Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo svoj avtonomni živčni sistem in ne (samo) mišic!

Za res zdrav duh v zdravem telesu potrebujemo trenirati tisti nadrejeni telesni sistem, ki nas ohranja v ravnovesju ali pa, če ne deluje optimalno, drži v začaranem krogu bolečin, odvečne telesne teže, ponavljajočih se bolezni, težav s prebavo, alergijami, utrujenostjo, težav s spanjem, anksioznostjo, depresijo, neuspešnim hujšanjem.. in podobnim.

Kateri telesni sistem je to?

Tako kot elektronsko napravo upravljamo preko njenega elektronskega vezja, tako se tudi naše telo upravlja preko podobnega vezja, ki se imenuje živčevje. Na to delovanje lahko vplivamo zavestno (somatsko živčevje, na primer, da premaknemo roko) ali nezavedno (avtonomno živčevje, na primer bitje srca). 

Do nedavnega smo poznali ‘samo’ dva nasprotujoča si sistema avtonomnega živčevja,( torej tistega, ki brez naše volje, nadzoruje delovanje telesnih organov) in sicer simpatičnega in parasimpatičnega. Simpatični sistem (še vedno) predstavlja ‘fight or flight’ (bori se ali zbeži) način delovanja  oziroma ukrepanja telesa, ko smo v nevarnosti, medtem ko je za parasimpatični živčni sistem bilo značilno ‘rest and digest’ (počivaj in prebavljaj) stanje telesa, kjer se telo regenerira, raste in dobro počuti. Torej, posplošeno gledano, prvi je veljal za ‘slabega’ in drugi za ‘dobrega’ (kot črno – bela slika). 

Glavni predstavnik parasimpatičnega avtonomnega živčevja je vagus živec. To je deseti možganski živec (možganski pomeni, da ne izhaja iz hrbtenjače, ampak direktno iz možganov. Poznamo 12 možganskih živcev. Večina oživčuje predel obraza, vratu, ušes, grla, oči (tako senzorično kot motorično), vagus (kot njegovo ime nakazuje ‘vandrovček’) pa potuje po telesu navzdol in oživčuje dihalni sistem, srce in prebavila. 

The brain, in right profile with the glossopharyngeal and vagus nerves and, to the right, a view of the base of the brain. Photolithograph, 1940, after a woodcut, 1543. Created 1940. Human anatomy. Cerebellum. Pons Varolii. Neuroanatomy. Cranial. Nerves. Glossopharyngeal nerve. Vagus nerve. Nervous system. Contributors: Andreas Vesalius (1514-1564). Work ID: njv3mjbp.

Prikaz vagusnega živca (Deseti možganski živec, glavni predstavnik avtonomnega živčnega sistema)

Prikaz dvanajstih možganskih živcev (ki izvirajo direktno iz možganov in ne iz hrbtenjače, kot spinalni živci). Pet možganskih živcev je ključnega pomena za človekovo družabeno udejstvovanje z nevrološkega vidika (kar nas ločuje od živali) in sicer CN (Cranial Nerve) 5,7,9,10 in 11.

Do sedaj je veljal vagusni živec za tisti del parasimpatičnega živčevja, ki uravnava stanje homeostaze, regeneracije, prebave, rasti in odsotnost bolezni – v nasprotju z parasimpatičnim živčevjem, ki nas pripravi na boj ali beg (zakrči mišice, pospeši utrip in dihanje, zaustavi prebavo..). Ker je sodobni človek zaradi konstantnega stresa, hitenja, različnih travmatskih izkušenj ‘kronično ujet’ v stanju simpatičnega živčnega sistema, kot da bi bil vedno na begu ali v nevarnosti pred levom, smo ta del živčnega sistema (katerega predstavljajo spinalni živci) ‘ožigosali’ kot tistega ‘glavnega krivca’ za izvor mnogih bolezni, težav in bolečin (pod drugim imenom ‘stres’). Vagusni živec oziroma parasimpatični živčni sistem pa je veljal za ‘črno-belo’ nasprotje. Sistem smo dojemali le v dveh barvah, rdeča za nevarnost (simpatični) in zelena za ‘normalno’ stanje. Nismo pa vedeli, da obstaja še tretja barva! In z njo tudi drugačen pogled na delovanje našega telesa in način reševanja naših težav!


Dr. Stephen Porges, avtor Polyvagusne teorije in HRV. BIO 

Nedavno se je začelo vedno več govoriti o ‘Polyvagal theory’ (Avtor Steven Porges), ki je ugotovil, da obstaja še tretji del tega našega avtonomnega živčnega sistema. Gre za stanje ‘freeze’ oziroma imobilizacije telesa s strahom, ko telo dobesedno ugasne za nekaj časa, dokler nevarnost ne mine. To stanje je neke vrste odziv telesa kot smo ga do sedaj poznali oziroma razumeli pod imenom simpatično živčevje. Vendar pa za stanje imobilizacije poskrbi vagus! Da, vagus! Paradoksalno, kajne? Nekatera vlakna vagusa (3%) so mielizirana (imajo ovojnico, za razliko od živali) in uravnavajo zgoraj opisano stanje regeneracije in ‘socialne udeležbe’ (social engagement). Medtem ko drugi del vagusa skrbi za posebne vrste umik, ko smo v nevarnosti. Prav tako kot je sodobni človek lahko ujetnik pretežno delujočega simpatičnega živčevja (‘fight or flight’), tako je lahko ‘ujetnik’ tudi prevladujočega, prej neznanega dela vagusa  – dorzalnega vagusa (več v nadaljevanju). Poglejmo si to delovanje skozi naslednji primer:

Primer zebre: Preselimo se z mislimi v Afriko in si predstavjajmo zebro, ki ji preti nevarnost – lev. Vse dokler se nevarnost ne pojavi, zebrino telo mirno regulira ventralni del vagusa (avtonomni živčni sistem), ki promovira rast, prebavo ipd. Ko zebra zazna nevarnost, odreagira z begom (borba pri njej ne pride v poštev) – to je rumeni semafor. Nemudoma se aktivira simpatični živčni sistem (fight or flight), ki telo mobilizira pod vplivom strahu. (Pospeši dihanje, ki zato postane bolj plitvo, pošlje kri v ude in skrči mišice, sprošča stresne hormone kot so adrenalin, kortizol) in to zebri lahko omogoči preživetje. Vendar zebri ne uspe zbežati dovolj hitro. Zato se vključi dorzalni vagus in zebro imobilizira – rdeča luč! Zebra obleži na tleh, mišice so mehke, nekaj časa ne diha ali diha minimalno, srčni utrip se spusti na minimum. Lev zazna ohlapnost telesa, kar mu daje vtis, da je mrtva in ga zato najverjetneje ne zanima več, saj je plenilec in mrtvo meso lahko prinaša potencialno smrtne okužbe. 


