Posted on Leave a comment

Je človek ZOO sesalec?

Človek je ZOO sesalec, tako kot so levi, tigri, medvedi, opice in sloni ZOO sesalci v živalskem vrtu. Tako kot te prebivalci živalskega vrta, tudi človek ne živi več v svojem naravnem okolju. Živali v živalskem vrtu doletevajo podobne bolezni kot pestijo človeka, medtem ko njihove vrstnice v naravnem okolju tega ne trpijo.

Če vzamemo za primer živalski vrt v naših krajih, na primer v Ljubljani, imamo v njem veliko živali, ki bi morale živeti v ekvatorialnih regijah. Ne samo, da imajo ujete živali zelo omejen teritorij gibanja in udeležbe v naravni prehranski verigi, ampak so predvsem prikrajšane sončne svetlobe (in toplote) za katero je bilo po naravnem dizajnu ustvarjeno delovanje njihovega telesa. Torej število ur sonca na dan in drugačnih letnih časov.

V ekvatorialnih delih našega planeta je za razliko od naših krajev bolj ali manj enaka temperatura (okoli 30 C) skozi vse leto. Sončne svetlobe je ogromno. Tudi hrana, ki jo te živali najdejo ali lovijo v svojem naravnem okolju je zrasla pod vplivom te svetlobe. To je skladno z njihovo svetlobno oziroma cirkadiano biologijo delovanja telesa. 

Vsako bitje na tem planetu je dizejnirano v skladu z razmerami sončne svetlobe, ki jo prejema v svojem naravnem okolju.

Tudi ljudje (in rastline) smo narejeni tako, da za preživetje potrebujemo sončno svetlobo. Ključni del svetlobe, ki uravnava naš metabolizem so valovne dolžine v spektru rdeče in infra rdeče (IR) svetlobe ter v spektru ultravijolične UV (UVA in UVB). Ja, prav ste prebrali, UV svetloba je ključna za naše zdravje! (Ampak o njenih specifičnih funkcijah pa naslednjič)

V telesu imamo posebne receptorje predvsem za rdečo in ultravijolično svetlobo, čeprav večino te svetlobe naše oko ne zazna. No, zaznavajo jo dotični receptorji v očesu in koži ter možganih, ki jo nato usmerijo v mitohondrije – celične baterije, kot vir energije (rdečo svetlobo). Iz svetlobe mitohondriji ustvarijo svojo lastno (metabolno) vodo, ki je negativno nabita s tokom elektronov in tako ustvari enosmerni tok (DC current), ki nas ‘napaja’. Električni tok? Da! Ljudje smo prav tako bio-električna bitja!

Ko na ta način ustvarimo energijo (ATP), ima telo moč, da:

  • se premikamo (hodimo, tečemo, telovadimo)
  • razmišljamo
  • obnavljamo celice
  • se razstrupljamo
  • se razmnožujemo
  • ustvarjamo kolagen
  • prebavljamo
  • se borimo proti patogenom

Torej s to energijo lahko počnemo vse, kar naše telo potrebuje početi, da je zdravo in v homeostazi.To energijo (v obliki negativnih elektronov) dobimo tudi iz ozemljevanja, ko smo v direktnim stikom z zemljo našega planeta. Dobimo jo seveda tudi s hrano. V nasprotju z rdečo svetlobo, pa nam modra krade energijo!

V naši krajih že tako skoraj pol leta primanjkuje sončne svetlobe. (Za kar je naše telo moralo razviti posebne mehanizme, ki jih aktivira mraz, da lahko mitohondriji tvoro svojo lastno notranjo iR in UV svetlobo!). Ampak poglejmo si, ali človek sploh uporablja te mehanizme ali jih je zatrl z ustvarjanjem udobja? Poglejmo si..

Moderni človek, tako kot živali v živalskem vrtu, živi v umetnem oziroma nenaravnem okolju v odsotnosti prave svetlobe in stika z zemljo:

  1. Živi v zgradbah, kjer se osvetljuje primarno z valovnimi dolžinami modre svetlobe (ker je hladna in varčna), kjer okna (ki so prav tako super varčna) ne prepuščajo več zdravilne rdeče in UV svetlobe.
  1. Živi v zgradbah, kjer imajo umetne luči (ki so super varčne) primarno modro svetlobo v odsotnosti rdeče in UV
  1. Živi v zgradbah, kjer uporablja naprave (zaslone), ki oddajajo izrazito modro svetlobo, zopet v odsotnosti rdeče in UV
  1. Živi v zgradbah, kjer ni v stiku z zemljinim elektromagnetnim poljem in njenimi zdravilnimi negativno nabitimi elektroni. Včasih celo v visokih nadstropjih, kjer se problem stopnjuje.
  1. Živi v zgradbah, kjer ima omejeno gibanje in veliko prisilne drže.
  1. Živi v zgradbah in okolju, kjer po sončnem zahodu uporablja umetno svetlobo in še to v modri barvi (modra svetloba po sončnem zahodu prepreči, da se telo po naravni poti začne regenerirati in ga žene dalje, kar dolgoročno prinese izgorelost in izčrpanost)
  1. Živi v zgradbah, kjer je izpostavljen električnemu in magnetnemu sevanju, ki izvira iz alternativnega toka (AC current) in je nasproten toku v njegovem telesu (DC current) – torej prekinja naravno bioelektrično delovanje mitohondrijev, celičnih baterij, oziroma jih s tem uničuje. 
  1. Visokofrekvenčne naprave prislanja celo direktno na glavo (telefon, brezžične slušalke) in jih nosi stalno ob svojem telesu..
  1. Živi v zgradbah, kjer se pozimi greje, poleti pa hladi. Nikoli ni zares izpostavljen mrazu ali vročini, kar bi spodbudilo tvorbo njegove lastne interne UV in IR (grelne) svetlobe!
  1. Njegov dnevni ritem ni usklajen s sončnim, naravnim. Zvečer podaljšuje dan z umetno modro svetlobo (ki za povrh še nevdino utripa ‘flickering’), zjutraj pa nasilno prekinja spanec z budilko in dan takoj začne z modro svetlobo (ki je v sončnem vzhodu ni!)
  1. Prav tako ni usklajen z letnimi časi. Pozimi je tropsko sadje, ki nikoli ne bi moglo zrasti v njegovem naravnem mrzlem zimskem okolju
  1. Ko človek ni v zgradbah, hodi po svetu s čevlji (s katerimi ni ozemljen), nosi sončna očala (ki blokirajo zdravilno UV svetlobo), se vozi s prevoznimi sredstvi (se ne giba sam)..
  1. Ta človek tudi rad potuje z letali, kjer je izpostavljen visokofrekvenčnemu sevanju (kot bi bil v mikrovalovki) in pri tem menja ne samo dan za noč, ampak tudi zimo za poletje..
  1. Predvsem pa nikoli ne razmišlja o tem, da so njegovi geni še vedno isti kot pred milijoni let, ko je živel v skladu z naravo in naravno svetlobo – ti enaki geni se že 120 leti ‘borijo’ s posledicami prihoda elektrike na telo in še dodatno zadnjih dvajset let s prihodom brezžične tehnologije!

Ali ste vedeli, da ljudje s temnejšo poltjo, ki so se preselili v naše mrzle kraje, imajo bistveno slabše pogoje za zdravje kot mi, ki smo tukaj rojeni? Njihova koža je polna melanina in kot taka kliče po več sončne svetlobe, ki pa je žal tukaj ne dobi! (Veliko lažje je v obratnem smislu, če se mi preselimo v toplejše kraje, se naše telo lažje prilagodi večjim količinam sonca. Konec koncev naši najstarejši predniki prihajajo ravno iz ekvatorialnih predelov tega planeta)

In ali ste vedeli, da tudi naše domače živali mačke, psi, morski prašički, papagaji, ki jih zapiramo v naša ZOO bivališča, trpijo za enako problematiko?

Človek si je torej ustvaril okolje, v katerem je njegovo zdravje ogroženo na podoben način kot zdravje živali v živalskem vrtu oziroma še veliko bolj, saj je dodatno pod večjim psihološkim stresom, svoje nenaravno življenjsko okolje pa se ne trudi posnemat z naravnim, kot to počnejo v živalskem vrtu – na primer plazilcem dodajo lučke z  UV in IR svetlobo. 

Torej, človek živi v slabših pogojih kot živali v živalskem vrtu!

Misli, da je zaradi vsega omenjenega tehnološkega razvoja najnaprednejša žival na planetu, ne zaveda pa se, da plačuje za to zelo drag davek na zdravje. Vse več in več je metabolnih bolezni: diabetesa in srčno-žilnih, pa raka, Alzheimerjeve demence, avtoimunih bolezni in mentalnih bolezni. Imamo zanje zdravila? Mislim tista prava, ne farmacevtska ‘zdravila’, ki maskirajo simptome, vzrokov ne odpravijo, imajo pa toliko negativnih stranskih učinkov, da zanje potrebujemo nova ‘zdravila’.

Treba je začeti pri osnovah. Vsaj ena ura gibanja na sončni svetlobi in v naravi na dan. In po možnosti še optimizacija svetlobe in sevanja v domu, šoli, službi.. (več o tem v delavnici, ki prihaja)

Potem pa lahko dodamo še kaj.. na primer svetlobno kapo in očala ki blokirajo modro svetlobo..

Kaj pa prehrana? Ja, je pomembna, ampak je nekje na petem mestu po pomembnosti. Če si zaradi škodljive svetlobe in sevanja uničimo mikrobiom in mitohondrije, nam pri tem nobena dieta ne bo pomagala. (Naslednjič pa več o tem, kako modra svetloba vpliva na debelost, len metabolizem in diabetes!)

PS: Najbolj me skrbijo današnji otroci, ki so prve ali druge generacije rojene v ‘tehnološko zibelko’, polno modre svetlobe in sevanja. Naše generacije začenjajo čutiti posledice inovacij v tridesetih ali štiridesetih letih svojega življenja. Kdaj bodo pa oni? Pri desetih ali dvajsetih? Dejansko se vidijo posledice pri otrocih že zdaj v prezgodnji puberteti ali pri funkcionalnih nevroloških motnjah kot so drastično povečano število otrok z avtizmom, ADHD in podobnimi… Kaj menite?

Ste si že prebrali našo najnovejo e-knjigo BREZ ENERGIJE NI ZDRAVJA? (Samo še kratek čas na voljo brezplačno!)

Potrebujete individualno obravnavo ali delavnice za podjetja? Kliknite tu

Preberite tudi blog NAS SONČNA SVETLOBA LAHKO ZDRAVI?

Posted on Leave a comment

Nekoč je živela Ajla Silam..

Živela je pred mnogo leti v skupini lovcev in nabiralcev. Hrano so si lovili in nabirali sami. Niso je imeli vedno na voljo. Včasih so jedli več, včasih manj, včasih nič. Včasih so jedli meso ulovljenih živali, večinoma pa samo rastline.

Jedli so tudi sadje, a to je bilo na voljo le v poletno-jesenskem času, da so se lahko zaradi sladkorja v njem malce poredili za zimo, ko je vladalo pomanjkanje hrane.

