Transformacija

Skrivnost vitke postave ni v odrekanju hrane (dietah)  in rednih treningih, ampak temelji na treh dejstvih. Prvo je posedovanje dolgih in elastičnih mišic, ki so metabolno bolj učinkovite ne samo med gibanjem, ampak tudi v mirovanju. Pri tem je pomembno, da znamo naše površinske mišice raztezati in ohranjati vitalne, elastične, medtem ko moramo znati globoke mišice, ki jim pravimo tudi stabilizatorji in se nahajajo v trupu, v vratu, v kolkih in stopalih, ustrezno krepiti. Drugo dejstvo je, da se moramo v skupnem seštevku dovolj gibati čez dan, ampak ne preveč intenzivno. Štetje korakov skozi aplikacijo pedometer je lahko zelo zabaven način preverjanja in doseganja novih ciljev. In tretja ‘skrivnost’ je v žvečenju hrane in številu obrokov na dan. Vsak grižljaj moramo vsaj 20-30 krat prežvečiti in število obrokov zmanjšati tako, da možgani ugotovijo, da so se bili navadili na preveliko količino hrane dnevno, ki so jo smatrali za ‘normalen’ vnos in da prepišejo to ‘datoteko’ z novo.

Najprej je potrebno razbliniti mite, ki govorijo, da obstajajo posebne vaje za izgubo obsega trebuha – ali celo posamezni (spodnji) del trebuha. Ne obstajajo, metabolizem deluje globalno in ne lokalno. Enako velja za različne kreme, praške in kozmetične postopke. Poleg malce več rednega gibanja (glej prejšnjo točko), potrebujete izvajati dve prav posebni vaji. Ena se imenuje Mišični steznik in gre za okrepitev našega notranjega telesnega mišičnega steznika, ki zmanjša obseg trebuha. Druga vaja vsebuje masažo trebuha v ležečem položaju na mehki žogi, ki pospeši limfni obtok, sprošča interna zlepljenja (fiksacije) tkiv in tudi izboljša imunski sistem s stimulacijo limfnih foliklov v črevesju. Pri vsem tem je pomembna tudi drža (glej spodaj, sredinski prikaz), ki lahko izboči in potisne naprej trebušno vsebino.

Na srečo je lažje držo izboljšati, kot jo poslabšati. Držo slabšamo vse od dneva, ko začnemo sedeti na stolu, nositi čevlje, se voziti s prevoznimi sredstvi in biti pod stresom. Torej od nekdaj. Z malo truda pa jo lahko izboljšamo že v nekaj tednih ali mesecih. Telo potrebuje le pravilne inpute (dražljaje), saj je narejeno tako, da vedno išče najboljše rešitve za njegovo vitalnost, glede na ponujene možnosti. Držo izboljšamo na sledeče tri kombinirane načine. Naučimo se bolj pravilno gibati skozi naša dnevna opravila. Na primer: Ko tipkamo po telefonu, ga držimo v višini oči in ne v višini prsnega koša, kjer se mora hrbtenica prilagoditi ‘daljši ročici’ glave in zato potencialno ustvariti vratno grbo, ki je v bistvu ‘dodatni gradbeni material’ za novo ‘arhitekturno’ postavitev telesa. Drugi način je samomasaža s posebnimi terapevtskimi masažnimi žogicami iz naravnega kavčuka, ki skozi gibanje našega telesa odpravljajo mišične nepravilnosti in s tem preko povečane drenaže, cirkulacije hranil in kisika ter osvobajanja ujetih živčnih končičev bodisi za bolečino, bodisi proprioceptorjev (ki zaznavajo telo v prostoru), vračajo tkivom vitalnost, elastičnost in pogoje, da sploh lahko ‘repozicioniramo’ boljšo držo. (glej sliko spodaj). Samomasaža pa nam nudi še dodaten velik plus in to je krepitev telesa skozi masažno gibanje. Tako nam ostane samo še tretja komponenta, ki so korekcijske oziroma raztezne vaje. Potrebujemo le tri preproste vaje za vsakodnevno rutino.