Reakcija dorzalnega vagusa – avtonomni živčni sistem utiša zebrino delovanje telesa na minimum (to se dogaja brez njene volje), da zgleda mrtva in s tem levu manj zanimiva. To je edini način za preživetje, če ji beg ali boj nista uspela.

Diagram ponazorjuje ‘semafor’ oziroma hierarhijo delovanja našega avtonomnega živčnega sistema. Zelena luč ponazarja blagostanje, ko se počutimo varno. Rumena luč pomeni nevarnost, vklopi se simpatični živčni sistem, tako imenovani ‘fight or flight’ (boj ali beg) – če ta strategija preživetja ne zadostuje, se vklopi ‘rdeči alarm’ – dorzalni del vagusa (parasimpatični živčni sistem), ki nas imobilizira (utiša telesne funkcije).

Zebra preživi (lahko bi se zgodilo, da bi v tem stanju umrla – ali pa postala plen). V tem primeru ne bi občutila bolečine, saj bi jo zavaroval omenjeni živčni sistem). Lev odide, zebra se začne tresti. Tresenje je naravni mehanizem resetiranja živčnega sistema, sproščanja stresnih hormonov iz telesa in zakrčenih mišic. Zebra po končanem tresenju zopet muli travo in se obnaša kot da se sploh ni nič zgodilo. S tresenjem se popolnoma resetira in prepreči, da se ji stres nalaga.

Živali in otroci se tresejo po naravni poti, za ‘civilizirane’ odrasle pa velja, da to ni primerno. Samo pomislimo, kako bolj zdravo in sproščeno bi bilo naše življenje, če bi se po vsakem stresnem dogodku lahko stresli? Da se nam ne bi stres kopičil in vplival na način dihanja, spremembo telesne drže, (slabše) delovanje organov ipd. Verjetno ne bi potrebovali nobenih zdravil, kot jih tudi zebre ne. 

Dejansko obstaja ‘vadbeni protokol’ ki inducira želeno tresenje. Izumil ga ja David Bercelli in se imenuje TRE (Trauma Release Exercises). Protokol uporabljamo tudi na Vadbeni kliniki. Primer si lahko ogledate v tem VIDEU. (Vendar to ni bistvo tega bloga, je pa pomemben del!)

Paradoksalno se tretji del avtonomnega živčevja skriva znotraj vagusa! Vagus tako delimo na ventralni  in dorzalni. 

Ventralni vagus je odgovoren za (izvira iz možganskega debla, je evolucijsko gledano novejši in mieliziran, tipičen za sesalce):

  • dilatacija bronhijev (dorzalni vagus jih lahko zapre in oteži dihanje – ko je v stanju imobilizacije telesa. COPD, astma, kronični bronhitis) Sicer se bronhiji konstantno odpirajo in zapirajo (vdih – izdih)
  • večino mišic v grlu, vključno z glasilkami (larhings, farings, juvilar muscules)

Dorzalni vagus oživčuje (star vagus, nemieliziran, plazilski) :

  • želodec
  • jetra
  • vranica
  • ledvica
  • žolčnik
  • mehur
  • tanko črevo
  • trebušna slinavka
  • debelo črevo
  • nekatera vlakna tudi srce in pljuča (srce in pljuča oživčujejo vsi trije sistemi)

Kateri so simptomi, ko ventralni vagus ni v ravnovesju oziroma se izmenjuje s preveč aktivnim simpatičnim živčevjem ‘fight or flight’?

  • ohlapne mišice
  • ali preveč zakrčene mišice
  • občutek težkega telesa
  • počasno bitje srca ali prehitro
  • nizek krvni pritisk ali previsok
  • mrzle roke in noge
  • bolečine po telesu (in ki se selijo) 
  • fibromialgija
  • hiatalna hernija
  • bledoličnost
  • Sindrom razdražljivega črevesja z zaprtostjo ali drisko
  • omotice, omedlevanje
  • migrene
  • bolečine v vratu, križu, sklepih
  • bruksizem (škrtanje z zobmi)
  • premočno potenje
  • artritis
  • nervoza, jeza, pomanjkanje energije, počutje ‘na tleh’, brezupnost, tendenca k jokanju, anksioznost, depresija, prestrašenost, nočne more, kronična utrujenost, težave s spanjem, preveč skrbi, težave s koncentracijo, težave s spanjem, frustracije, pretirano sanjarjenje
  • bolečine v prsih
  • astma
  • hiperventiliranost, kratka sapa, težave z dihanjem
  • kislina, refluks, težave z želodcem, izguba apetita ali preobjedanje
  • pogoste gripe, vnetja, alergije
  • pretirano kajenje, pitje, pretirana uporaba zdravil,
  • avtizem, motnje pozornosti, aspergerjev sindrom
  • nerazumno pomanjkanje zaupanja v osebnih odnosih, težave pri doseganju dogovorov
  • izguba zanimanja za seks
  • preveč skrbi, težave s spominom, težave pri sprejemanju odločitev
  • neizrazit pogled
  • upočasnjeni gibi (letargija)
  • POTS (Postural Orthostatic Tachycardia Syndrome)
  • slabost
  • inkontinenca
  • občutek kot da telo opazujemo od zunaj
  • neuspešno hujšanje
  • močna menstrualna bolečina, težave s kožo
  • slaba drža (+Forward head posture’)

Občasen pojav omenjenih težav ni problematičen, če se dogajajo pogosto, pa jih je smiselno nasloviti. Vendar rešitev ni v obravnavanju vsake težave ločeno in jemanju zdravil za vsako posebej. Bolje jim je poiskati skupen vzrok in ga poskušati odpraviti. S pomočjo vaj za reaktivacijo ventralnega vagusa in ostalimi postopki (glej spodaj) lahko naslovimo tako težave, ki izvirajo iz neuravnovešenega delovanja dorzalnega vagusa (parasimpatičnega sistema) kot iz neuravnovešenega in dominantnega simpatičnega sistema (‘fight or flight’).

