju brez nje.

Ko je nivo dobrih bakterij, ki ohranjajo optimalno raven kvasovk, porušen, bodisi z jemanjem antibiotikov, pitjem preveč alkohola, prehranjevanjem z visoko stopnjo rafiniranih ogljikovih hidratov, bodisi z dolgoročno uporabo kontracepcijskih tablet, se kvasovke, vključno s kandido razrastejo.

Kandida ali kvasovke vplivajo na možgane in razpoloženje tako, da proizvajajo kemikalije, ki so neposredno strupene za možgane (njihovi iztrebki). Zato se mnogi, ki trpijo zaradi razrasta kandide, pritožujejo, da imajo možgansko meglo, slab spomin in depresijo ali anksioznost.

Kako ugotovimo, v kakšnem stanju je naše črevesje?

Odgovorimo si na sledeča vprašanja:

  1. Ali večkrat doživite/občutite ‘meglo v možganih’ (npr da se ne morete spomniti znanega izraza) in/ali imate težave s koncentracijo?
  2. Ali imate redno prebavo ter blato ne pušča veliko vidnih sledov na toaletnemu papirju in ima vzdržen vonj?
  3. Ali vas pogosto napenja?
  4. Ali vas pogosto peče zgaga?
  5. Ali se vam dostikrat dogaja odsotnost energije po obrokih in/ali čez dan?
  6. Ali vam pogosto niha razpoloženje?
  7. Ali se večkrat po nočnem počitku zbudite utrujeni?
  8. Ali se večkrat prenajedate oziroma podhranjujete?
  9. Ali večkrat nekotrolirano pridobivate/izgubljate na telesni teži?
  10. Ali nimate uravnoteženega apetita in velikokrat hrepenite po sladkem, slanem ali mastnem?
  11. Imate kandido ali parazite?
  12. Ali se večkrat vidite v negativni samopodobi?
  13. Ali ste pogostokrat anksiozni? Ali ste depresivni?
  14. Imate osteopenijo ali osteoporozo?
  15. Ali imate neredne mesntruacije, močne PMS-e, prezgodnjo menopavzo?
  16. Ali pogosto zbolite, vas pogosto bolijo mišice ali sklepi, morda glava?
  17. Imate diabetes in/ali prekomerno telesno težo?
  18. Ste slabokrvni? Trpite za pomanjkanjem določenih vitaminov?
  19. Imate težave s kožo? (akne, dermatitis, izpuščaje, rosaceo)?

Na koliko vprašanj smo odgovorili z DA?

Kaj lahko storimo že takoj danes?

  1. Začnimo uživati hrano, ki hrani našo mikrobioto – PRO – BIOTIČNO! (Npr fermenirana zelenjava, žita, mleko.. ne probiotike v obliki dodatkov)
  2. Začnimo 1x dnevno vsaj 5 – 10 minut izvajati dihalno – meditacijske vaje (poiščite naš brezplačni webinar o Dihanju z vajami.)
  3. Začnimo se masirati, še posebej abdominalni predel (V našem programu Poporodni preporod in Transformacija najdete vajo Abdominalna masaža). Masirajte svojega dojenčka in otroka. (Pridružite se nam na tečaju  masaže dojenčka!)
  4. Vsaj 1x premislimo pred uporabo antibiotikov in drugih farmakoloških sredstev (vključno s kontracepcijskimi tabletkami!).
  5. Začnimo se več gibati in manj sedeti! Naredimo vsaj 8.000 korakov na dan.
  6. Zmanjšajmo količino sevanja telefonov, tablic, računalnika in TV.
  7. Ženska, ki misli zanositi, naj se na to začne pripravljati že veliko prej! (Če potrebujete pomoč, jo najde v našem programu Celostna nosečnost)
  8. Kako se izogniti CARSKEMU REZU: https://www.vadbenaklinika.si/vbac-ali-kako-roditi-vaginal…/
  9. Kaj bi še dodali vi? Zapišite v komentar! Delite objavo, Človek je postal sam sebi volk!

Zdravo črevo je ključ do zdravih možganov.

V zvezi s tem je nastal nov priročnik ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI)! S klikom na spodnji gumb si lahko naložite brezplačni video iz tega Priročnika.

Vir navdiha:

https://www.youtube.com/watch?v=awtmTJW9ic8&list=WL&index=9&t=610s

https://www.scientificamerican.com/article/gut-feelings-the-second-brain-in-our-gastrointestinal-systems-excerpt/

http://www.micronutrients.com/magazine/gut-brain-second-mind/#

https://www.amymyersmd.com/2014/05/a-healthy-gut-means-a-healthy-brain/

https://illawarraathletic.com.au/gut-brain-axis/