Če želimo boljšo spolnost, moramo v prvi vrsti poskrbeti za zdravo, vitalno in funkcionalno medenično dno. Funkcionalno medenično dno mora tudi zadrževati vodo in notranje organe na svojem mestu. To poskrbimo na tri načine. Rešitev ni v keglovih vajah ali vaginalnih kroglicah, saj lahko prekomerno rekrutirajo mišice, ki tako postanejo toge, manj elastične in funkcionalne. Rešitev je v vajah, ki vsebujejo ‘medenično dihanje’, kar pomeni da vključujejo celo telesno jedro, ne samo enega njegovega dela. To preprosto pomeni, da moramo znati medenično dno tudi sprostiti oziroma ga ‘krepiti’ skladno z njegovim naravnim gibanjem, ki ga determinira trebušna prepona z dihanjem. S preprostimi besedami, ob vdihu moramo začutiti spust medeničnega dna in ob izdihu dvig. S tem tudi izboljšujemo kontinenco in  ‘telovadimo’ maternico. Ob tem pa je pomemben tudi položaj telesa  (sede, leže, stoje..), kjer pogosto pozabljamo na najpomembnejši človeški položaj za sedenje, čepenje oziroma počitek, ki nam ga je podarila narava: globoki počep (s petami na tleh). Ob vsem tem igrajo ključno vlogo tudi mišice zadnjice, hoja in (ne)sedenje. Druga ključna točka je masaža presredka, ki je stičišče različnih mišičnih ovojnic, žil, živcev, limfnih poti. Tudi pri tem nam služijo omenjene žogice. In na tretjem mestu, še posebej za plodnost, in za oba spola, je pomembno sproščanje mišice psoas. Poznamo posebne tehnike, ki mišice ne raztegujejo, ampak jo samo osvobajajo s pomočjo gravitacije vpliva na delovanje centralnega živčnega sistema. Takšno telo rado gosti plod. Plod ima tako dovolj prostora in gibanja, da se lahko pravilno razvija in ohranja optimalen položaj oziroma lego v maternici.

Skoraj je ni ženske, ki se ne bi branila spremembe na tem področju. Krepitev tricepsa in mišic zadnjice ne igra pri tem nobene posebne vloge. Ker ne gre za povešenost mišic ali za ‘hujšanje’ v omenjene telesne predele. Gre za tipičen problem sodobne ženske in sicer upočasnjen in premalo učinkovit limfni pretok zaradi opravljanja dela v prisilnih držah. To po domače povedano pomeni, da ženska ne uporablja več svojih rok v polnem obsegu gibanja. večinoma jih ima bodisi za računalnikom, bodisi za kuhalnico, bodisi nosi otroke.. Če pa bi še vedno živeli v naravi, bi ženska veliko več tudi stegovala roke, ko bi nabirala sadje, zelenjavo, ko bi splezala na drevo itd. Tudi tukaj si lahko pomagamo na tri ključne in med seboj povezane načine. Prvi je ta, da se naučimo  preproste vaje oziroma načina gibanja rok, ki ga uporabljamo večkrat skozi dan. Drugi je uporaba terapevtskih masažnih žogic (glej sliko spodaj)

in tretji način je pitje vode prej in potem v kombinaciji s koraki (glej prvo točko). Ali ste vedeli, da se pogostost raka na dojki sodobne ženske lahko pripisuje tudi temu fenomenu negibanja rok?