Kako se sami diagnosticiramo?

V kolikor se ne uspemo samo-oceniti z zgoraj navedenimi simptomi, se lahko ‘testiramo’ še na sledeče štiri načine:

  1. Preko srčnega utripa (Pri vdihu se srčni utrip pospeši, pri izdihu pa upočasni. Lahko tipamo zapestni pulz.)
  2. Nepravilen vzorec dihanja (Tako imenovano ‘obratno dihanje’ – ob vdihu oseba dvigne ramena in potegne trebuh notri)
  3. Preko grla na nebu ust (Če oseba odpre usta in reče presekano A-A-A-A, potem se mora jeziček na nebu vsakokrat dvigniti)
  4. Preko merjenja HRV (HRV = Heart Rate variability in meri variabilnost presledkov med srčnimi utripi. Za primer: Če imamo v mirovanju 60 utripov, to še ne pomeni, da je med vsakim ena sekunda premora. Bolj je ta vmesni časovni interval raznolik, bolje je za nas. Se pravi bolje je imeti višjo variabilnost. Včasih bi nas merjenje HRV stalo lahko več tisoč evrov, dandanes pa lahko uporabljamo v te namene že malo boljše ure, prstane, Unyte ipd.)

Za lažje razumevanje..

Prepogosto aktivirani ‘fight or flight’ odgovor telesa bi lahko primerjali s kopanjem v prevroči, skoraj vreli vodi – medtem ko bi stanje ‘freeze’ (zamrznitev telesa) lahko primerjali s kopanjem v ledeno mrzli vodi. Obe situaciji sta skrajni in nista primerni za daljša časovna obdobja. Telo se najbolje počuti, regenerira in razvija v ‘mlačni kopeli’ oziroma določenem vmesnem temperaturnem pasu. Enako analogno ni primerno preveč kislo okolje (‘fight or flight) ali preveč alkalno (‘freeze’).

Delovanje avtonomnega simpatičnega živčnega sistema bi lahko ponazorili tudi z metaforo semaforja oziroma že zgoraj omenjenih treh luči, zelene, rumene in rdeče – kjer zelena barva predstavlja blagostanje (ventralni vagus), rumena nevarnost (boj ali beg) in rdeča luč (utišanje telesa) najvišjo stopnjo nevarnosti.


(Vir PDF)

Tridelni sistem si lahko predstavljamo tudi ob poslušanje pravljice Zlatolaska in trije medvedi. Ko Zlatolaska vstopi v hišo treh medvedov, najde na mizi tri krožnike. Poskusi prvega in je jed prevroča, poskusi drugega in je jed premrzla. Poskusi tretjega in je jed ravno pravšnja. Nato se želi vleči in poskusi prvo posteljo, ki je pretrda, drugo, ki je premehka in končno najde tretjo, ki je ravno prav. Prevroča in pretrda hrana in postelja predstavljata simpatični živčni sistem – ‘fight or flight’ mehanizem, prehladna in premehka predstavljata parasimpatični živčni sistem, dorzalni vegus, stanje imobilizacije in ‘ravno prav’ predstavlja parasimpatični živčni sistem, ventralni vagus, značilen za blagostanje, socialno udeleženost, ljubezen in mir.

Za lažje razumevanje priporočamo še dodatno branje sledečih gradiv Vadbene klinike, ki so nastali po tem zapisu (opomba 2022)

  1. Razvoj in delovanje vagusnega živca pri otrocih
  2. Webinar razvoj možganov in pomen integracije primarnih refleksov za razvoj vagusnega živca
  3. Vpliv jezika na telo in vagus

Kje je dejanski izvor večine teh težav? (Študija lastnega primera)

Tudi sama sem imela določene težave, ki sem jih leta in leta neuspešno odpravljala: anksioznost, težko dihanje med govorjenjem, zakrčene mišice, napihovanje v črevesju in sedaj še huda oblika rinitisa po drugem porodu (Preberi mojo travmatično porodno zgodbo). V sklopu zdravljenja z uradno medicino za vsako težavo stoji drug specialist in drugo zdravilo ali pa je težava pripisana  ‘neznanemu’ oziroma psihološkemu vzroku za katero dobiš napotnico za psihiatra. Vsa zdravila imajo ponavadi stranske učinke in na koncu potrebuješ še dodatno zdravilo, ki odpravlja posledice prejšnjih. Ko zdravila prenehaš jemati, se težave vrnejo, oziroma nikoli niso izginile. In če ‘čakaš’ dovolj dolgo, je lahko naslednji ukrep le še kirurška odstranitev določenega dela telesa, organa ali ‘popravilo’. Noben zdravnik specialist (v moji ‘zdravstveni’ zgodovini) ni povezal različnih težav med seboj in se je ukvarjal samo s svojim telesnim predelom. Zdaj šele vidim celo sliko in začenjam razumeti, kako je pri meni vse skupaj povezano. 

Prebavne težave? Gastroskopija, kolonoskopija – nič ne pokažejo, probiotiki in ‘zdrava’ prehrana – ne pomagajo, izraz sindrom razdražljivega črevesja zdravnikom nič ne pomeni.. Ko pa začneš povezovati točke sam in se ti naenkrat izriše cela slika, je to življenjska zmaga na celi črti! Osebna zdravnica me je samo debelo gledala, ko sem ji omenila avtonomni živčni sistem in vagus.. Je rekla, da sem preveč osredotočena na iskanje vzrokov in premalo na reševanje peoblema! Ha ha, a res? Kaj pa je ‘pravilno’ reševanje problema? Zdravila za maskiranje simptomov? Sprehajanje od enega do drugega specialista? Izločanje sladkorja in glutena in mleka in oreščkov in paradižnika in kaj še ..? Ne, to ni to. Vsaj pri meni nič od tega ne deluje. . 

In kako sem povezala pikice? 

Ugotovila sem, da vse moje težave izvirajo iz področij, ki jih ‘upravlja’ vagus: od glasilk, bronhijev, do regulacije delovanja črevesja. Najpomembnejši faktor za optimalni razvoj zdravega ventralnega vagusa, kakor uči dr. Stephen Porges, je od otroštva (in že poroda) dalje OBČUTEK VARNOSTI. Varnost pod okriljem socializacije je glavni ‘nutrient’ mielinizacije ventralnega vagusa, ki nas loči od ostalih živali oziroma oziroma ki nas povezuje s sesalci. To je pogoj, da telo deluje primarno pod okriljem ventralnega vagusa. Če primanjkuje občutka varnosti, se mora prepogosto vklopiti parasimpatični živčni sistem ali dorzalni del vagusa, kar avtomatsko izključi ventralni vagus. 