Zime so bile mrzle in poletja vroča. Njihovo telo in način življenja se je prilagajalo temperaturnim razlikam.

Vodil jih je sončni oziroma cirkadiani ritem. .. Zvečer je bila na voljo le svetloba in toplota ognja. Skozi cel dan so bili izpostavljeni sončni svetlobi. 

Ves čas so bili v naravi, v stiku z zemljo in vsak dan so prehodili vsaj 20.000 korakov, vmes dvigovali tudi težje predmete in pri tem počepali..

Žvečili so večinoma trdo hrano. Zato so imeli močnejši žvečni aparat, lepo oblikovane čeljusti. Jedli so samo naravno hrano, zato tudi niso imeli kariesa. 

Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi ostali brez zob? Definitivno bi to takoj drastično zmanjšalo pogoje za preživetje.

Kaj bi vprašala Alja Malis Ajlo Silam, če bi jo lahko srečala?

Zakaj so danes ljudje tako bolni in brez energije..?


Zakaj je v zadnjih letih takšen porast diabetesa, srčno-žilnih bolezni, raka, Alzheimerja in demence? Pa tudi bolečin v hrbtenici, glavobolov, depresije in anksioznosti?

Ajla Silam in Alja Malis imata še vedno, po 12.000 letih, enako gensko zasnovo telesa, vendar so se njune navade popolnoma spremenile. In to drastično v pičlih zadnjih 50-100 letih!

Današnja Alja večino dneva sedi, je v zaprtem prostoru, kjer ni ozemljena (v direktnem zdravilnem stiku z zemljo) in nima na voljo naravne svetlobe. Izumila je namreč varčne LED žarnice, ki oddajajo samo modro svetlobo in varčna okna, ki ne prepuščajo zdravilne infra rdeče (IR) svetlobe sonca.

Poleg tega jo ves dan obsevajo še raznorazni zasloni, ki prav tako oddajajo modro svetlobo in sploh ne pomisli, da to izčrpava njeno telo. Tudi ne ve, da je zaradi tega njeno telo v stalnem stresnem odzivu in zato nima ustreznega metabolizma (se redi, hrano ne prebavi dobro..)

Nevidno je obsevana tudi z visoko frekvenčnim sevanjem, ki ga oddaja njen telefon, pametna ura, radijske antene.. Če ima šibek signal za svoje naprave, takoj zagotovi ojačevalce, saj sevanja ne občuti.

V svojem klimatiziranem domu je nikoli ne zebe in ji nikoli ni vroče. Vendar se ne zaveda, da je to minus za njeno zdravje. Mraz je namreč njen zaveznik, saj v zimskem času, ko ni dovolj sončne svetlobe in toplote, aktivira notranjo telesno svetlobo in toploto (v celičnih mitohondrijih).

Veliko sedi, malo počepa, se steguje, poriva, vleče in teče. Hrano si kar naroči. Ni ji je treba ne uloviti, ne pridelati ali pripravljati. Sredi zime si lahko zaželi jagode. Ne razmišlja, koliko je v hrani sodobnih kemičnih sredstev.

Prav tako ne razmišlja, koliko te hrane je dejansko zraslo v naravi in koliko v tovarni. Se pa tega zavedajo njene ‘sodelavke’ bakterije v črevesju, ki zato propadajo in dajejo mesto patološkim bakterijam, parazitom in virusom.

Ker je hrana predelana, je mehka in je ni treba dosti žvečiti. Zato razvije premajhno čeljust, podolgovat obraz in dihanje na usta. Seveda oboje vodi tudi v gnitje zob (karies) in kasneje mrtve zobe, ki postanejo zdravstveni problem do konca življenja.

Zunaj nosi čevlje in sončna očala. S tem se odreče brezplačnim zdravilnim negativnim elektronom tako iz zemlje kot iz sončne svetlobe.

Vsako bolezen ali zdravstveni izziv rešuje z drugimi kemičnimi sredstvi (aka zdravili), ki pa ničesar ne pozdravijo, samo zamaskirajo dejanski vzrok.

Hodi spat veliko časa po sončnem zahodu in si v tem času sveti z modro svetlobo. Zato ima veliko težav s spanjem. Zjutraj se zbuja z umetno prekinitvijo spanja (budilko) in se vozi daleč na delo (spet sedi).

Svojih otrok nima časa sama vzgajati. Z njimi in s partnerjem so skoraj cel dan vsak na svojem koncu. Zato so njihovi odnosi tudi večkrat napeti. Otroci odraščajo v okoliščinah, ki jih ustvarjajo vedno manj zdrave, ljubeče in samostojne.

Alja niti ne pomisli, kako na razvoj otrok vpliva modra svetloba ter vsebina zaslonov, zato jim brez slabe vesti kupuje telefone, igrice in pametne ure, češ da je to sedaj nova normala in nuja sodobne družbe.

Družbe, ki dosega tehnološke viške, na drugi strani pa ustvarja energetsko krizo za naše telo (in duha)!

Kako bodo živeli naši otroci čez 30 let?

Čas praznikov ni samo čas obilno obloženih miz in vrste daril pod smrečico, je tudi čas refleksije in samo – refleksije. Svet kot ga poznamo danes je popolnoma drugačen od sveta pred 100 ali več tisoč leti, pa je ‘na žalost’ naša genetika, naša biologija telesa še vedno popolnoma enaka! Ni se prilagodila na naš super tehnološki način življenja. Zato smo toliko več bolni, brez energije, polni jeze, sovraštva, všeč nam je junk hrana, junk svetloba in junk odnosi! Samo pomislite, kaj imajo najraje vaši otroci (ali večina otrok)? Kako jim (pa tudi sebi) pripravimo rojstne dneve in voščimo na mnoga leta? Z veliko junk hrane in pijače, v zaprtih prostorih, velikokrat ob pomoči igralne tehnologije.

Kaj lahko storimo danes?



Lahko si naložite spodnjo brezplačno E_KNJIGO z naslovom BREZ ENERGIJE NI ZDRAVJA, ki jo je pripravila Alja Malis ob 10. obletnici Vadbene klinike! Izhajala je iz nasvetov Ajle Silam in jih priredila za sodobni čas. Za letošnje praznike si podarite več energije in zdravja ter posledično ljubezni!

Brez energije ni zdravja JPG naslovnica – 1

Posted on Leave a comment

Kaj so primitivni refleksi – kako vplivajo na motnje pozornosti, hiperaktivnost, senzorične občutljivosti, alergije, dermatitis, težave v šoli, kronično povečano žrelnico..?

ZAKAJ BI NAS MORALI ZANIMATI REFLEKSI

Veliko otrok in tudi odraslih ima še vedno aktivne reflekse, ki so bili ustvarjeni ekskluzivno za čas prvega leta starosti po porodu oziroma za čas v maternici ter med porodom. Prisotnost teh refleksov kasneje v življenju predstavlja oviro pri vsesplošnem razvoju in funkcioniranju.

Da si lažje predstavljamo, vzemimo za primer žabo, ki je v svoji prvi razvojni fazi paglavec in plava z repom. Ko postane žaba, rep izgubi. Če bi žabi ostal rep, ne bi bila dobra v tem, da je žaba. Rep je ključen, a samo v prvi fazi razvoja. Potem mora stran. Sicer ovira nadaljnji razvoj in obstoj žabe.


PRAV TAKO JE S PRIMARNIMI REFLEKSI. ČE NE GREDO STRAN, KO SO OPRAVILI SVOJE POSLANSTVO, OVIRAJO OPTIMALNI RAZVOJ MOŽGANOV.

Človek je v svoji evolucijski zgodovini izbral hojo po dveh nogah. Hoja po dveh nogah je prinesla številne prednosti, kot so lažji pregled dogajanja nad savansko travo, lažje prenašanje sončne pripeke, hitrejše oziroma okretnejše gibanje, uporabo rok kot ‘orodje’.. vendar pa ima vsaka medalja tudi svojo drugo plat. Hoja po dveh nogah je zahtevala ožjo medenico. Skozi takšno medenico, pa se težko poraja tako velika glavica z možgani, da bi človek takoj, ko se rodi, znal hodit in se gibat po dveh nogah, kot to zna na primer žrebiček.

Hoja po dveh nogah namreč pomeni veliko večji boj z gravitacijo, kot hoja po štirih. V bistvu hoja po dveh nogah pomeni konstantno balansiranje iz ene na drugo nogo. Predstavljajte si stolček s štirimi nogami, ki ga želite postaviti in balansirati na dveh nogah. Težko, kajne? Kaj šele na eni nogi! Takšno (bipedalno) gibanje zahteva veliko večjo koordinacijo gibanja. Za to kompleksnejšo koordinacijo pa človek potrebuje večje možgane.

GLAVNO GONILO RAZVOJA MOŽGANOV JE GIBANJE!

Rastline ne potrebujejo možganov, ker se ne gibajo. Ko se človek rodi, ima razvitih komaj 20% možganov. Ostalih 80% se mora razviti preko gibanja oziroma preko senzoričnih vnosov, ki si jih zagotovi preko gibanja. Ampak, kako naj se novorojenček giba, ko pa še nima razvitih možganov?

Tu igrajo pomembno vlogo refleksi. Refleksi so avtomatski gibi, ki omogočajo dojenčku gibanje. Najprej gre samo za dihanje, sesanje hrane in jokanje (moro refleks).. V bistvu se večina refleksov razvije že v maternici, kajti razvoj možganov se začne že takrat. V maternici se tudi začne razvijati naše prvo čutilo – organ za ravnotežje (vestibularni sistem). Plod, ki ne razvija optimalno refleksov povezanih z razvojem vestibularnega sistema, ne zaznava dobro, kaj je zgoraj in kaj spodaj (od 32. tedna dalje) in lahko ostane v ‘sedečem’ položaju oziroma v medenični legi, kar neugodno vpliva na porod.

Refleksi so zato tudi ključni med samim porodom, saj otroku pomagajo, da aktivno prispeva z gibanjem pri prebijanju skozi koščeni porodni kanal. Popadek predstavlja stimulus, ki aktivira refleks-no gibanje otroka, da se ‘zvija’ in prebija naprej. Če se otrok rodi s CR in to celo brez popadkov, je otrok prikrajšan te razvojne faze! Da, tudi to je razvojna faza in če manjka, vpliva na razvoj vseh nadaljnjih razvojnih mejnikov. 

Zato ni vseeno, kako in koliko se nosečnica giba v nosečnosti in med porodom, saj to direktno vpliva na razvoj njenega še nerojenega otroka (prav tako pa tudi stres, zdravila, sevanja ipd)!

TOREJ GONILNA SILA RAZVOJA GIBALNIH MEJNIKOV SO PRIMARNI REFLEKSI

Na primer ATNR refleks (asimetrični tonični vratni refleks), ki sodeluje že pri porodu, kasneje pri 3-5 mesecih otroku omogoči, da se lahko obrne in skupaj s SG (spinal galant) refleksom bo otroku omogočeno, da se začne plazit po trebuhu.. Potem se počasi postavi v štirinožni položaj (na kolena in roke) in se začne zibati naprej in nazaj – s čimer aktivira STNR (simetrični tonični vratni refleks), ki inhibira TLR (tonični labirintni refleks), da se otrok lahko usede in tudi začne plazit.. Potem se plazi nekaj mesecev in se začne z rokami vleči gor ob pohištvu, kar omogoča ‘hand pulling reflex’, nato nekaj časa hodi ob pohištvu, ko mora inhibirat babinski refleks (na podplatih), da lahko začne hodit.. idealno točno okoli enega leta. Če se babinski ne integrira, lahko (med drugim povzroči) tendenco hoje po prstih.

