Posted on 1 Comment

Kaj so postbiotiki? In zakaj so ključni za naše zdravje in počutje?

Če sledite našim objavam, ste verjetno že zasledili, kako pomembno funkcijo imajo bakterije in druga mikroflora v našem telesu, še posebej v črevesju. V bistvu smo le 10% človek, saj je 90% celic v našem telesu bakterij. Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da te bakterije predstavljajo kar 99% genov ‘človeškega’ telesa! Se pravi samo 1% genov v našem telesu je v bistvu tistih, ki smo jih podedovali od naših staršev. To je zelo pomemben podatek, ko govorimo o ‘dednih’ boleznih in težavah, ki nas pestijo.

 

Ker imajo bakterije tako veliko vlogo v našem življenju, bi se lahko vprašali ali mi obstajamo za bakterije kot neke vrste kondominij, v katerem živijo – ali one živijo za nas, da nam pomagajo prebavljati hrano, tvoriti vitamine, komunicirati z mitohondriji celic po vsem telesu in predvsem.. da tvorijo POSTBIOTIKE?

 

Dejansko živimo eni za druge. Mi vsekakor ne bi mogli preživeti brez njih, one pa tudi ne brez nas. To je čudovito simbiotično dejstvo. In če zadeve funkcionirajo, tako kot bi morale, potem nas bakterije varujejo pred boleznimi, staranjem, virusi, kognitivnim odklonom, depresijo ipd.. saj gre tudi za njihovo preživetje!

 

Torej kaj so postbiotiki in zakaj so tako pomembni?

 

Ker bomo v  tem zapisu govorili o POSTBIOTIKIH, za katere najverjetneje še niste slišali, si vseeno najprej poglejmo, kaj so PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI, saj vsota enih in drugih rezultira v POSTBIOTIKIH.

 

V bistvu je razlaga zelo preprosta:

 

PREBIOTIKI + PROBIOTIKI = POSTIBIOTIKI

 

Cilj zagotavljanja zdrave mikroflore  so vedno postbiotiki. Postbiotiki so tisto, kar dejansko potrebuje naše telo. Ali jih imate?

 

Kaj so probiotiki?

 

Probiotiki, pravi dr. Bulsiewicz, so živi mikroorganizmi (tipično bakterije in tudi kvasovke), ki telesu koristijo tako, da izboljšajo imunski sistem, zmanjšajo vnetja, pomagajo pri prebavi in ​​izboljšajo razpoloženje. Živijo v našem črevesju, obstajajo pa tudi živila, ki vsebujejo probiotike, kot so jogurt, kefir, kombucha, kimchi, kisla zelenjava in miso. (Kot že veste jih lahko najdete tudi kot prehransko dopolnilo.)

 

Kaj so prebiotiki?

 

Prebiotiki so hrana za dobre bakterije v našem črevesju. Prebiotiki so gorivo ali energija za naše bakterije. Pomagajo čim hitreje povrniti ravnovesje dobrih bakterij.. Nekateri najpogostejši vključujejo inulin, oligosaharidi, beta glukane, odporni škrob.

 

Kaj so postbiotiki?

 

To je relativno nov izraz (zato ga morda še niste slišali!), ki ga je ‘skoval’ dr. Bulsiewicz.), ki se uporablja za opis “funkcionalnih bioaktivnih spojin, ki nastanejo v črevesju med fermentacijo in ki so namenjeni krepitvi zdravja v telesu”. Postbiotiki so v bistvu stranski produkti probiotikov. Probiotiki jedo hrano, ki fermentira v črevesju in pri tem nastanejo postbiotiki.

 

Katere so koristi postbiotikov za naše telo?

 

Raziskave o delovanju človeškega mikrobioma so mlade, verjetno je za pričakovati še veliko novega. Vseeno pa lahko opredelimo že kar nekaj dejstev, podprtih z raziskavami in študijami.