Zelo veliko spominov iz mojega otroštva pa se žal navezuje na strah (strah pred udarci staršev, strah pred kaznimi), na samopomilovanje, na strah pred obrekovanjem sošolcev v osnovni šoli (klicali so me Gargamel). Že takrat se spomnim težkega dihanja in pa glavobolov. To vse je zelo vplivalo na mojo samopodobo in kasnejšo izbiro partnerjev. Borila sem se tudi z bulimijo, česar nisem se nikoli javno ali sploh nikomur povedala, tako sram me je bilo. Vendar ali veste, da imajo travmatske izkušnje dejansko BIOLOŠKE posledice. To sem se naučila iz knjige Peter Levine, Waking the tiger. Ob raziskovanju Polivagusne teorije (Polyvagal theory). sem končno dojela, da se je meni ta travma manifestirala v disfunkciji ventralnega vagusa.. Zaman vse diete, zdravila, psihiatri, če v osnovi nisem odpravila ‘napake’ ki je zaradi tega nastala v delovanju živčevja. Dokler živčevje ne deluje spet pravilno, lahko samo blažimo in vsakodnevno odpravljamo simptome, ki pa se znova in znova vračajo. ( Odpravljamo bodisi s kemičnimi medikamenti (zdravili) bodisi z različnimi drugimi terapijami, dietami, vadbenimi protokoli.) Vsi naši ukrepi bodo najverjetneje veliko bolj učinkoviti in jih ne bo treba ponavljati v nedogled, če jih bomo podkovali z ustrezno ‘obravnavo’ avtonomnega živčevja. Če ste si včeraj zlomili nogo, jo to sicer ne bo zacelilo, bo pa pomagalo telesu, da se neha konstantno borit z navideznim ‘levom’ in se bo lažje posvetilo okrevanju noge. 

Kaj sem vse prebrala in pregledala, da sem našla rešitve? 


Knjiga, ki mi je spremenila pogled na delovanje človeškega telesa in priporočam v branje vsakomur!
  1. Stanley Rosenberg, Accessing the healing power of vagus nerve (knjiga)
  2. Peter Levine, Waking the tiger (Knjiga)
  3. Trauma releasing exercises, David Beceli (Knjiga)
  4. NCBI The Polyvagal Perspective (študija)
  5. NCBI The Polyvagal Theory Nev Insides into adaptive reactions of the autonomic nervous system (študija)
  6. NCBI Polyvagal Theory and Developmental Psychopathology: Emotion Dysregulation and Conduct Problems from Preschool to Adolescence (študija)
  7. Steven Porges, znanstvenik, Polyvagal theory (spletna stran)
  8. Stephen Porges The Polivagal theory & The vagus nerve (Youtube podcast)
  9. Stephen Porges on HRV and Polyvagal theory (Youtube podcast)
  10. Essentials on Heart rate variability for Personal Trainers with Carmine Grieco/ NSCA.com (posnetek seminarja)
  11. How to heal your vagus nerve / To heal your body & mind (webinar)
  12. Intro to stress / The Polyvagal theory / Considerentions for movement specialist by dr. Emily Splichal (webinar)
  13. Healing Trauma, Peter Levine, audiobook
  14. The science of safety with Stephen porges (Podcast)
  15. Dr. Stephen Porges and Early experience (posnetek predavanja)
  16. The neuroscience and Power of safe relationships – Stephen Porges (webinar)
  17. Unyte blog

Kaj pa drugi primeri?

V knjigi (S. Rosenberg) je navedenih še mnogo primerov, ki so spodbudili v meni veliko ‘AHA’ momentov! Poleg bolečin v rami, vratu, glavobolov ipd, me je najbolj fasciniral pojav ‘Forward Head Posture’ oziroma slaba drža z glavo zamaknjeno naprej (in pogosto spremljajočo vratno grbo). Lahko bi rekli, da je to eden najbolj tipičnih in ‘najhujših’ primerov utesnitve možganskih živcev in žil, ki imajo posledice na delovanje celega telesa. Ker bi vam rada o tem povedala več in pokazala tudi rešitve, vas vabim, da si preberete naslednji članek: Vratna grba. vzroki, posledice in rešitve! 

Imamo pa še en zelo zanimiv primer in sicer razvoj vagusa in možganskih živcev povezanih s socializacijo pri dojenčkih. Kaj se dogaja pri nedonošenčkih? Zakaj eni dojenčki jokajo veliko več kot drugi (ne samo nedonošeni)?

Primer razvoja avtonomnega živčevja pri nedonošenčkih

Prezgodaj rojeni dojenčki, še posebej tisti, ki so rojeni v 31 ali 32 tednu še nimajo razvitega novega (ventralnega) vagusa (to je mielizirani del vagusa, ki je značilen samo za sesalce, kamor se šteje tudi človek). To se kaže v njihovih težavah kot so  brahikardie (prenizek srčni utrip), apneah (kratki časovni intervali brez dihanja), težavah z hkratnim dihanjem in sesanjem / požiranjem ter v njihovi pasivnosti (veliko spijo in imajo slabši mišični tonus). Takšni prezgodaj rojeni dojenčki imajo dejansko avtonomni živčni sistem na nivoju plazilcev (stari vagus) in ne sesalcev. 

Moja Nika Luna je bila rojena v 35 tednu in sva se prva dva meseca kar ‘borili’ z njenim nihanjem utripa in dušenjem med hranjenjem. Ves čas sem morala preverjat, če diha. Zdaj šele dobro razumem, kaj točno se je dogajalo takrat. Takšni dojenčki potrebujejo zato še toliko več občutka varnosti preko dotika in govorjenja (prišepetavanja) – ker je to ‘hrana’ za razvoj mieliziranega novega vagusa. Zdaj tudi razumem, zakaj Nika Luna ni prenesla foto-terapije proti zlatenici (v osamitvi – poglej video v Porodni zgodbi!). Po instinktu sem jo rajše polagala s kožo na kožo na svoja prsa, jo dojila in ji ves čas prišepetovala in vzpodbujala ter uspela! (Če vas zanima več o tem in zakaj eno dojenčki jokajo več in drugi manj, si oglejte ta odlični posnetek univerzitetnega predavanja dr. Stephena Porgesa Human nature and Early Experience.) 