ČE OTROK KATEROKOLI RAZVOJNO FAZO PRESKOČI, JO IZVEDE PREZGODAJ, Z ZAKASNITVIJO ALI ASIMETRIČNO POMENI,DA SE MOŽGANI NE RAZVIJAJO OPTIMALNO.

Zakaj ne smemo preskakovati razvojnih mejnikov? Zakaj je plazenje tako pomembno?

Do enega leta, ko otrok shodi, bi morali biti vsi ti refleksi v ‘spečem’ stanju, da ne ovirajo razvoja kompleksnejših gibov, posturalnih refleksov, očesne motorike, vestibularnega sistema, koordinacije gibov, ritma.. Razvoj kompleksnejših gibov omogoča razvoj kompleksnejših možganov!

PREPROSTI GIBI – PREPROSTI MOŽGANI / KOMPLEKSNI GIBI – KOMPLEKSNI MOŽGANI

Razvoj možganov lahko primerjamo z gradnjo stavbe. Najprej potrebujemo trdne temelje. To je razvoj in integracija primarnih refleksov na nivoju spodnjega dela možganov – možganskega debla (medula, pons). Če ta del ni dobro zgrajen, nobeno naslednje nadstropje (višji možganski centri) ne bo. Še posebej če so temelji neravni (leva in desna stran možganov), potem se vsako naslednje nadstropje začne bolj nagibati. Tako se tudi možgani začnejo razvijati asimetrično s funkcionalnim deficitom leve ali desne hemisfere.

Vestibularni sistem skupaj s posturalnimi mišicami riše naš telesni zemljevid v možganih. Če se ta slabo zariše (zaradi zgoraj omenjenih razlogov), ima(mo) otrok slabšo propriocepcijo in tudi enterocepcijo, kar pomeni, da slabo čuti in zaznava svoje telo, kot tudi svoje telo v prostoru. Imamo otroke, ki se zaletavajo v očitne ovire, se spotikajo, nerodno tečejo ali pa tudi ne čutijo bolečine, ne čutijo, da jih tišči na dolgo ali kratko potrebo (dokler ‘ni prepozno’), težko žvečijo tršo hrano, ker ne čutijo in obvladajo jezika ali pa imajo zato težave z govorom..

Vemo, da je v primeru avtizma in ADHD-ja v ospredju funkcionalni deficit desne hemisfere – in na njen račun kompenzacija leve.
Primer z branjem – tipično za avtizem: Leva hemisfera zna že zelo zgodaj brati črke (domena leve hemisfere) – veliko kasneje pa zares razume prebrano vsebino (domena desne hemisfere). Leva in desna hemisfera se morata med seboj pogovarjati (preko možganskega prečnika). Ker dostikrat reflex ATNR ni integriran, je to zelo oteženo. 

Lahko pa zaradi tega (neintegrirani ATNR) refleksa pride tudi do težav z branjem, ker se otrok med branjem dobesedno ‘zaleti’ v nevidno sredino na listu papirja in jo težko preskoči (prečka z desne na levo hemisfero), obrača podobne črke, iz česar se lahko razvije disleksija, ki pa je bolj tipična za šibkost leve hemisfere.

ČE SE REFLEKSI NISO INTEGRIRALI DO ENEGA LETA, SE NAJVERJETNEJE TUDI NIKOLI NE BODO (SAMI OD SEBE).

V članku (klikni) Dober razvoj otroka je odvisen od razvoja primarnih refleksov pojasnimo tudi več razlogov, zakaj pride do neintegracije refelskov in naštejemo nekaj več posledic.

Stroka (pediatri in pediatrični nevrologi) so prepričani, da se vsi omenjeni refleksi avtomatično inhibirajo do enega leta starosti. Pa se ne, saj jih najdemo tudi pri veliko odraslih in jih ni težko testirati.

Tu ne gre za nič dednega, nobeno genetsko napako, nobeno poškodbo možganov, nobeno presnovno motnjo.. gre za nezrelost možganov (možganskega debla, malih možganov..)

NEINTEGRIRANI REFLEKSI IMAJO VELIK VPLIV NA IMUNSKI SISTEM

Ko se rodimo, prevladuje delovanje simpatikusa, ki ga mora proti koncu prvega leta starosti začeti obvladovati parasimpatikus (z vagusnim živcem na čelu). Če se to ne zgodi, je otrok stalno pod stresom prevladujočega simpatičnega sistema, ima višji srčni utrip, težave s spanjem, težave s prebavljanjem hrane, zaprtostjo, ima še vedno prepustno črevo ( s katerim se rodimo) in zato kronično vnetje v telesu..

To pomeni, da se slabo razstruplja in je podvržen alergijam, dermatitisom, astmi ali pa kroničnim vnetjem.

Leva hemisfera deluje kot pedalo za gas, desna pa kot zavora. Ena aktivira imunski sistem, druga ga zavira. Potrebujemo ravnovesje. Preveč delujoč imunski sistem, se prekomerno ‘nerazumno’ odziva na raznolike dražljaje. Zato so pri otrocih s šibkejšo desno hemisfero bolj tipične alergije, dermatitisi, astma, pa tudi senzorične občutljivosti na svetlobo, zvok.. Ravno obratno je pri šibkosti leve hemisfere, ko je desna premočna in preveč zavira delovanje imunskega sistema, takrat smo lahko stalno bolni, prehlajeni, s kroničnimi vnetji ipd..

POVEZAVA S KRONIČNIMI VNETJI MANDLJEV, ŽRELNICE

Takšni otroci imajo potem skoraj vedno težave z dihanjem skozi nos oziroma s kronično povečano žrelnico, mandlji, za katere dobijo predpisane kortikosteroidne nosne spreje ali pa so napoteni na operacije. Pogosto imajo zaradi tega tudi kronična vnetja ušes in slabši sluh. Ker kronično dihajo na usta, jim niti operacija ne pomaga, da bi začeli dihati na nos. Več o tem TU.

S takšno problematiko se dnevno srečujemo v naši praksi, ko pomagamo otrokom ponovno vzpostaviti nosno dihanje in pravilno motoriko jezika, oralnih mišic ter držo. Vsaj 96% otrok, ki pride k nam na obravnavo ima prisoten vsaj en primarni refleks. (Enako velja za odrasle).

Razvojno gledano se po rojstvu najprej začne razvijati desna hemisfera in od tretjega leta dalje leva hemisfera. Desna hemisfera je bolj povezana s podzavestjo, občutki in neverbalno komunikacijo, leva pa je bolj zavestna, logična in analitična. Zaradi tega se večino stvari spomnimo od tretjega leta dalje in iz istega razloga se ob tej prelomnici začne obdobje ‘zakajčkov’.

Pri nekaterih otrocih pa se razvoj desne hemisfere zaključi prezgodaj n tako leva hemisfera ‘prevzame vajeti’ ‘na svoj način’.

VELIK POKAZATELJ FUNKCIONALNE NEZRELOSTI MAŽGANOV JE TUDI AMBIDEKSTRIZEM – UPORABA OBEH ROK, NAMESTO ENE DOMINANTNE

Velik pokazatelj funkcionalne nepovezanosti možganov je tudi (ne)desničarstvo (ambidextrus) Ali je otrok razvil med 3-6 letom dominantno roko ali na primer riše z eno, je pa z drugo? Ali ima vse dominance na isti strani telesa: oko, uho, roka, noga? Opažamo tudi asimetrično konvergenco oči, tilt glave, nižja rama, bolj plosko stopalo, jeziček v grlu zategnjen levo ali desno, večje oko.. znakov je veliko. Moteči so tudi: zbirčnost pri jedi, težave z branjem, težave z lovljenjem žoge (slaba korrdinacija oči – roka, anksioznost, sesanje palca, grizenje nohtov, skolioza, slabosti v avtu, težave z ravnotežjem, nerodnost, težave z govorom, močenje postelje po petem letu starosti, hipotonost, težave z zavezovanjem vezalk ipd..

Ali ste vedeli, da hipotonost lahko vodi v hiperlaksativnost (preveliko gibljivost) sklepov? (Na primer, ko se otrok postavi na vse štiri in so komolci obrnjeni ‘na X’ – navznoter). Hipotonost pomeni, da zaradi nezrelosti možganov prihaja iz njih šibkejši signal za tonus mišic, (kar se lahko razlikuje na levi ali desni strani telesa, spredal ali zadaj). Ker je tonus mišic prešibek, se preveč raztegujejo in s tem prekomerno povečajo obseg gibanja sklepov. To je najbolj tipično pri šibkosti desne hemisfere.

Lahko bi napisali celo knjigo možnih simptomov nezrelega razvoja možganov. Dejstvo je, da vse, čisto vse, kar se dogaja z našim telesom (in psiho) je odvisno od delovanja možganov. Vendar bomo na tem mestu raje podali usmeritve, kako popraviti te manjke v razvoju.

KATERE SO REŠITVE?

Za vsak refleks obstaja specifična vaja. Vendar so vaje lahko zahtevne ali naporne za izvajanje 2-3 x dnevno vsaj en do tri mesece, še posebej, če ima otrok težave s pozornostjo ali slabim občutenjem lastnega telesa. Zato v zahvalo dr. Melillu dandanes vemo, da se da reflekse integrirati tudi na drugačen, bolj preprost način in tudi bolj učinkovit. Eden od takšnih načinov je, da preprosto stimuliramo reflekse (simetrično ali asimetrično) in jih na tak način ‘izrabimo’, inhibiramo. Zraven pa se poslužimo še sočasne aktivacije predela možganov, kjer določen refleks ‘domuje’  s stimulusi v obliki vibracij, zvoka, svetlobe, pri čemer lahko uporabljamo specifične frekvence.

Zanimivo je, da ima veliko staršev podobne težave kot njihovi otroci. Velikokrat to pripisujejo genom, kar pa ne drži (imajo jih tudi posvojeni otroci) – ‘dedne’ so navade. To je v bistvu dobra novica – saj so težave večinoma rešljive. Še najbolj učinkovito pa se jih boste rešili, če se kot starši tudi sami lotite svojih refleksov. S tem ne samo, da boste zgled svojim otrokom, ampak bo vaš ‘ponastavljen’ živčni sistem deloval pozitivno tudi na vašega otroka. Otrok je vsaj do sedmega leta ‘priklopljen’ na živčni sistem svoje mame oziroma staršev.

Če želite izvedeti več, kliknite na spodnji gumb in opišite vaše težave! ČE VAM JE BIL ČLANEK KORISTEN, GA DELITE Z DRUGIMI IN KOMENTIRAJTE SPODAJ V KOMENTAR!