 

  1. Preprečujejo nastanek permeabilnega (prepustnega) črevesja ‘leaky gut’

 

Najpomembnejša naloga naše mikrobiote je, da ščiti tanek enocelični epitelij črevesne stene pred uhajanjem črevesne vsebine v naše telo (odmrlih bakterij, patogenov in neprebavljenih delcev hrane). Črevesne bakterije v ta namen ustvarjajo butirat, maščobno kislino s kratkimi verigami, tako imenovani postbiotik, ki preprečuje nastanek sindroma prepustnega črevesa ‘leaky gut’. Nastaja z uživanjem (prebiotikov) v obliki v vodi topnih vlaknin.

 2. Postbiotiki lahko znižujejo vnetna stanja.

3. Postbiotiki pomagajo krepiti imunski sistem.

4. Postbiotiki lahko pomagajo preprečiti nastanek diabetesa tipa II.

5. Postbiotiki preprečujejo nastanek diabetesa tip III (Alzheimer) in tudi drugih bolezni kognitivnega odklona (kot npr Parkinson) – saj postbiotiki ščitijo možgansko krvno pregrado in komunicirajo s CŽS na različne načine (kemično, električno in preko vagusnega živca).

6. Posebna vrsta postbiotikov, imenovanih psihobiotki (GABA), ki pomagajo pri zmanjševanju anksioznosti, depresije, fobij..

 

Kako poskrbimo, da naše telo (črevesne bakterije) ustvari čim več postbiotikov?

 

Na prvem mestu moramo poskrbeti, da nam v črevesju ne razrašča ‘plevel’ in da nam probiotiki ne uhajajo iz debelega črevesja v tanko črevo (SIBO) ali celo skozi stene črevesja.

 

Človeška črevesna mikroflora je edinstvena za vsakega človeka, je unikatna kot prstni odtis. Ključni čas razvoja so prva tri leta našega življenja, zato je takrat izrednega pomena, kaj otrok je, koliko je v stiku z naravo (zemljo, živalmi) in koliko zdravil prejme (ključni delež pa prispeva njegova mati, ki mu osnovno mikrofloro prenese ob vaginalnem porodu). 

 

Faktorji, ki skozi življenje uničujejo našo črevesno floro (njeno raznolikost) so:

  1. Industrijsko pridelana in ali predelana hrana
  2. Preveč lektinov
  3. Sladkor (tudi v sadju, če je tega preveč)
  4. Premalo vlaknin v hrani oziroma prebiotikov
  5. Zdravila (antibiotiki, kontracepcijske tablete, protibolečinska sredstva, zaviralci protonske črpalke..)
  6. Stres (oziroma premalo čuječnosti, dihanja s prepono, meditacije)
  7. Premalo gibanja (ali preveč gibanja maratoni, vsakodnevni naporni treningi..)
  8. Premalo spanca ali spanec slabe kvalitete
  9. Preveč kemikalij in toksinov, sevanja v naši prehrani, domovih, kozmetiki..
  10. Preveč sanitanizacije, nepotrebnega razkuževanja in premalo pristnega stika z zemljo.

 


Zdrave prehranske navade, gibanje na svežem zraku in lovljenje sončnih žarkov naj postanejo naša stalnica, ki je hkrati najboljša popotnica za naše otroke.

 

Kako izboljšamo sestavo črevesne flore?

 

Probiotiki kot prehransko dopolnilo? V zvezi s probiotiki v obliki prehranskih dodatkov  je treba vedeti, da se ne obdržijo za stalno. Črevesja ne kolonizirajo trajno, “pravi dr. Bulsiewicz. So kot turisti – pridejo, vplivajo na naše okolje in grejo. 

 

Večina probiotikov se tako ali tako ne prebije čez močno želodčno kislino in vse do debelega črevesja. Tudi če se prebijejo, tam ne bodo ostali za vedno. Poleg vsega pa potrebujejo hrano, če želimo, da preživijo vsaj nekaj časa. Njihova hrana so prebiotiki. 