Ok, sedaj razumemo, kaj se dogaja v telesu, ampak kako si lahko pomagamo?

Prebirajoč zgoraj navedeno literaturo, sem zbrala naslednjih 19 načinov, ki nam pomagajo pri resetiranju vagusnega živca, še posebej ventralnega dela:

  1. Občutek varnosti in družbena pripadnost oziroma ‘domač ali ‘varen’ krog ljudi, kjer se počutimo popolnoma varne. To je prvi in najpomembnejši pogoj za pravilen razvoj in delovanje vagusa! To ni psihološki faktor, ampak dejansko fiziološki!
  2. S posebnimi vajami za resetiranje ventralnega vagusa (Če želite eksluzivni posnetek vaj po knjigi Stanleya Rosenberga – Accessing the healing power of vagus nerve brezplačno, berite do konca in kliknite na gumb na dnu strani!)
  3. Govorjenje oziroma pogovarjanje  z ‘materinskim’ glasom (niti pregloboko niti previsoki toni), kar še posebno dobro deluje na otroke). 
  4. Petje, igranje na glasbila pihala (poudarek je na podaljšanem izdihovanju, ki spodbuja aktivacijo ventralnega vagusa)
  5. Različni tipi preponskega dihanja (V tem BLOGU najdete zelo dobro pojasnjen pravilen način dihanja in linke do različnih načinov preponskega dihanja)
  6. Pranajama joga (Pranajama joga je zelo koristna zaradi načina dihanja)
  7. Obrazna joga (Obrazna joga je zelo primerna, ker sprosti obrazne mišice in s tem poti možganskih živcev iz lobanje, med katere spada tudi vagus.)
  8. Masaža trebuha (Možgani in trebuh (prebavila) so povezani oziroma komunicirajo preko vagusa. Kar 80% vagusa ima aferentne končiče (senzorične), ki vodijo informacije v možgane) in 20% eferentnih (motoričnih), ki povedo, kaj naj npr prebavila naredijo. Z masažo trebuha stimuliramo vagus oziroma prenos teh informacij iz enteričnih možganov v ‘velike’ možgane in nazaj.
  9. Pravilna telesna drža je izrednega pomena. ‘Forward head posture’ oziroma telesna drža, kjer se glava nahaja pred telesom, lahko zelo utesni možganske živce in dotok krvi do njih in v možgane. Slaba drža daje možganom signal, da smo v nevarnosti.
  10. Kraniosakralna terapija, osteopatija, bownova terapija, refleksna masaža stopal..
  11. Pes oziroma katerikoli živalski sesalec je lahko človeku dobra ‘družba’ in pomagati ustvariti okolje varnosti in ‘socializacije’.
  12. Hladni tuši (knajpanje) prav tako stimulirajo dobro delovanje vagusa
  13. TRE (Trauma release exercises) – vaje s tresenjem telesa pomagajo resetirati avtonomni živčni sistem in mišico psoas, ki je prva na ‘bojni črti’, ko se aktivira ‘fight or flight’ (Izvajamo jih tudi na Vadbeni kliniki)
  14. CRP z daljšim izdihom (Constructive rest position) je način počitka, kjer ležimo na hrbtu in imamo dvignjeno medenico višje od srca. V tem položaju počivamo ‘zavedno’ z odprtimi očmi in z daljšimi izdihi od vdihov (Izvajamo na Vadbeni kliniki)
  15. Kineziotaping vagusnega živca
  16. Binaural beats Video 1, Video 2
  17. Druženje z ljudmi z uravnovešenim vagusom
  18. Meditacija, Tai Chi, Chi Gong
  19. Pulsetto – zunanji stimulator vagusnega živca! (spodaj na sliki – dodano 2024)
 

 

Želite dobiti poseben brezplačni video, v katerem pokažem vajo za resetiranje ventralnega vagusa po knjigi Stanleya Rosenberga – ‘trening’ avtonomnega živčnega sistema, ki je superiorni trening vsem obstoječim vadbenim treningom? Kliknite na spodnji gumb! 


Alja med izvajanjem vaje za resetiranje ventralnega vagusa.

Za pridobitev brezplačnega videa se priporočam, da mi spodaj v komentar napišete kakšno vprašanje ali povratno mnenje. Vesela bom tudi, če se vam članek zdi uporaben, da ga delite naprej. <3

Sicer pa lahko napovem, da je ob pisanju tega članka vzklila še ideja o novem programu, problematiki z vratno grbo, bolečinami v vratu, migrenami in podobnim, kjer je primarni vzrok slab tonus ključnih možganskih živcev, še pocebej CN11. V nadaljevanju sledi nov blog, ki naslavlja problematiko vratne grbe in pa novi online program s celostnim pristopom vaj Odkleni vratno grbo! 


Nov online program Odkleni vratno grbo, vsebuje VSE vaje za možganske živce in seveda še druge tehnike, ki vam bodo omogočile izboljšanje drže in s tem zdravje celega telesa!

In še zaključna misel..

V vsakodnevnem življenju se morda vse preveč osredotočamo na izolirane (in instant) rešitve. Delamo vaje za hrbet / trebuh, ko nas zagrabi v križu, treniramo posebej za moč, posebej za vzdržljivost, posebej za ritne mišice, posebej za ‘core’.  Ko nas kaj boli, pri zdravniku iščemo rešitve lokalno ali si pomagamo z alternativnimi terapijami, ki pa tudi niso vedno učinkovite na daljši rok. Pri vsem tem pozabimo najti rešitve za svoje težave oziroma za blagostanje v sebi. Premalo poznamo svoje telo. Tudi šolski sistem temu ni naklonjen. Preveč se ukvarjamo z drugimi, z davki in tragedijami po svetu.. Le redko kdo od nas razmišlja o tem, kako so naši organi, mišice in celo telo upravljani s strani živčnega sistema in da ima način tega upravljanja vedno višjo logiko. Preživetje. Tako radi se temu upiramo in zamaskiramo te poti s kemikalijami ali prisilo telesa (na primer če se mišice ne sprostijo, jih je treba pa globje in močneje zmasirati, raztegniti ali jih še bolj podvreči treningu). V bistvu je vse mnogo bolj preprosto. In tudi logično. Knjige, ki jih berem zadnja leta, bi uvrstila vsem srednješolcem za obvezno branje. Svet bi bil takoj drugačen.