Posted on 1 Comment

Alzheimer se začne že pri štiridesetih (ali prej)!

September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Ozaveščanje je ključnega pomena, saj preventiva lahko prepreči nastanek te bolezni ali pa jo celo odpravi v zgodnjih fazah kognitivnega odklona

Kaj sploh je Alzheimer?

In zakaj bi se ubadali z Alzheimerjem pri štiridesetih?


Ko oseba dobi uradno diagnozo Alzheimer, je v večini primerov že skoraj prepozno za ukrepanje. Spremembe v možganih so se začele že vsaj 10-20 let pred tem. najprej neopazno, asimptomatsko, potem pa z občasnim pozabljanjem, težavami z orientacij, organizacijo, odločanjem – zaradi katerih navadno še ne iščemo zdravniške pomoči in še nismo napoteni na nevrološko kliniko. 

Tako preteče 5-10 let, simptomi se stopnjujejo in naenkrat imamo diagnozo ‘blažji kognitivni odklon’, ki je že četrta in predzadnja faza Alzheimerjeve demence.

To se je zgodilo tudi Aljini mami, ki je stara 70 let, pred šestnajstimi leti. Takrat se še ni vedelo vsega tega, kar vemo danes, ker toliko brskamo za novimi podatki. Mislili smo, da je to neozdravljiva bolezen. Kar tudi je, če čakamo predolgo, da odmre ključna kritična masa možganskih celic. Potem poti nazaj res ni več.

Zakaj bi se morali na vsak način izogniti Alzheimerjevi bolezni?

Alzheimerjeva demenca nas oropa lastnega jaza, spominov in vsega, kar smo se v življenju naučili. Najhuje je to, da ne moremo več skrbeti sami zase in smo težko breme drugim osebam, največkrat družinskim članom. Večkrat smo lahko polulani, pokakani, lačni ali žejni, v bolečinah ter odvisni, da bodo drugi to opazili in uredili. Najmanj si želimo biti breme lastnim otrokom.

Ali obstaja zdravilo za Alzheimerjevo demenco?

Kateri ljudje so najbolj  ogrožen? Kateri so ključni dejavniki tveganja? So to geni ali okolje?

In katere so rešitve, ko bolezen še ni napredovala?


Oglejte si webinar brezplačno! Ogled možen do 15.10.2024! Če bi le vedeli to kakšnih pet let nazaj..

Ne spreglejte..

Preverite tudi našo uspešnico KOMPLET NEVRO!

Posted on 3 komentarji

Nas sončna svetloba lahko zdravi?

Sončna svetloba je zdravilna. S pomočjo svetlobi je nastalo življenje in svetloba ga vzdržuje. od svetlobnega ciklusa so odvisni mnogi fiziološki procesi.

Njena največja zdravilna moč se skriva v rdeči in infrardeči svetlobi. Ta ima visoke valovne dolžine in lahko penetrira globlje v telo. medtem ko imamo na drugem koncu spektra sončne svetlobe svetlobo z nizko valovno dolžino, to so UV žarki. Te pa nimajo sposobnosti prodirati v telo (ravno zaradi nizke valovne dolžine) in se zato zadržujejo na površini naše kože, zaradi česar nas lahko opečejo.

Največ zdravilne sončne svetlobe, torej rdeče in infrardeče (slednja je nevidna) lahko koristimo ob sončnih vzhodih in zahodih.

In zakaj je sončna svetloba tako zdravilna?

Študije so pokazale, da predvsem IR svetloba, ki prodira globoko v celice pozitivno vpliva na mitohondrije. Mitohondriji so celični  generatorji energije, kjer nastaja ATP (adenoszin trifospat). Vsebujejo fotoreceptorje, ki sprejemajo fotone in s pomočjo kisika ustvarjajo energijo. 

Če mitohondrije doseže IR svetloba, lahko tvorijo več energije. Pa ne samo to. Istočasno se tvori tudi celični melatonin, dnevna verzija, ki je najmočnejši antioksidant v telesu (močnejši od glutationa). ki poskrbi, da se medtem, ko mitohondriji ‘kurijo’ energijo, odpadne snovi izločajo. V primeru, da se ne bi izločale, bi prišlo do oksidativnega stresa, prostih radikalov in disfunkcije mitohondrijev in s tem do pomanjkanja energije in sčasoma do različnih bolezni.

Infrardeča svetloba tako pozitivno vpliva na mitohondrije, da se lahko z njeno pomočjo povečajo in celo množijo (v isti celici!). Znano je, da nam z leti število in velikost mitohondrijev upada, sploh po štiridesetm, ampak to lahko preprečimo.

Mitohondriji so kot celična baterija. Baterija se lahko večkrat polni in prazni. Ko se ne more več polnit, rečemo da ‘crkne’. Prav tako sčasoma ‘crknejo’ naši mitohondriji in mi se staramo. O tem govori teorija o staranju mitohondrijev. Lahko pa vplivamo na daljšo življenjsko dobo naših notranjih baterij. In to s pravo svetlobo! Svetloba je energija!

Koristi IR svetlobe v mitohondrijih pa se ne končajo tu. Celice obsijane s to svetlobo tvorijo več dušikovega oksida, kar pripomore da več krvi teče po žilah in celicam dostavi več hranil in kisika. Poleg tega sinergistični učinki  IR svetlobe pripomorejo, da celica lahko popravlja svoje napake na DNK! Podaljšuje celo telomere! (Telomere so ‘zaščitne kapice’ na končnih delih kromosomov. Ko se celice podvajajo – in s tem njihovi kromosomi, se pri tem telomere vedno bolj in bolj krajšajo, dokler se celica enkrat ni več sposobna deliti. To pa je povezano tudi z našim staranjem in smrtjo – kot počasi goreča sveča. Telomere preprečujejo nepravilne mutacije celic in nastajanje rakavih celic. Obstajajo metode, s katerimi lahko telomere podaljšujemo.)

Ironija je, da imamo tudi spekter svetlobe, ki delujejo ravno obratno in mitohondrijem jemljejo energijo. To je med valovno dolžino 415 do 455 mn (nanometri), kar spada v spekter modre svetlobe. Takšna svetloba največkrat seva iz telefonov, računalnikov in televizije ter led svetil. Žal smo imeli v 80 ih in 90ih letih zdravju veliko bolj prijazne žarnice, pa smo jih zamenjali z za zdravje bolj škodljivimi, a varčnejšimi led svetili. Tudi okna največkrat ne prepuščajo več dobre svetlobe, saj nam je pomembneje da ne prepuščajo toplote. To je zelo pomembno tudi za šole in vrtce, kjer naši otroci preživijo večino dneva, še posebej v zimskem času, ko pridejo po temi in po temi grejo domov.

Če želite lahko sami približno izmerite vrsto svetlobe, ki jo imate doma, če si naložite brezplačno aplikacijo Spectrometer (in ignorirate možnost plačila). 

V sončni svetlobi je tudi ta spekter svetlobe, vendar je zastopan v tako majhni količini, da je uravnovešen. Ko hodimo po gozdu ali travniku, kjer je veliko zelene barve, to zelo ugodno vpliva na nas, saj se zdravilni spekter svetlobe odbija od zelene barve in nas lažje doseže. Tudi ko smo v senci ali ko je oblačno, dobimo del IR svetlobe, saj kot smo omenili, lahko penetrira skozi oblačila in skozi oblake.

Zanimive pa so tudi najnovejše študije o zdravilni uporabi rdeče in IR svetlobe pri sladkornih bolnikih. Ugotovili so, da se v prisotnosti svetlobe, glukoza lažje absorbira v celice in ne nastajajo glukozni vrhovi v krvi, saj jih ‘posrkajo’ vase mitohondriji. Zato je zelo pomembno, da jemo vedno, ko je svetlo ali da smo takrat izpostavljeni svetlobi (lahko tudi v senci), sicer, če jemo zvečer, v temi ali ponoči, smo bolj izpostavljeni slabi presnovi glukoze in se nagibamo k debelosti in diabetesu (kar je znano za kraje, ki imajo manj sončne svetlobe).

Zanimiva je tudi študija o vplivu te svetlobe na boljši vid, celjenje ran, tvorbo kolagena, hrustanca, odpravo aken in še marsikaj..

V PROGRAMU ’30 DNEVNI NEVRO IZZIV POMLAJEVANJA’ IMAMO IZZIV VEZAN NA TEMO SONČNE SVETLOBE. UGANETE, KAKŠEN JE?

Zakaj moramo soncu tudi izpostaviti oči?

V očeh imamo očesno mrežnico (splet živčnih končičev), ki je v bistvu podaljšek možganov. Zakaj je mrežnica tako pomembna? Ker se v njenih celicah skriva daleč največji delež mitohondrijev v celem telesu! In možgani so takoj drugi najbogatejši predel z mitohondriji! Tukaj torej naše telo potrebuje in ustvarja največ energije. In ko se te mini baterije (mitohondriji) dokončno izpraznijo, nam začnejo počasi pešati možgani.  To je tudi razlog za nastanek demence in Alzheimerja..

Ko svetloba rdečega spektra prodre na mrežnico, aktivira najbogatejši predel z mitohondriji in hkrati del, ki je eden izmed edinih v telesu, ki se nikoli ne obnavlja (tam imamo iste celice od rojstva dalje)! S tem ko dovolimo, da zdravilna jutranja ali večerna svetloba prodre nanjo (ali s pomočjo posebnih svetilnih naprav in fotobiomodulacije o čemer bomo govorili v IZZIVU), smo sposobni celo ustvarjati nove celice in s tem tudi direktno vplivati na možgane in hipokampus (spomin) in tudi tam tvoriti nove možganske celice, kar je sicer nemogoče!

Zato se je dobro odpraviti na sprehod, zjutraj ali zvečer, brez sončnih očal, brez korekcijskih očal, ker tudi ti blokirajo velik spekter svetlobe, UV svetlobo (če je to možno). Poznamo UVA in UVB svetlobo. UVB svetlobo nujno potrebujemo za tvorbo vitamina D v telesu. Pri tem je ključno, da ta svetloba prehaja tudi skozi oči v telo in da možganom navodila za akcijo – tvorbo vitamina D, ki je ključen za našo imunsko odpornost in še veliko drugih funkcij.

Jutranja svetloba nam tudi pomaga tvoriti zvečer več melatonina, hormona za spanje, kar blagodejno vpliva na kvaliteto spanca. Hkrati vpliva na pravilno delovanje našega cirkadianega ritma, ki ima pomembno vlogo pri sproščanju hormonov, kot sta kortziol (dnevni) in melatonin (nočni). Če nosimo sončna očala ali smo sredi dneva v temnih prostorih, se naše zenice razširijo in možgani mislijo, da se pripravljamo na spanje. S tem se nam lahko podre svetlobni bioritem in z njim povezane funkcije v telesu.

Kako do zdravilne svetlobe tudi (v času) brez sonca?

S posebno svetlobno kapo, preveri!