 

Torej, kakorkoli obrnemo, potrebujemo ustrezno prehrano, ki jo spremljajo tudi gibanje, spanje, izpostavljenost sončnim žarkom, dihalne vaje, kvaliteten spanec..

 

Dandanes je to marsikateremu človeku ali staršu težko zagotoviti. Potrebno je imeti vsaj nekaj osnovnega znanja in volje, da povabimo nove navade v naše življenje. Obstaja nekaj trikov (seveda naravnih), kako izboljšamo ‘zdravje’ naše mikroflore. Ko jih obvladamo, življenje postane lažje. 

 

Zato smo za vas pripravili nov online priročnik ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI), kjer vam pokažemo pot in tudi zdrave bližnjice (‘biohake’). 

 

 

Ko je človek zopet deležen koristnih učinkov POSTBIOTIKOV se počuti bolj vitalnega, ima več energije, veselja do vsega, več zdravja, odpornosti, sprejema boljše odločitve in se bolje počuti v svojem telesu.

 

Dejansko tako kot bi moralo biti. 

 

Pa žal ni.

 

Človek je v zadnjih desetletjih izbral ugodje/profit v zameno za zdravje.

 

Posledice že plačujemo. Največji ‘davek’ pa bodo plačevali naši otroci.

 

Izstopimo iz tega vlaka že danes.

Posted on Leave a comment

Zdravo črevo je ključ do zdravih možganov

Ste vedeli, da imamo dvoje možganov?

V prebavilih imamo naše druge možgane (‘second/gut/enteric brain’)? In ali veste, da smo dejansko samo 10% dejansko ljudje?

Poznate tisti občutek v trebuhu, ki vam govori, da je nekaj prav ali ne (‘gut feeling’)? To so naši drugi možgani, ki nam nekaj sporočajo! Tudi po obliki in izgledu so podobni našim glavnim možganom.

V naših prebavilih živi nevidni organ, sestavljen iz bakterij, ki se imenuje mikrobiota. Na vsako celico v telesu imamo 10 bakterij. Dejansko je človek ‘le’ gostitelj temu enormnemu sistemu, ki služi za dobro delovanje naših ‘prvih’ možganov oziroma gre za simbiozo obeh. Ta sistem nadzoruje naše zdravje oziroma bolezni (diabetes, debelost, kronične bolezni, avtoimunske itd..)

Raziskave na tem področju so pokazale, da spremembe v mikrobioti črevesja spreminjajo vedenje in spreminjajo fiziologijo in nevrokemijo možganov. Menijo, da te spremembe prinašajo ali povečujejo:

  • anksioznost
  • depresija
  • avtizma
  • shizofrenija
  • multipla skleroza
  • nevrodegenerativne motnje

Približno 80% našega imunskega sistema je v prebavilih.

Prebavni sistem – ki vključuje požiralnik, želodec in črevo – je edini organ v telesu, ki ima svoj živčni sistem. Ta mu omogoča, da deluje neodvisno od možganov.

Zakaj je naše črevesje edini organ v našem telesu, ki potrebuje lastne “možgane”? Je to samo zaradi prebavnega procesa? Ali je ena od nalog drugih možganov, da prisluhnejo trilijonu mikrobov, ki živijo v črevesju? (Mimogrede toliko je tudi človeških celic v telesu).

Ker kemični signali potujejo od črevesja do možganov in obratno, imajo tisti z gastrointestinalnimi simptomi večje tveganje za nihanje v razpoloženju, anksioznost in depresijo.

Kaj je človek naredil v zadnji eri z zlorabo antibiotikov in carskih rezov? Človeško bitje, ki pride na svet po ‘bližnjici, ni kodirano z ustrezno floro in zato bolj podvrženo določenim boleznim.

Zelo zanimivi so izsledki raziskave, kjer so miši okužene z določeno bakterijo, ki uničuje dobro mikrobioto, izgubile strah pred mačkami – celo privlačiti so jih začele Tako so z lahkoto postale njihov plen!