In kam uvrstiti vaje za možganske živce?

Na čisto vsak trening! Pa četudi je ta trening ‘samo’ dihanje ali hoja. Pred začetkom treninga.

Na Vadbeni kliniki boste deležni teh vaj na individualnih obravnavah in v online programu Odkleni vratno grbo .

OPOMBA DODANA OKTOBRA 2021

Dve leti je minilo od nastanka tega članka in znanje o vagusnem živcu smo izjemno nadgradili (preverite kako) in razvili čisto nov program za trening vagusnega živca oziroma avtonomnega živčnega sistema ter imunskega sistema STRES & VAGUS.

Program je nastal kot posledica moje kronične izgorelosti, kar je lepo opisano v blogu: Nikoli več ne bom zbolela! Ali kako naredimo telo odporno na stres preko vagusnega živca?

Veliko koristnih nasvetov pa najdete prav tako v zapisu: Kako preprečiti ali zdraviti okužbo s c-o-v-i-d-19 na naraven način.

OPOMBA DODANA AVGUST 2024

Ustvarili smo daleč najboljši program do slej 30 DNEVNI NEVRO IZZIV za pomlajevanje, ki vsebuje že skoraj 50 izzivov in napotkov, kako stimulirati možgane, vključno z vagusnim živcem in se pri tem pomlajevati, bolje počutiti in imeti več energije  – preverite BREZPLAČNI VIDEO na povezavi!

 

Želite prejeti berzplačni trening vagusnega živca!

Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo svoj avtonomni živčni sistem in ne (samo) mišic! Alja Malis, specialistka za gibanje

83 thoughts on “Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo svoj avtonomni živčni sistem in ne (samo) mišic!

  1. Super članek, se priporočam za video 🙂

  2. Zelo zanimiv članek, ki ti da pogled iz drugega zornega kota. Tudi jaz se priporočam za video.

    1. Excellent review and summary of polyvagal theory – straightforward and made simple. I do believe this should be taught to all children already as part of their primary school education (eg 6th-9th grades). Honestly, why not??!!
      I will be forwarding this article to many many friends, clients (pyschotherapy), educators in Slovenia.

      1. Zanimiv članek, razmišljam kako je je lahko povezan z mojo težavo, ki se mi pojavlja občasno. Veliko tečem in pri opažam pa, da imam občasno oteženo dihanje, da ne morem zajeti zraka s polnimi pljuči, pri tem pa me moti tudi izcedek iz nosu. Občutek imam kot, da nimam dovolj zraka, se pa zadeva izboljša, če se mi spahne, vendar tega ne morem narediti zavestno in takrat se zadeva samo še potencira v smislu oteženega dihanja. Bi lahko to bilo kakorkoli povezano. Hvala

        1. Pozdravljeni, Silvo in hvala za vprašanje. Glede na opisano bi bilo možno, da gre za (prikrito) hiatalno hernijo? To je del želodca ujet nad trebušno prepono. Poskusite si s pestjo tolči/tapkati po prsnici. To naj bi sprostilo ta ujeti zrak oziroma želodec. je pa to samo trenutna rešitev. Več si lahko preberete še v članku in se oglasite s povratnim sporočilom, če se ‘najdete’ v njem: https://www.vadbenaklinika.si/vagusni-zivec-hiatusna-hernija-in-refluks/

  3. Čestitam, Alja! Kar tako naprej! 🙂

    1. Zanimivo…sumim, da imam težave z vagusom….zato prosim za posnetek vaj….hvala in srečno.

  4. Hvala za clanek in deljenje tvoje osebne izkusnje. Ocitno je res kar pomembna zadeva. Mogoce ti bo zanimivo dejstvo, da Olivia Bryant v svojem projektu selfcervix (najdes na netu) razlaga, kako je vagus povezan tudi z maternicnim vratom, kar trenutno menda raziskuje le en zdravnik. Zaradi tega je maternicni vrat orgazmicen. Studenti medicine pa se se danes ucijo iz ucbenikov, ki vsebujejo informacije iz studij v petdesetih letih prejsnjega stoletja, ki trdijo, da maternicni organ ni obcutljiv in zaradi tega menda se danes delajo dolocene posege brez anastezije. Se veselim videa s temi vajami!

    1. Leja, hvala za ta komentar! Tega nisem vedela in bom z veseljem raziskala! Joj, ko enkrat začneš raziskovati, ni nikoli konca, to so lepote človeškega telesa! 🙂

      1. Hvala Alja, izgleda da imam tudi sama težave z vagusom. Od nespečnosti, razdražljivosti, bolečin v vratu, prebavila, večna utrujenost in izgorelost. A ima vpliv tudi na nadledvično žlezo?

        1. Zdravo, Alenka, da, te težave z vagusom so direktno povezane z delovanjem nadledvične žleze, ki sprošča stresne hormone (kortizol adrenalin) in se lahko zaradi nenehnega dela izčrpa, potem pride do izgorelosti.

    2. Meni poznana problematika, clsnek pa napisan tako, da ga lahko vsak razume. Bravo!

  5. Zelo zanimiv članek. Prosim za vaje na tadej.cvirn@gov.si.

  6. Zelo zanimivo in poučujoče.

    1. Super članek, mislim, da imam tudi jaz težave z vagusom. A bi mi lahko poslali vaje

  7. v naši kulturi je veliko preveč pozornosti usmerjene samo lajšanj simptomov, kot bi hoteli vedno znova popravljati le fasado, pa čeprav se majejo temelji. Vesela in hvaležna sem, da si svoje raziskovanje in spoznanja delila. Zelo so dragocena. Tudi sama bi bila vesela videa.

  8. Zdravo Alja,

    super zapisano. Bo ta novi program Odkleni vratno grbo enako primeren za zenske kot za moske?