Ali ste vedeli, da nošenje sončnih očal povzroči, da nas sonce bolj opeče? Ker UV svetloba ne pride direktno skozi oči v možgane, se naše telo (koža) slabše pripravi (pigment melanin) oziroma zaščiti. Prav tako nam bo jutranje izpostavljanje soncu koristilo zvečer, da lažje zaspimo (seveda, če ne bomo gledali v zaslone, ki oddajajo modro svetlobo, ki blokira tvorbo melatonina, hormona za spanje).  Ni potrebe, da bi direktno gledali v sonce, dovolj je, da se izpostavimo sončni svetlobi.

Mimogrede, kdaj pa je dobro nositi sončna očala? Sončna očala (kvalitetna) nas bodo zaščitila tam, kjer se sončna svetloba odbija od površin, dobesedno zrcali in tako duplicira. To je recimo na snegu, na vodni gladini, včasih tudi na travniku, če smo res dolgo časa na njem brez sence.


Če pa ne boste mogli zagotoviti sprehoda zjutraj ali zvečer, ko sonce ni tako močno, si nadenite na glavo zaščitno kapo/klobuček. Telo pa lahko zaščitite z lahkimi oblačili (govorimo o poletnem času). Če bodo črne barve, bodo absorbirala UV žarke. in eventualno mineralno kremo za sončenje, nikoli kemično z UV faktorjem, ki dejansko povzroča raka na koži (in ne sonce).

Torej, če povzamemo, sončna energija je ena najpomembnejših energij za naš obstoj in je najbolj čista neonesnažena. Vsi drugi viri so onesnaženi. Je hrana naše hrane. Splošno pravilo glede sončne svetlobe: poskrbeti moramo, da dobimo dovolj zdravilne rdeče in IR svetlobe, še posebej od 660 do 860 nanometrov ali več ter čim manj modre svetlobe med 415 in 455 nanometri.

Preberi tudi blog vezan na negativni vpliv modre svetlobe SMO LJUDJE ZOO SESALCI?

Se želiš pridružiti mojemu 30 dnevnem nevro izzivu, kjer prejmeš še 29 podobnih, a drugačnih nasvetov za pomlajevanje in bolj vitalno življenje?

Posted on 12 komentarjev

Pet minutna zabavna igralna vaja za boljšo držo otrok

]Ali tudi vašemu otroku štrlijo ven lopatice? Se drži ukrivljeno? Se njegova ušesa nahajajo pred rameni?

To je znak slabe drže. To je znak, da moramo starši ukrepati!

Če so ramena preveč sključena, trebušne mišice prešibke, prav tako mišice ob lopaticah, potem se pokončna drža otroka težko upira gravitaciji in se upogne. Lopatice se ne upognejo in zato štrlijo ven.

To je znak, da otrok preveč sedi (ali sedi s slabo držo ali predolgo časa v enem kosu), da ima šibke trebušne in hrbtne mišice in se zato težko upira silam gravitacije. Ker je gravitacija močnejša, ga vleče navzdol, pri čemer se hrbtenica ukrivi. Lopatice se nahajajo ob hrbtenici na prsnem košu in se ne morejo prilagoditi prekomerno ukrivljeni hrbtenici – zato štrlijo ven in to ni dobro.

Ekipa Vadbene klinike (Alja, Brin in Nika Luna) se je odločila, da vam pomagamo BREZPLAČNO z novo kampanjo POMAGAJMO OTROKOM DO BOLJŠE DRŽE!

Posneli smo simpatično ‘igralno vajo’, kjer je polna korekcijskih tehnik za slabo držo. S komentiranjem tega posta, lahko dobite BREZPLAČNI 7 DNEVNI DOSTOP!

 
 

Zakaj je slaba drža tako problematična?

 
1. Možgani dobijo manj kisika
2. Ne dihamo s trebušno prepono
3. Utesnjeni trebušni organi
4. Slaba samopodoba
5. Bolečine (tudi glavobol)
6. Zamik glave naprej sili v dihanje na usta
7. Slabša senzorika zaradi utesnjenosti živcev na poti iz hrbtenjače
8. Slabša motorika zaradi slabše koordinacije, ravnotežja IN senzorike
 
 
 
 
X
Y
Z

Nič več X, Y, Z generacija.. ustvarjena je nova GENERACIJA C!

Katere so značilnosti?

  1. Ključna lastnost (C oblika hrbtenice) vidna že pri vrtčevskih otrocih
  2. Zelo izrazita pojavnost med šolarji, dijaki in študenti
  3. Podobna je drži novorojenčka in starostnika!
  4. Nalezljiva (zrcalni nevroni)
  5. Zdravju škodljiva
  6. Nihče je ne jemlje resno
  7. Vsem je samoumevna

Vzrok za skrb?

  1. Kakšna bo ta generacija pri svojih 30ih, 50ih ali 70ih letih?
  2. Koliko zdravstvene oskrbe bo potrebovala?
  3. Ali sploh obstaja ustrezna javna zdravstvena oskrba?
  4. Kako hitro bo sledil kognitivni odklon?
  5. Ali se človek spreminja nazaj v držo opic?
  6. Bo zato žrtvoval del svojih možganov – saj jih ne bo več potreboval za vzdrževanje pokončne drže?

Kako potlačeni so notranji organi, ko sedimo ali se držimo sključeno!

Obvezen ogled spodnjega videa za vse starše, ki želite prejeti brezplačni dostop do igralne vaje!

V videu boste izvedeli, kaj vse vpliva na razvoj otrokove drže, kako lahko starši vplivamo na dober razvoj in v katerih primerih korekcijske vaje za držo same po sebi NE ZADOSTUJEJO..

S klikom na spodnji gumb boste prejeli (v roku 24 ur – še vedno pošiljamo ročno) video IGRALNO IGRO ‘VESOLJČKI’ ZA BOLJŠO DRŽO OTROK + BONUS 2x izobraževalni video!

V zgornjem videu najdete tudi kar 20% popust na program JUNGLE KID, ki velja tekom poletnih počitnic 2023 (koda JUNGLEKID20).

Uradno pa kampanjo nadaljujemo v spletni gibalnici NAZAJ V ŠOLO, ki je nikakor ne smete zamuditi!

Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med povečano žrelnico ali mandlji in dihanjem na usta?

Pogost scenarij: 


Adenoid – žrelnica, Tonsil – mandlji, throat – grlo


Otrok več let diha skozi usta. Ali pa ima kronična vnetja grla, ušes. Mamo začne skrbeti in se posvetuje s pediatrom. Pediater ugotovi, da je žrelnica malo povečana, ampak predlaga še malo počakati, da zadeva ‘izzveni’ (da se žrelnica zmanjša). Ali pa napoti na ORL, kjer predpišejo steroide, češ očitno stoji za tem neka alergija, ki povzroča kronično vnetje. 

Otrok se razvija in še naprej diha skozi usta, mandlji oziroma žrelnica pa postajajo večji in večji. . Potem sledi kirurška odstranitev ali delna odstranitev ‘motečega organa’. Otrok pa še naprej diha skozi usta.. Nekaterim mandlji celo zrastejo nazaj (tako pametna je mati narava), kar je ‘nedopustno’ in jih je treba takoj ponovno odstraniti

Zakaj nihče ne pomisli, da je ravno dihanje skozi usta razlog za povečano žrelnico in mandlje?

Poglejmo si najprej, kaj dejansko pomeni dihati skozi usta, še prej pa, kako delujejo mandlji.

V našem telesu živi poleg nas še skoraj dva kilograma bakterij, ki nam omogočajo preživetje (mikrobiom). Delujejo skupaj z imunskim sistemom, ki je učeči sistem za prepoznavanje organizmov, ki niso ‘naši’ in bi nas lahko ogrozili (naše dobre bakterije ne želijo, da jih kdo izpodrine).

Potem pa je tu še limfa, ki deluje kot filter krvi. Čisti krvno plazmo (ki izstopi iz krvi v medceličnino, da nahrani celice in očisti njihove ‘iztrebke’) in jo vrača nazaj v vensko kri. Pri tem pa potuje po limfnih žilah in skozi limfne vozle (bezgavke), kjer ‘srečuje’ imunske celice, ki pomagajo izločati neželene organizme. (Več o limfi)

Histološko gledano so mandlji podobni limfnim vozlom oziroma bezgavkam. Njihova glavna naloga je, da preprečijo patogenim organizmom vstop v naše telo.

Imamo tri vrste mandljev:

  1. Ustno-žrelni: Nebnica, žrelnica in nadjezični mandlji
  2. Mandlji v tankem črevesju
  3. Slepič

Ja, tudi slepič! Slepič spada v to kategorijo, je ‘varna hiša’ za bakterije – kar pomeni vir življenja novih bakterij, ko antibiotiki ali patogene bakterije zdesetkajo našo črevesno mikrofloro (z diarejo).

Ali ste vedeli, da so mandlji  in žrelnica direktno povezani s črevesjem – z zelo majhnimi kanali?
So učni center za črevesni mikrobiom
, ki deluje z roko v roki z imunskim sistemom. Kot učni center preučujejo, vse, kar prihaja v naše telo in to sporočajo črevesnemu mikrobiomu & imunskemu sistemu, da se na to ustrezno pripravi! 

Zato so mandlji lastni telesni cepilni center (vakcinacijski), ker trenirajo CELOTNI IMUNSKI SISTEM!

V njih (in tudi v žrelnici) živijo imunske celice, ki se učijo prepoznavat, kaj je za naše telo nevarno in kaj ne. Ko zaznajo nevarnosti, pošljejo protitelesa v slino, ki pomaga nevtralizirat patogene – hkrati pa informirajo in trenirajo ostale imunske celice navzdol po prebavnem traktu.

Zakaj mislite, da otroci vse dajejo v usta? Ker trenirajo svoj imunski učni center!

Mimogrede.. Iz tega razloga bi morala biti vsa cepiva oralna, če jih že rabimo. Če pa cepivo vbrizgamo v kri, potem zlorabimo sistem in obvozimo milijone let evolucije. S tem zmedemo imunski sistem, ki ne razume, kako so patogeni prišli tja, kar ima potem negativni vpliv na telo. Poleg tega imunski sistem še ni zrel do drugega ali tretjega leta starosti. V tem času pa je mati narava poskrbela, da že zarodek dobi od matere protitelesa (upajoč, da jih je mama ustvarila na naraven način, čemur pravimo naravna imunost).

Sedaj, ko razumemo, kako pomemben zaščitni organ so mandlji, poglejmo, kaj se zgodi, ko dihamo skozi usta in te organe prekomerno obremenjujemo..

Usta niso organ za dihanje. Vse živali dihajo skozi nos. Usta so namenjena hranjenju in govorjenju, so ‘pomožna cev’ za dihanje le v izrednih razmerah. Nos čisti zrak, ki ga vdihnemo v telo. Dihanje skozi nos spodbuja tvorbo ‘nosnega plina NO (dušikov oksid), ki je naravni ubijalec patogenov, še predno sploh pridejo do žrelnice, ki je naslednja ‘bojna linija’ (Mimogrede, v času Covida se je zelo promoviral nosni spray NO).

Če ne dihamo skozi nos, se določeni mikroorganizmi, ki živijo v nosni sluznici in sinusih lahko prekomerno povečajo, kar vpliva na povečanje žrelnice – in posledično se zmanjša dihalna pot in otrok še bolj vztraja z dihanjem skozi usta!