Uporaba oziroma neuporaba ali zloraba obraznih mišic vključno z jezikom determinira tudi izgled našega obraza. Na primer, če dihamo skozi usta, kar pomeni da (med drugim) nepravilno uporabljamo jezik, ki ne počiva na nebu, ampak ’ždi’ na spodnji čeljusti, lahko ustvarimo podbradek tudi če telesna teža ni prekomerna. V tem istem primeru, ko jezik večino časa ne počiva na nebu in ne oblikuje zgornje čeljusti oziroma ustnega neba oziroma ene od lobanjskih kosti (lat. maxilla), se le ta slabše razvije in obraz postane bolj podolgovat. Dihanje skozi usta ustvari tudi kemično drugačno mešanico O2 in CO2 v telesu, ki je za naše telo manj kvalitetna in pojavijo se (med drugim) tipični podočesni kolobarji. Na enostaven način lahko s tremi tehnikami polepšamo obraz. Prvič z uporabo terapevtskih žogic za masažo obraznih mišic in piling. Drugič z ozaveščanjem pravilnega požiranja in dihanja. Tretjič pa s pomočjo posebne dihalne vaje, s katero želimo umiriti dihanje. Dihati je potrebno manj, a bolj kvalitetno.

Sodobna urbana ženska ne more mimo vsaj občasnega nošenja pet, saj to zahtevajo določeni kodeksi oblačenja. Peta zelo spremeni naklon stopala in z njo vso njegovo arhitekturo, geometrijo in mehaniko. To pa še ni vse. Ker so stopala platforma za celotno naše telo, vplivajo tako na celotno držo, lego notranjih organov in s tem na bolečine v križu, v vratu, kolenih.. ali v stopalih. Lahko povzročijo plosko stopalo ali ukrivljenost nožnega palca. Tudi posledice nošenja pet lahko rešimo s preprostimi samomasažnimi vajami za stopala na terapevstkih žogicah. Žogice lahko nosite s seboj v torbici. Ko vas začnejo boleti noge, se umaknete, sezujete naredite minutno sproščujočo vajo za vsako stopalo, se obujete nazaj in nadaljujete z dogodkom. Če so težave postale že kronične, se vrnete k tretji točki. Prav tako si z žogicami kjerkoli in kadarkoli lahko sami sprostimo napetost v ledvenem delu hrbtenice. Obstaja preprost način samomasaže kar ob steno.

Ali veste, da je lahko a vseh prej 7 omenjenih težav vzrok stres? Med stresom, hitenjem in premalo počitka se v telesu začnejo dogajati naslednje tri ključne spremembe. Prvič spremeni se način dihanja. Dihanje postane bolj plitvo in temelji na aktivaciji pomožnih dihalnih mišic.  Takšno dihanje v telesu spet povečuje stres, zmanjša dostavo kisika celicam, oslabi metabolizem, zakrči ramenske in vratne mišice in s tem obremeni hrbtenico (slabša držo) in notranje organe. Drugič znatno poveča izločanje kortizola. Kortizol je kortikosteroidni hormon, ki se sprošča v območju delovanja simpatičnega živčnega sistema, ki narekuje ‘fight or flight’ (bori se ali beži) telesni odziv. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter imunosupresija – utišanje imunskega odziva na vnetje.  Kortizol pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva stresni situaciji primerno. To je rešitev le za kratek čas, ne pa način življenja. Tretjič: največkrat telo takšna dlje trajajoča ‘obrambna stanja’, ki ga izčrpavajo, kompenzira tako, da najde psihološko uteho v drugih vedenjih, ki so na prvi pogled neškodljiva, na primer prenajedanje. Obstaja preprosta rešitev na osnovi samoinduciranega tresenja telesa. Vse živali, razen tistih v ujetništvu, se ‘samozdravi’ in ohranja telesno homeostazo s samovoljnim tresenjem. Tresenje vpliva na centralni živčni sistem, ‘nadzorni svet’ celotnega telesa, da sprosti napetosti po telesu. Tudi primitivna ljudstva so se tresla oziroma se tresejo ali pa izvajajo obredne plese, ki vsebujejo takšne  stimuluse. Stres povzroči tudi kronično mišično zakrčenost, ki jo lahko naslovimo s somatskimi vajami.