    Lp

    1. Janja, hvala! Da, seveda nov online program Odkleni vratno grbo, ki je že na voljo je enako primeren in učinkovit tako za moške, kot za ženske. tako za starejše, kot za mlajše. https://www.vadbenaklinika.si/izdelek/vratna-grba/

  9. Super članek.jaz sem za to izvedela preko Irene Lyon. Sem prav vesela, da o tem pišeš. Jaz bi tudi vaje

  10. Zanimivo branje, prosila pa bi se za vaje, da to lahko se preizkusim in koncno premagam moje bolecine v krizu! 🙂

    1. Prosim za video ,super clanek ,odkrila sem iz kje izvira moja tezava

      1. Prebrala na dušek. Hvala! Če še podeliš vaje, jih bom vesela!

        1. Hvala! z veseljem pošljem na mail.

  11. Hvala za članek. Bi bila hvalezna za vaje

  12. Pozdravljeni!

    Ob branju vašega članka sem odkrila več simptomov, ki jih opažam pri svojem zdravju oz. čudnimi simptomi, ki so v mejah zdravniških izvidov, jaz pa po navadi končam z rešilcem na uregenci z “deseto težavo” in novo diagnozo ali brez diagnoze. Lepo prosim za vaje. Hvala vam, da odkrivate vzroke zdravstvenih težav oz. počutja in ne samo za posledice.

  13. Hvala za clanek, zelo zanimivo!

  14. Super članek. Verjetno bi naštete vaje rešile veliko mojih problemov. Se priporočam za video.

    1. zdravo

      zanimiv članek, prosim za vaje, ker sem že čisto obupan, kar se tiče zdravja, ne morem se sploh več sprostiti,
      sem 24h pod stresom, čeprav sem na bolniškem, ne morem sploh več zaspati, hujšam, imam bolečine v prsnem košu, požiralniku..mislim da mi to dela vagusni živec, ker sem že več kot desetletje pod stalnim stresom, služba,delo doma..
      že vnaprej hvala za video

      lp

      1. Hvala, lepo bi prosila za vaje.

        1. Hvala, pošiljam na mail..

  15. Hvala za predstavitev, bogat zapis. Prijazno prosim za video z vajami.
    Iskrena hvala in vse dobro vam zelim.

    1. Super članek. Izvedela sem dosti novega. Dobila sem pojasnila za nekatere moje težave. Najlepša hvala!

      1. Odličan članek Alja, uporabljam vaš program Transformacija in Zadravo črevo.
        Zelo sem zadovoljna in se vedno razveselim novih blogov in on line programov.
        Hvala za vse te raziskave in vse dobro.

    2. Pozdravljeni.

  16. Pozdravljena, hvala za predhodni članek. Ker imam sama podobne težave, mi je zelo koristil. Prosila bi za posnetek vaj za reset vagusnega živca. Prav tako me zanima, ali vaje za ofpravljanje vratne grbe zajemajo tudi vaje za ta vagusni zivec. Hvala in lep pozdrav

    1. Tina, da seveda, omenjeni program vsebuje VSE vaje za vagusni živec.

  17. Alja, tvoji prispevki so vedno tako navdihujoci in polni pomemnih, zanimivih informacij, ki jih vedno tako razumljivo povezes v celoto. Zaradi tvoje posebne zivljenske zgodbe si postala izjemna oseba, ki sedaj navdihujes in izobrazujes se druge. Sla si preko vseh meja in postala Gargamel, ki pomagas smrkcom. Hvala ti!

  18. Pozdravljena…

    Hvala za ta članek❤️Zdaj nekako bolje razumem svoje težave.Prosim za video za resetiranje vagusnega živca, da bom lahko spet “normalno zadihala”.Konstantno sem pod stresom delo in doma in verjamem, da bom s temi vajami odpravila moje zdravstvene težave…

    Hvala❤️

    1. Waw, zelo zanimiv članek! Na človeško telo gledam kot na nekaj izjemnega vendar me vsakodnevno še dodatno preseneča, kako je VSE povezano.

  19. Zanimiv članek, poln “aha” trenutkov. Dobila sem odgovore na stvari, ki so me strašile in zaradi katerih so me imeli za “noro”, predvsem pa mi veliko pomeni izkušnja nekoga, ki je pred mano šel skozi “pekel” in dobil izhod. Čestitam in hvala za delitev izkušnje. Zanimajo me vaje za povrnitev vagusnega živca v normalno stanje, se priporočam. Srečno, in lep pozdrav, Miranda

  20. Hvala od srca Alja na tem clanku. Imam dolgoletne tezave z preskakovanjem srca, takoimenovane ekstrasistole… ta pojav hromi moje zivljenje… zato vas lepo prosim za video z vajami za vagusni zivec… mnoho zdravja, srece in uspeha se naprej…

    1. Elvis, najlepša hvala, rada pomagam. Dostop do videa vam je bil poslan na mail. Lp Alja

    2. Odlican clanak!

      Hvala puno,Alja!

      Ako mozete i meni da posaljete video.

  21. Odličen članek… prebrala dvakrat. Kdo bi si mislil, da je za vse naštete težave kriv vagusni živec. Cel kup simptomov lahko tudi jaz obkljukam tako, da bom tudi sama hvaležna za poslani video z vajami za vagusni živec. Najlepša hvala in vse lepo.

  22. Tudi jaz bi vaje. Hvala.

  23. Super članek. Vse tegobe postanejo smiselne in povezane. Čeprav zdravniki tega ne opazijo ali se ne posvetijo dovolj. Lepo prosim za vaje. Hvala

  24. Po dolgem času zelo zanimivo in poucno branje. Hvala za zapis in se priporočam za video. Zelo hvaležna.

  25. Zelo zanimiva in pomembna tema. Tudi sama odkar imam otroke veliko raziskujem v tej smeri in sem se že soočala z vagusom.
    Otroke vozim na zelo kvalitetne terapije, kjer se ukvarjamo z živčevjem med drugim tudi z vagusom. Rezultati so vidni!

  26. Pozdrav, članek, ki odpira oči in končno začneš povezovati vse skupaj. Lepo prosim za vaje, in hvala vnaprej.
    Irena

    1. Hvala. Tudi sama sem preko znanja o vagusnem živcu začela povezovati veliko stvari.

  27. Iščem pomoč, neka gospa mi je dala te informacije in zelo rada bi pogledala video, hvala lepa

    1. Članek sem brala z odprtimi usti, zraven pa si mislila, o, končno se je našel nekdo, ki zna sešteti ena plus ena in tako povezati različne simptome med seboj. Tudi sama se trenutno zaradi izredno travmatičnega dogodka soočam s psihosomatskimi težavami, vsi zdravniški izvidi pa so brez posebnosti. Prosila bi vas za video reset vagusnega živca. Najlepša hvala in še mnogo uspeha v prihodnje!