Žrelnica je vedno povečana z razlogom. Telo nikoli ne bo sprejelo določenih ukrepov, če le ti niso potrebni. Problem je ponavadi v tem, da jih mi ne razumemo. Podobno kot če nas nekaj boli in vzamemo tableto proti bolečinam, pri tem pa se ne poiščemo vzroka in težava se lahko zaradi tega ponavlja in ponavlja. Če žrelnico odstranimo, se bo proces, ki se je dogajal v njej, samo prenesel naprej v telo, lahko tudi v pljuča. 

Sledi drugo pomembno dejstvo: Če dihamo skozi usta vdihnemo preveč kisika

Zakaj preveč? Zato ker posledično ustvarimo premajhno koncentracijo CO2, ki je plin, ki pomaga ‘pospremiti’ kisik na svoj cilj, torej v celice. Več dihamo skozi usta, manj kisika dobimo v celice (pomislite, kako se vam zvrti, če pretirano dihamo skozi usta), bolj hlastamo za zrakom. Tako je začaran krog sklenjen. Dlje časa dihamo skozi usta, težje se odvadimo oziroma težje to prekinemo spontano (zato težko ‘izzveni’ samo od sebe)..

BOLT (Body Oxygen Level test) je test, s katerim lahko preverite odpornost telesa na CO2. ta podatek nam pove, koliko kisika dobijo celice in kako resna je problematika dihanja skozi usta. (Pridobi test na spodnjem gumbu).

Bolj dihamo skozi usta, bolj se mandlji povečujejo. Večji so, težje dihamo skozi usta. 

In to še ni vse!

Če dihamo skozi usta, jezik pri tem ‘visi dol’, ne počiva na ustnem nebu. To vpliva na nepravilen (ožji) razvoj čeljusti, kar povzroči spet dvoje: 

  1. Ožje dihalne poti, vključno s sinusi
  2. Razliko v proporcih kostnega in mehkega dela dihalnih poti

Na spodnjem slikovnem gradivu vidite primere ‘profilov’ ljudi oziroma otrok, ki dihajo skozi usta. Največkrat boste opazili premalo razvito spodnjo čeljust, ‘overbite’, bolj izražen nos, podočnjaki, povešene oči (s sklero), podolgovat obraz in posledično tudi slabo držo.

Kostni del se zaradi pomanjkanja stimulusa (jezika in drugih mišic) ne razvije do svojega potenciala, mehka tkiva (vključno z mandlji in žrelnico) pa se. To pomeni, da so v svoji predvideni velikosti prevelika za otroka.

Ker danes govorimo o posledicah dihanja skozi usta na mandlje, nismo izpostavili drugih kritičnih problematik, ki jih privede dihanje skozi usta kot so: krivi zobje, nepravilen ugriz, smrčanje, spalne apnee, razdraženost, karies, zadah iz ust, kronična vnetja grla, sinusov in ali ušes.. Bolj natančno smo to že zapisali v članku z naslovom Vzroki in posledice dihanja skozi usta


Dinamični prikaz nepravilnega razvoja lobanje (predvsem obraza in čeljusti) zaradi dihanja skozi usta in primanjkljaja mišice jezika na ustnem nebu (maxilli).

Žrelnica se razvija in raste do otrokovega šestega leta, potem pa v puberteti začne atrofirati in se do odrasle dobe bistveno zmanjša. Tu se pojavi vprašanje, kaj storiti, če je otrok star 3-4 leta in ima že močno povečano žrelnico ali mandlje? 

Hipertrofija (povečanje) žrelnice se meri v stopnjah. Če je stopnja maksimalna ali skoraj maksimalna (skoraj popolna zapora dihalnih poti), potem problem obstaja že dolgo časa in je zelo težko vzpostaviti dihanje skozi nos, vendar je vseeno vredno vsaj poskusiti.

Kaj so simptomi prevelike žrelnice?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Glasno dihanje
  3. Smrčanje ali spalne apnee
  4. Kronično zamašen nos
  5. Govorjenje skozi nos
  6. stalni tekoči izcedek iz nosu

Kakšne so posledice kronično povečane žrelnice ali mandljev?

  1. Kronične infekcije sinusov, ušes ali grla
  2. Posledično lahko vpliva na sluh in ravnotežje 
  3. Vpliva na govor
  4. Lahko se razvije nepravilen način požiranja
  5. Težave s požiranjem in neješčnost
  6. Težave s spanjem ali tudi močenje postelje
  7. Utrujenost in hiperaktivnost
  8. Zaradi dihanja skozi usta in nepravilnega požiranja se začne obraz in čeljust nepravilno razvijat – nepravilni ugriz, krivi zobje, neatraktiven podolgovat obraz, nasmeh z dlesnimi

Kaj so vzroki prevelike žrelnice ali mandljev?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Uporaba dud, flašk, sesanje palca
  3. Preveč mehke hrane (premalo žvečenja)
  4. Alergije (morda nova domača žival)
  5. Neintegrirani primarni refleksi
  6. Hipotonost

Kako ukrepati?

Poleg posveta s pediatrom..

Pomembno je, da starši čim prej identificiramo problem in začnemo ukrepati. Prvi ukrep je, da otroka učimo in opozarjamo, da diha skozi nos in da je jezik počiva na nebu. To je že veliko, največkrat pa to ne zadostuje.

Starši si lahko pri tem pomagajo z ustnimi obliži, ki so narejeni prav za otroke in se uporabljajo ponoči, lahko pa tudi podnevi ob gledanju risank.

Dostikrat tudi to ne bo dovolj, saj nošenje obliža ni aktiven pristop in tudi ne naslavlja dejanskih vzrokov, zakaj je otrok sploh začel dihati skozi usta,

Velikokrat je treba nošenje obližev dopolniti še z vajami (oro-miofunkcijskimi). Tudi omenjena oba pristopa ni nujno, da bosta pomagala vsem otrokom, če ne bomo zraven še dodali katerega od mio-funkcijskih pripomočkov, kot je denimo FROGGYMOUTH.

To je že zelo kompleksen in celosten pristop. Pa vseeno včasih tudi to ne bo dovolj, če pri tem ne bomo naslovili tudi integracije primarnih refleksov.

Za povprečnega starša je to že čisto preveč, kar lahko naredi sam poleg svoje službe in skrbi za družino. Zato vam na Vadbeni kliniki te pristope pokažemo in razložimo, doma pa jih izvajate po individualno izdelanem programu video vaj.

Poglejte si še video: 

Predlagamo pa tudi ogled webinarja O RAZVOJU MOŽGANOV, ki se prav tako navezuje na tematiko.

Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med sedenjem in digitalno demenco?

Človek je ustvarjen za gibanje. Pokončna drža , ki smo jo razvijali več kot tri milijone let, sedaj drastično upada z razvojem tehnologije zadnjih petdeset let. Pokončna drža je človeku prinesla večje možgane, saj balansiranje našega telesa na dveh nogah v boju z gravitacijo zahteva več možganovine. Hkrati pa to za človeka pomeni  tudi  kognitivni razvoj – misleči možgani. 

Z odklonom pokončne drže v zadnjih desetletjih, se pojavlja fenomen ‘digitalne demence’, ki pomeni skupek različnih simptomov, ki nastanejo zaradi preveliko negativnih stimulusov s strani zaslonskih naprav, dolgotrajnega sedenja in slabih življenjskih navad. 

Simptomi se pojavljajo v obliki slabega fokusa, koncentracije, pomnjenja, slabega sledenja z očmi, kar ima še posebno alarmanten negativni vpliv na otroke šolarje. Takšni simptomi so se pred digitalno dobo pojavljali le starostno pogojeno.

Sedenje je prisilna drža, v kateri zavzemamo večinoma  sključen položaj z glavo zamaknjeno naprej, pred telo. Takšna je drža je problematična predvsem, ker je dolgotrajna, saj omeji dostop hranil in kisika v možgane, stisne glavno dihalno mišico – trebušno prepono in povzroči, da začnemo dihati plitvo. Plitvo dihanje pa je stresno dihanje, saj sprošča stresne hormone kot sta adrenalin in kortizol. 

Med sključenim sedenjem tudi ustvarjamo pritisk na trebušne organe in omejimo pretok čistilne limfe. (Limfa je telesna tekočina, ki čisti telo odpadnih produktov in strupov. Več o limfi). Manj limfnega pretoka pomeni večjo možnost za bolezni. 

Ko stiskamo organe lahko povzročimo različne herniacije – hernijo medvretenčnih diskov, hernijo želodca (hiatusno hernijo), kar potem povzroča refluks in podobne težave, lahko pa pri ženskah tudi hernijo medeničnih organov, kar pomeni povešenje ali prolaps (skozi medenične sfinktre).

Če v takšni drži vztrajamo dolgo časa in pogostokrat naše telo sšasoma pozabi, kakšna je pravilna drža in izgubimo občutek za poravnavo. Pri tem nam nič ne pomagajo trebušne mišice, saj zaradi slabe drže postanejo šibke in trebuh se izboči.Tašna drža je še posebej alarmantna za nosečnice in otroke.

Kaj je ključna problematika sključene drže?

Prosojnica iz najnovejšega predavanja predavanja VPLIVA SLABE DRŽE NA MOŽGANE TELO IN KOGNITIVNE FUNKCIJE, kjer so naštete točke tudi pojasnjene, opisane pa so tudi REŠITVE.

Če želite prejeti zelo zanimivo predavanje brezplačno, se prijavite na koncu tega bloga.

Pomislite samo, kako utesnjeni so naši organi, ko sedimo sključeno! In kako oviran je pri tem dotok kisika in hranilnih snovi ter odtok strupov in metabolnih produktov? Pomislite, kako sploh dihamo v tem položaju?

Takšna telesna drža je drža protekcije in je za naše možgane ALARM, da se bliža nevarnost ter da se je treba pripraviti na boj ali beg ali zamrznitev!

V takem stanju ne moremo plodno razmišljati, biti kreativni, sproščeni, nasmejani, pozitivno naravnani. Še več.. V takšnem stanju se odvoz toksinov upočasni, prav tako regeneracija, čiščenje slabih celic in imunski sistem.

Kaj lahko storimo? 

Na prvem mestu je ključnega pomena zavedanje problema. Tega bi se morali zavedati delodajalci (in samozaposleni) in omogočiti svojim zaposlenim ne samo ozaveščanje problematike, ampak tudi konkretne ukrepe na delovnem mestu. Zaposleni pa bi morali poskrbeti za manj sedenja tudi doma in v prostem času (več v nadaljevanju). Zagotovo je v interesu vseh, da so zaposleni zdravi in zadovoljni.