Da, takšno moč imajo bakterije v nas, nadzorujejo naše življenje in vplivajo na možgane. Čeprav drugi možgani niso sposobni zavestnih misli, pa vseeno vplivajo na naše počutje in razpoloženje! Dvosmerna povezava je vzpostavljena preko vagusnega živca (možganki živec). Vagus nadzoruje veliko organov v telesu!

Torej, če smo depresivni ali brez volje (motivacije) za gibanje, delo, potem bomo sedaj vedeli, iz kje lahko izvira problem in si bomo lažje pomagali – ali poiskali pomoč!

Črevesni živčni sistem je tako obsežen, da lahko deluje kot neodvisna entiteta brez komunikacije z našim centralnim živčnim sistemom, čeprav sta sicer v redni komunikaciji. Če pride do prekinitve vagusnega živca (poti do možganov), lahko črevesje deluje celo brez povezave do možganov. Na tem mestu se nam postavlja vprašanje: Kateri “možgani” imajo večji vpliv na naše duševno stanje?

V možganih imamo okoli 100 bilijonov nevronov, v drugih možganih pa kar 100 milijonov, kar je več kot jih ima hrbtenjača ali periferni živčni sistem!

Ali ste vedeli, da je večina serotonina – hormona sreče (90%!), ki uravnava ne le prebavo, ampak tudi razpoloženje, apetit in vzorce spanja, ustvarjena v prebavilih in ne možganih?

Nekatera izmed najbolj pogosto predpisanih zdravil za zdravljenje anksioznosti in depresije, kot so Prozac, Zoloft in Paxil, delujejo na nivoju uravnavanja serotonina.

Kaj nam vse to pove o naših boleznih in zdravstvenem stanju/počutju modernega človeka? Kako stres in plitko dihanje vplivata na mikrobioto? Kako industrijska prehrana hrani slabe bakterije? Kako sedeč način življenja utesnjuje njen življenjski habitat? Kako premalo gibanja zavira njeno gibanje? Kakšen inkubator je moderna ženska svojemu otroku?

Naš sodoben, hitri način življenja je pripeljal večino od nas k uživanju številnih predelanih in pakiranih živil, napolnjenih z glutenom, mlečnimi izdelki, sojo in koruzo. Ta živila so za večino od nas zelo vnetna. Vnamejo naše črevesje, kar vodi do težav s črevesjem (‘leaky gut’), in razdražijo naše možgane, kar vodi v motnje razpoloženja in uma.

Prepustno črevo (‘leaky gut’) vpliva tudi na našo sposobnost, da pravilno prebavimo in absorbiramo hranila, ki lahko sčasoma povzročijo pomanjkanje vitaminov.

Veliko ljudi, s katerimi se pogovarjam ugotovijo, da so »čustveni jedci« in v bistvu ni to nič nenavadnega, če slabe bakterije prevzamejo nadzor nad nami.

Podobno kot vsak ekosistem, v katerem živijo različne vrste in bijejo boj za obstanek, tudi (mikro) okolje znotraj črevesja narekuje, kateri prebivalci preživijo. Tako kot če bi se živali, ki so prilagojene vlažnemu deževnemu gozdu, borile za preživetje v puščavi, tako se mikrobi, ki so odvisni od sluzi borijo v okolju brez nje.

Ko je nivo dobrih bakterij, ki ohranjajo optimalno raven kvasovk, porušen, bodisi z jemanjem antibiotikov, pitjem preveč alkohola, prehranjevanjem z visoko stopnjo rafiniranih ogljikovih hidratov, bodisi z dolgoročno uporabo kontracepcijskih tablet, se kvasovke, vključno s kandido razrastejo.

Kandida ali kvasovke vplivajo na možgane in razpoloženje tako, da proizvajajo kemikalije, ki so neposredno strupene za možgane (njihovi iztrebki). Zato se mnogi, ki trpijo zaradi razrasta kandide, pritožujejo, da imajo možgansko meglo, slab spomin in depresijo ali anksioznost.