V kolikor si delodajalci ne morejo privoščiti na primer dvižnih miz, kjer bi zaposleni lahko nekaj minut sedeli, nekaj časa stali in nekaj klečali.. Priporočamo sledeče ukrepe:

  1. Prekinjanje sedenja na 20 – 30 min
  2. Pravilna namestitev računalnika, tipkovnice
  3. Vaje na delovnem mestu
  4. Dihanje s trebušno prepono
  5. Menjanje sedenja na stolu z naslonjalom s fitnes žogo
  6. Delavnice

S preprostimi opomniki oziroma aplikacijami je prekinjanje sedenja lahko povsem preprosto. Ko se oglasi alarm, naredimo nekaj od sledečih naštetih ukrepov:

  1. Vstanemo se pretegnemo in nekajkrat zaokrožimo z boki v obe smeri
  2. Vstanemo in si gremo po vodo na drugo stran pisarne, hodnika ali na wc
  3. V pisarni namestimo na vrh podboja vrat prečno letev, na katero se obesimo z iztegnjenimi rokami in tako raztegnemo problematične dele telesa.
  4. Naredimo kratek sklop vaj sede – Poravnamo držo, roke sklenemo za glavo, vdihnemo in pogledamo proti stropu – čutimo razteg v sprednjem delu prsnega koša in trupa, nato pa peljemo brado proti prsnici in komolce skupaj in dol, izdihnemo in čutimo razteg zadaj v vratu, med lopaticami in po hrbtu.
  5. Naredimo kratek sklop vaj stoje

Pomembno je da se ljudje izobražujemo na te področju, saj sedenje ne sme postati samoumevno. Človek se ni rodil s stolom in stola milijone let ni poznal. Namesto stola je uporabljal položaj globokega počepa, ki ga dandanes le redko še vidimo. Položaj globokega počepa je imel in še ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja medenice z medeničnim dnom, hrbtenice in kolkov – zato ni slabo, če bi vsaj sedenje doma občasno zamenjali z alternativnimi načini sedenja. Za spremembo ne bi uporabili kavča, ampak bi sedeli na tleh. 

Položaj globokega počepa je človekov položaj počitka in sedenja brez stola. Včasih smo tudi dolgo potrebo opravljali tako.

Mimogrede, v premislek, Okinawa je eno izmed svetovnih področij prebivalstva ‘Blue Zone’, ki so znana po najdlje živečih ljudeh na svetu – tam ljudje sedijo (tudi obedujejo) na tleh – kar jih prisili v veliko bolj gibčno, okretno in zdravo življenje.

Okinawa ljudstvo – brez stolov – najdlje živeči na svetu

Tudi, če med obedovanjem ne bomo začeli sedeti na tleh, pa lahko namesto tega vsaj izberemo nekaj bolj zdravih odločitev: 

  1. izberemo  stopnice namesto dvigala ali tekočih stopnic
  2. izbiramo več prostočasnih dejavnosti z gibanjem (v naravi) in manj sedečih (kino, sedenje na kavi..)
  3. se igramo z otroki na tleh (jih ne posedamo za mizice)
  4. z družinskimi člani si ne dopisujemo iz sobe v sobo, ampak pridemo osebno povedat
  5. če je naš ali otrokov konjiček šivanje, igranje klavirja ali šah, dodamo obvezno še eno aktivnost na tedenski ravni, ki je povezana z gibanjem

Veliko načinov sedenja brez stola

Naša domača dnevna soba – brez stolov in kavčev

Ali vas skrbijo posledice slabe drže za vašega otroka? Ali želite izvedeti več o lastni drži? Ali so težave, ki vas trenutno pestijo morda povezano s stresom, ki ga povzroča slaba drža? Kaj sploh lashko storimo? Prijavite se na brezplačni posnetek predavanja!

Posted on Leave a comment

Namesto mišic trenirajmo možgane – ali zakaj ne želimo postati morski brizg?

Brez gibanja ni možganov. Vse je gibanje. Gibanje je življenje. 

Ampak zakaj?

Naši možgani vedno kličejo po gibanju. Stvari, ki se ne gibajo po navadi nimajo možganov. Ste že slišali za ribo sea squirt (morski brizg – na sliki spodaj) – te majhne kreature živijo na dnu oceanov. Večino časa preživijo v iskanju primernega mesta, kamor se pritrdijo. Ko se enkrat fiksirajo na želeno mesto, takoj pojejo svoje možgane. Možgani so energetsko zelo potraten organ in ker jih ne potrebujejo več – saj se ne gibajo več – se jih čim prej znebijo in uporabijo za energijo.

‘Use it or lose it!” – kakor pravijo – če nečesa ne uporabljamo, potem to počasi izgubljamo. Enako velja tudi za mišično in posledično kostno maso. Tudi možgani so kot mišica, če jih uporabljamo rastejo (povečujejo nevro povezave – nevroplastičnost) in če jih ne uporabljamo degenerirajo.

Ljudje smo kar dosti podobni tem bitjem. Ljudje kot otroci, se veliko gibamo, skačemo, igramo in ko se kot odrasli enkrat ustalimo, večino tega gibanja usahne. Z njim pa tudi naše kognitivne in telesne funkcije.

Kaj je gibanje? Zakaj je tako pomembno?

Gibanje je vse: je dihanje, je bitje srca, je kroženje tekočin po telesu (krvi in limfe), je gibanje organov, je gibanje mišic in fascij z namenom preživetja. 

Da se gibanje sploh lahko zgodi, morajo za to predhodno obstajati določeni stimulusi. Ti stimulusi (oziroma informacije oziroma senzorični inputi) potujejo v možgane. Glavna naloga možganov je, da 1. jih sprejme, 2. obdela, 3. se odloči, kaj z njimi početi in 4. odredi ukrepe. Tem ukrepom se reče motorični output, kar preprosto pomeni gibanje – na primer premik roke, pritisk noge na zavoro, pogled v desno, skok v zrak ali karkoli.

Z motoričnim ukrepom pa se proces ne zaključi. Z gibanjem, ki ga je sprožil senzorični input, telo prejme zopet nove senzorične informacije, ki jih morajo možgani obdelat in na podlagi njih ukrepat in tako se sklene povratna zanka, ki se bolj ali manj odvija ves čas.

Kaj so senzorični inputi?

Glavni senzorični input so informacije, ki jih pridobivajo naše oči in organ za ravnotežje, takoj za tem sledijo proprioceptivni inputi z receptorjev v naših fascijah (mišičnih ovojnicah), mišicah, sklepih in koži (kjer so zelo pomembna naša stopala). Senzorične inpute lahko delimo tudi na zunanje – eksterocepcija (iz zunanjega okolja), interocepcija (znotraj telesa) in propriocepcija (občutek za lastno telo v prostoru).

Možgani delujejo po hierarhičnem principu. Na prvem mestu favorizirajo informacije iz našega vidnega sistema, nato vestibularnega (srednje uho) in šele na to proprioceptivnega (sklepi, mišice, koža, stopala..). Iz tega razloga se nam lahko vrti in izgubimo ravnotežje, če se (navidezno) vrti prostor okoli nas, mi pa stojimo na nepremični podlagi (muzej iluzij). Možgani preferirajo podatke iz oči, kot iz vestibularnega sistema (organa za ravnotežje), ki pravi, da stojimo pri miru. Od vseh informacij, ki pridejo v možgane, jih oči zagotovijo kar 60%, zato so vaje za oči tako pomembne.

Od kvalitete teh senzoričnih informacij pa je odvisna kvaliteta motoričnega outputa.

Torej, če imamo na primer eno oko leno (ne konvergira ali premalo konvergira – glej desno oko spodaj), potem dobimo iz oči slabšo kvaliteto informacij v možgane. Oči tesno sodelujejo z našim vestibularnim sistemom (organom za ravnotežje), kar je še posebej vidno pri vestibulo – okularnem refleksu. Pri tem refleksu so oči sposobne ohranjati pogled na isti točki, čeprav se glava in telo premikata. 

Ker očesne mišice upravljajo možganski živci, ki imajo svoja jedra v možganskem deblu tako kot vestibulokohlearni živec (živec organa za ravnotežje in sluh), ta dva komunicirata med seboj in dajeta informacije malim možganom, ki so odgovorni za zavedanje našega telesa v prostoru. Če je to zavedanje slabo, to vpliva na motorični korteks (del možganov odgovoren za gibanje) oziroma na slabši motorični output. (Več o tem + vaja)

Veliko senzoričnih inputov lahko predstavlja za možgane grožnjo. Bolj so možgani okupirani s preživetjem, bolj omejujoč motorični output izdajo. Preživetje je vedno na prvem mestu (šele na drugem mestu je izvedba oziroma ‘performance’). To je glavna naloga naših možganov. Če so vstopne informacije ‘grozilne’, potem nam to v praksi lahko rezultira kot bolečine, zategnjenost, omotica, glavobol, migrena, slabo ravnotežje, slaba drža.. 

Konec koncev so to le zaščitni ukrepi s katerimi nas telo (možgani) začnejo zavirati (ščititi), da ne pride do večje škode. Torej bolečina je govorica naših možganov, da nekaj ni v redu z informacijami, ki prihajajo v njih. Če hočemo bolečino odpraviti na silo (tablete, blokade..), nam sicer momentalno lahko odleže, ampak dolgoročno poslabša stanje.

Kaj pomeni imeti slabši motorični output oziroma gibanje?

To pomeni, da naše telo porabi več energije kot je potrebno za pokončno držo in gibanje. Tak človek ima v mirovanju stoje večjo osilacijo, kot nekdo, katerega inputi in outputi so kvalitetni. Tak človek se prej utrudi, prej poškoduje, prej obrabi sklepe in hitreje ‘dobi’ slabo držo.

Težave se lahko kažejo na sto in en način: bolečine v križu, TMJ bolečine (čeljustni sklep), bolečine kjerkoli, nemobilni gležnji, težave s koleni, težave z vratno hrbtenico, bolečine pod lopaticami, težave z inkontinenco, diastazo rektusov.. karkoli.

Da, tudi diastazo rektusov lahko rešujemo s pomočjo ‘pristopa skozi možgane’! Zelo pomembno je kakšen senzorični input dobijo živci, ki oživčujejo trebušno steno.

Vse težave se začnejo v možganih in se tam tudi rešujejo.

Poglejmo si primer (enega od načinov) reševanja bolečin v križu na opisani način.

Če pri reševanju težav naslavljamo samo motorični output – na primer nas boli koleno in delamo ‘vaje za koleno’ – težave ne bomo odpravili ali pa se bo ponavljala, ker nismo naslovili vzroka.

Nasloviti moramo senzorični input.

Kar je v bistvu še veliko lažje. Kako to izgleda? Kot smo že omenili, imajo po navadi največjo težo senzorične informacije naših oči in organa za ravnotežje. V ta namen se izvajajo dotične vaje za oči in ravnotežje. Morda vam bo sprva delovalo nenavadno, da za težave na primer s plantarnim fascitisom delate vaje za očesno konvergenco, ampak sčasoma se boste navadili, sploh ker boste dosegli svoje cilje.

Organ za ravnotežje ima zelo velik pomen ne samo za ravnotežje in orientacijo v prostoru, ampak tudi za zavedanje lastnega telesa, zagotavljanje pokončne drže in celo kognitivne funkcije. Veliko ljudi ima slabo držo z zamaknjeno glavo naprej (Forward head posture), kar je vzrok ali posledica slabše delujočega vestibularnega sistema (organa za ravnotežje). Na povezavi lahko najdete naš program, ki deluje po principu teh vaj (med drugim).

Posledice so lahko tudi v obliki padcev, ki sploh po 60 letu lahko vodijo v zlom kolka in od tam dalje gre življenjska krivulja samo še navzdol.

Kateri so simptomi slabo delujočega vestibularnega sistema? Slabo ravnotežje, orientacija v prostoru, vrtoglavice, glavoboli, slaba drža, slabši sluh..

Kako lahko testiramo svoj vestibularni sistem? 

Lahko opravimo Fakuda test in ugotovimo, kateri vestibularni sistem peša (levi ali desni), kar lahko nato naslovimo z vajami.

Takoj za senzoričnim inputom pa je pomembno gorivo za možgane. Brez goriva naše električno vezje v možganih ne deluje (dobro). Možgani porabijo kar 25% energije, pri otrocih pa celo do 43%. Bolj se naši možgani krepijo (nevroplastičnost), več goriva porabijo. 

Prva najpomembnejša stvar je zagotoviti dovolj kisika. Nevroni potrebujejo aerobno dihanje. Ampak ni vsako dihanje optimalno. Ljudje ne znamo več dihati s trebušno prepono, poleg tega je le ta zakrčena in slabo mobilna (skupaj z medrebrnimi mišicami). Večina ljudi imam tudi slabo rezistenco na CO2 (zaradi plitvega, stresnega načina dihanja), kar po Bohrovem zakonu pomeni manj kisika v celicah. 

Ko zagotovimo dovolj kisika, moramo zagotoviti tudi dovolj glukoze in elektrolitov. Veliko ljudi ima sladkorno ali predstopnjo sladkorne (inzulinsko rezistenco), ki ovira dostop glukoze možganom.( Iz tega razloga se Alzheimerjeva bolezen imenuje tudi sladkorna tipa III.)

Dihalne vaje so iz tega vidika ključnega pomena. Poleg tega z dihanjem lahko uravnavamo stresni odziv, krepimo ton vagusnega živca, povečamo pretok limfe, masiramo viscero (notranje organe) in krepimo medenično dno – vse bistvene komponente za zdravo telo.

Naj na tem mestu naj samo še dodam, da je za optimalno procesiranje podatkov v možganih pomembno tudi, kako so se možgani razvijali od zarodka pa do odrasle dobe oziroma še posebej v prvem letu starosti. Takrat človeško telo deluje primarno s pomočjo primarnih refleksov. Ključnega pomena je, da se ti refleksi pravočasno integrirajo, sicer ovirajo funkcionalni razvoj možganov in povezanost možganskega debla navzgor ter vse do neokorteksa, kot tudi levo in desno hemisfero preko korpus kolosuma…(Več o tem v poučnem webinarju o razvoju možganov in integraciji primarnih refleksov)

Bistvo vsega napisanega je, da je potrebno stopiti iz cone udobja in s kvalitetnimi vstopnimi stimulusi nasloviti podhranjene dele možganov. 

Pri tem pa je ključnega pomena količina in intenziteta vpeljanih stimulusov, ki varira za vsakega posameznika posebej. Govorimo o minimalni efektivni dozi ‘stresorjev’ na telo, ki dosežejo želeni rezultat. Če jih je premalo, se ne bo nič spremenilo, če jih je preveč, lahko stanje poslabšajo oziroma ne napredujemo.

Na primer, študije so pokazale, da lahko enake vaje za hipertrofijo (rast mišic) pri večini ljudi dejansko povečajo mišično maso, medtem, ko pri ostalih povzročijo izgubo le te. Zakaj? Če možgani pri vajah zaznajo grožnjo (morda preveč ponovitev, preveč intenzitete), začnejo sproščat stresne hormone. Stresni hormoni pa delujejo katabolno, razgrajujejo mišično tkivo.

Torej to je naše poslanstvo, poslanstvo Vadbene klinike. Pristop na podlagi delovanja možganov oziroma ‘brain based approach’.

Še niste čisto prepričani? Preverite sami! Naredite sledečo vajo za oči in preizkusite svoje sposobnosti prej in potem!

Torej, če ne želite končati kot morski brizg, ampak ravno nasprotno, želite izboljšati plastičnost svojih možganov, potem se lahko takoj lotite dela! PS: Pa nič proti morskim brizgom! 🙂

Želeno vsebino (gumb spodaj) boste prejeli najkasneje v roku 24 ur. Hvala za razumevanje.

Posted on Leave a comment

Kaj se zgodi, če se čiščenja jeter lotimo napačno ali če se ga sploh ne lotimo?

Pomlad je v skladu s tradicionalno kitajsko medicino čas jeter. Jetra so naš ključni organ za zdravje in vitalnost, odgovorna so za okoli kar 600 različnih funkcij v telesu!

Leta in leta prestrezajo za nas pesticide, različne patogene in njihove izločke, težke kovine, maščobe in drugo škodljivo nesnago – vključno s presežki stresnega adrenalina! V svetu katerem živimo je nemogoče ohraniti čista jetra sama po sebi!

Ali ste vedeli, da tudi stres povzroča zapackanost jeter? Stres se lahko pojavlja v različnih oblikah – to je lahko na primer stres povezan z ločitvijo ali pa pretirano športno udejstvovanje.

Če so jetra preobremenjena z nesnago in presežnim adrenalinom, ne morejo uspešno opravljati svojih  ključnih nalog (direktnih ali indirektnih), kot so shranjevanje in tvorba vitaminov, hormonov, tvorba žolča, ki raztaplja maščobe in inzulina, ki uravnava sladkor..

Če jetra niso srečna – noben drug telesni organ ni srečen – posledično mi nismo srečni.

Akne? Glavoboli? težave s ščitnico? Pogosto zbolevanje? Utrujenost? Megla v možganih? Vnetne bolezni? Kožni izpuščaji? težave s spanjem? Estrogenska dominanca? Jeza? Kronično zbujanje okoli 3-4 zjutraj? Hemoroidi? Debelost?

Da, tudi debelost.. odvečna maščoba je največkrat zgolj ‘varno’ skladišče strupov in odpadnih snovi, saj v jetrih zmanjka prostora, prav tako pa se limfa zamaši. Tu se lahko skriva kar 5-10 kg telesne teže!

In če je limfa zamašena, potem se tudi hranilne snovi lahko spreminjajo v odpadke, ker ne morejo priti do cilja (celic), ker so le te zabarikadirane z odpadki.

Debelost je toksičnost.


Ali ste vedeli, da se stiska jeter lahko manifestira kot telesna bolečina – na primer bolečina v desni rami ali kolku?

Ali veste, da so jetra zelo pogostokrat dom virusov, kot so EBV (Epstein-Barr), herpes, HPV? Njihovi toksini preko jeter obremenjujejo imunski sistem in celotno telo.

Ali veste, kateri so najhujši sovražniki jeter poleg zdravil, sladkorja in alkohola?

Oglejte si naš brezplačni webinar Kaj nam sporočajo jetra! (Webinar je nastal pred enim letom kot uvod v Spomladanski vadbeni detox in v vmesnem času smo znanje še dogradili z dognanji iz 600 strani bogate knjige Reševanje jeter, avtorja Anthony Williama, imenovanega Medicinski Medij).

Pred ogledom webinarja o jetrih, vam priporočamo še ogled popularnega webinarja o LIMFI, saj v telesu noben sistem ne deluje samostojno, jetra in limfa pa sta praktično kot en organ.

Zamaščena jetra so lahko vzrok tudi pojavu, ki ga imenujemo metabolni oziroma presnovni sindrom. Gre za skupek zdravstvenih težav z naslednjimi karakteristikami: maščoba okoli trebuha (visceralna), povišani trigliceridi v krvi, povišan krvni pritisk (nad 130/85), povišan sladkor v krvi na tešče nad 5,6 mmol/L ali diabetes tipa II, nižji ‘dober’ holesterol HDL manj kot 1,04 mmol/L (moški) in 1,03 mmol/L (ženske).

Presnovni sindrom vodi v inzulinsko rezistenco, sladkorno tipa II in III (Alzheimerjeva bolezen) , v srčno-žilne bolezni (ki so najpogostejši razlog za smrt), v debelost, izgorelost, depresijo, kopičenje maščob okoli trebuha..

Ko so jetra zamaščena, se odvečna maščoba shranjuje v limfi. Če so jetra shramba metabolnih produktov in toksinov, limfa pa je nasičena z maščobami, potem nimamo več dobre hrambe za vitamine, minerale (in glikogen, hrano za jetra), hkrati pa jih jetra niso več sposobna metilirat, uhajajo pa nam celo skozi prepustno črevesje (sindrom prepustnega črevesja)!

Spomladanski čas je torej edinstvena priložnost, da se jetrom posvetimo. Zakaj?

Spomladi se jetra najlažje in najhitreje obnavljajo! To je njihova čudovita lastnost! 

Ampak bodimo previdni – ni vsako čiščenje telesa zdravo čiščenje. Agresivno postenje in prehitro razstrupljanje lahko povzročijo več škode kot koristi.

Ko vam med intenzivnim postenjem raven sladkorja v krvi upade, zaloga glukoze v jetrih pa je nizka ali je celo ni – tako je pri večini ljudi – sta nadledvični žlezi prisiljeni tvoriti presežni adrenalin. Nastane jedki adrenalin, ki obremenjuje tako nadledvični žlezi, kot jetra in živčevje.

Jetra se potem bodisi še bolj oklepajo stropov, shranjenih v njih,  bodisi jih preveč spustijo v kri, nastane umazana kri, kar potem ogroža zdravje ostalih organov.

Tudi letnega servisa na avtu ne delamo sami. Prepustimo ga strokovnjakom. Žal smo v današnji dobi tako odtujeni sami od sebe in svojih teles, da je tudi razstrupljanje bolje prepustiti tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.

Za jetra, ki shranjujejo strupe v svojih različnih plasteh, je ključnega pomena, da te strupe izločijo iz sebe varno, tako da dejansko le ti najdejo pot ven iz telesa. Če jih morajo jetra zaradi naše varnosti nazaj absorbirati, pri tem pa smo jih postavili v stresno situacijo, ustvarjamo samo dodatno breme že za tako utrujena jetra.

Ko je čiščenje jeter enkrat uspešno za nami, pa moramo znati poskrbeti tudi za ustrezno gradnjo ‘novih’ jeter.

Ali ste vedeli, da se jetra lahko popolnoma obnovijo v 6-8ih tednih? Seveda morajo delovati v okoliščinah, ki jih pri tem ne ovirajo.

Pridružite se naši strokovno vodeni skupini, kjer bomo aprila izpeljali Spomladanski vadbeni detox, ki bo temeljil na treh ključnih stebrih:

  1. Prehranski protokol za čiščenje jeter 3:6:9 (po knjigi Reševanje jeter)
  2. Čuteča celostna vadba za nežno razstrupljanje limfe
  3. Energetske & dihalne vaje za ponastavitev energijskih centrov

Izkoristite neverjetno ponudbo za naše zveste sledilce v predprodaji, kar 50% nižja investicija za vaše zdravje, vitalnost in tudi lepše oblikovano telo!