Kako ugotovimo, v kakšnem stanju je naše črevesje?

Odgovorimo si na sledeča vprašanja:

  1. Ali večkrat doživite/občutite ‘meglo v možganih’ (npr da se ne morete spomniti znanega izraza) in/ali imate težave s koncentracijo?
  2. Ali imate redno prebavo ter blato ne pušča veliko vidnih sledov na toaletnemu papirju in ima vzdržen vonj?
  3. Ali vas pogosto napenja?
  4. Ali vas pogosto peče zgaga?
  5. Ali se vam dostikrat dogaja odsotnost energije po obrokih in/ali čez dan?
  6. Ali vam pogosto niha razpoloženje?
  7. Ali se večkrat po nočnem počitku zbudite utrujeni?
  8. Ali se večkrat prenajedate oziroma podhranjujete?
  9. Ali večkrat nekotrolirano pridobivate/izgubljate na telesni teži?
  10. Ali nimate uravnoteženega apetita in velikokrat hrepenite po sladkem, slanem ali mastnem?
  11. Imate kandido ali parazite?
  12. Ali se večkrat vidite v negativni samopodobi?
  13. Ali ste pogostokrat anksiozni? Ali ste depresivni?
  14. Imate osteopenijo ali osteoporozo?
  15. Ali imate neredne mesntruacije, močne PMS-e, prezgodnjo menopavzo?
  16. Ali pogosto zbolite, vas pogosto bolijo mišice ali sklepi, morda glava?
  17. Imate diabetes in/ali prekomerno telesno težo?
  18. Ste slabokrvni? Trpite za pomanjkanjem določenih vitaminov?
  19. Imate težave s kožo? (akne, dermatitis, izpuščaje, rosaceo)?

Na koliko vprašanj smo odgovorili z DA?

Kaj lahko storimo že takoj danes?

  1. Začnimo uživati hrano, ki hrani našo mikrobioto – PRO – BIOTIČNO! (Npr fermenirana zelenjava, žita, mleko.. ne probiotike v obliki dodatkov)
  2. Začnimo 1x dnevno vsaj 5 – 10 minut izvajati dihalno – meditacijske vaje (poiščite naš brezplačni webinar o Dihanju z vajami.)
  3. Začnimo se masirati, še posebej abdominalni predel (V našem programu Poporodni preporod in Transformacija najdete vajo Abdominalna masaža). Masirajte svojega dojenčka in otroka. (Pridružite se nam na tečaju  masaže dojenčka!)
  4. Vsaj 1x premislimo pred uporabo antibiotikov in drugih farmakoloških sredstev (vključno s kontracepcijskimi tabletkami!).
  5. Začnimo se več gibati in manj sedeti! Naredimo vsaj 8.000 korakov na dan.
  6. Zmanjšajmo količino sevanja telefonov, tablic, računalnika in TV.
  7. Ženska, ki misli zanositi, naj se na to začne pripravljati že veliko prej! (Če potrebujete pomoč, jo najde v našem programu Celostna nosečnost)
  8. Kako se izogniti CARSKEMU REZU: https://www.vadbenaklinika.si/vbac-ali-kako-roditi-vaginal…/
  9. Kaj bi še dodali vi? Zapišite v komentar! Delite objavo, Človek je postal sam sebi volk!

Zdravo črevo je ključ do zdravih možganov.

V zvezi s tem je nastal nov priročnik ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI)! S klikom na spodnji gumb si lahko naložite brezplačni video iz tega Priročnika.

Vir navdiha:

https://www.youtube.com/watch?v=awtmTJW9ic8&list=WL&index=9&t=610s

https://www.scientificamerican.com/article/gut-feelings-the-second-brain-in-our-gastrointestinal-systems-excerpt/

http://www.micronutrients.com/magazine/gut-brain-second-mind/#

https://www.amymyersmd.com/2014/05/a-healthy-gut-means-a-healthy-brain/

https://illawarraathletic.com.au/gut-brain-axis/