      1. Sabina, pozdravljeni! Hvala vam za vaše povratno sporočilo. Veseli me, da je članek koristen. Vaja vam je bila poslana, prav tako boste v naročenem programu Stres & vagusu našli res veliko koristnih in praktičnih rešitev ter novih ‘AHA’ momentov.

  28. Hvala za deljenje lastnih izkušenj in zanimive vsebine, ki te spodbuja k razmišljanju. Prosim vas še za video z vsemi. Hvala in tako naprej.

    Alan

    1. Pozdravljeni, prebrala sem vaš članek in sumim da so moje težave povezane z vagusom.lepo bi vas prosila za vaje
      Hvala in lep pozdrav

      1. Pozdravljeni, hvala za komentar. Na mail vam pošljemo vaje.

  29. Zvedela sem veliko novega. Hvala. Prosim za video.

  30. Pozdravljeni. Hvala za informacije, tudi sama imam težave in bi lepo prosila za video. Članek mi je odprl oči…
    Alja

  31. Moje težave so se začele z bolečim vratom. Nekaj je na tem. Bi rada raziskala, zato se priporočam za video.

  32. Super članek. Imam podobne težave zato prosim za video vaje.
    Hvala

    1. Alja najlepsa hvala, ker delis to celostno znanje. ❤️❤️
      Zelo bom vesela tudi videa.

  33. Pozdravljeni!
    Ne spim. Kaj je z mano narobe, če imam vse izvide b.p.,moj pritisk pa narašča in narašča.
    V vašem prispevku sem našla svoj vzrok.
    Želim poskusiti z vajami in vas lepo prosim za viseo.
    V naprej hvala.
    Javim, kakšen bo rezultat. Ker bom pridno vadila.
    Nočko!
    Alenka

    1. Alenka, hvala za komentar. Na mail vam bom poslala želeno vajo in še druge vsebine povezano s temo vagusnega živca. Tudi sama sem se slabo počutila, od zdravnika do zdravnika, bp izvidi, ko na koncu ugotoviš, da moraš znati sam poskrbeti zase.

  34. Zelo zanimiv članek, ki da misliti. O tem želim izvedeti še kaj več in s pomočjo teh vaj poskušati odpraviti moje vsakdanje glavobole.

    Alja, hvala za vse tvoje članke, ki jih vedno skrbno preberem.

  35. Zelo zanimivo…prosim za vaje..
    Hvala.

    1. Hvala vam. Pošljem na mail.

  36. Zdravo, Alja! Vesela sem, da sem odkrila tvojo spletno stran. Vaje so točno to, kar iščem. Lepo prosim za vaje.
    Vse dobro!

    1. Petra, najlepša hvala! vaje so vam bile poslane na mail.

  37. Tako dobrega opiisa on predvsem vzpodbudnega še nisem zasledila.. ze dlje časa domnevM namreč, da je za vse moje tezave kriv prav Vagus… Hvala vnaprej za posnetek vaj ❤️

    1. Hvala. <3 Naj vam koristi. Posnetek vam pošljem na mail. Če pa bi potrebovali več (to je samo ena vaja iz mozaika vaj za vagus), pa me lahko kontaktirate.

    2. Živijo, Alja!
      Po vseh info.imam občutek,da moje težave lahko odpravijo vaje.
      Prosim, če mi lahko posredujete video.
      Hvala in srečno!!
      Andreja

  38. Nekaj novega sem tu prebral. Seveda berem te stvari zato, ker imam tudi sam težave za katere ne vem kam bi jih umestil. Če dovolite, bi jih malo opisal. Kako dobro leto imam kar hude pekoče bolečine v prsih. V začetni fazi teh težav se mi je to pojavilo le ob večjem naporu, napr. ob hoji v hribe. Zadnje čase pa je že manjša telesna aktivnost največkrat dovolj, da me nevzdržno peče in boli. Večkrat se mi tudi peha hrana iz želodca, prav v usta, a nima nobenega priokusa po kislosti ali grenkobi. Samo še enkrat jo prežvečim in pojem. Kot govedo. Prebavo imam sicer kar redno in ne opažam, da bi mi kaj posebno škodilo. Imam pa registriran žolčni kamen in čakam na operacijo.
    Hvala za vaš trud v prizadevanju kako pomagati ljudem v težavah, kjer nekateri zdravniki res ne napredujejo s časom in ostajajo pri znanju iz petdesetih let prejšnjega stoletja, kot je nekdo zgoraj napisal. Prosim za video z vajami.
    Hvala, J.K.

    1. G. Janez pozdravljeni in hvala za vprašanje. Glede na opisano bi morda lahko šlo za težave povezane s hiatusno hernijo – ki tudi negativno vpliva na delovanje vagusnega živca? Vam prilagam še povezavo do tega članka, da preverite, če se ‘ujema’: https://www.vadbenaklinika.si/vagusni-zivec-hiatusna-hernija-in-refluks/ Lp Alja

  39. Pozdravljeni.
    Kolesarim že dolgo let, 15000 km na leto. Letos konec marca sem moral prekiniti s treningi. Tudi po samo uri lahkotnega pedaliranja sem bil zelo utrujen in živčen. Začel sem se zavedati, da sem zelo pretreniran. Po vsaki manjši fizični obremenitvi: hoja po stopnicah, sprehod, vročina, čutim veliko utrujenost. Če sem kakšen dan malo bolj aktiven,ponoči slabo spim. Očitno sem bil v pretreniranosti kar precej mesecev. Po štirih mesecih se mi stanje ni veliko izboljšalo, malenkost. Jem raznoliko hrano o.hidrate, beljakovine,omega3,vit.min.antiox.magnezij,gaba,cink,cbd smola. hmb. Veliko sem prebral o povezavi med pretreniranostjo in avtonomnim živčevjem-simpaticni, parasimpaticni, kjer je prvega preveč. Hvaležen bi vam bil za vsak nasvet, ker bi rad ponovno normalno živel in po pameti treniral. Star sem 55 let. Hvala za odgovor.
    Lep pozdrav.
    Jani

    1. G. Jani, pozdravljeni! Izgleda da ste doživeli adrenalno izčrpanost. vaše adrenalne žleze ne proizvajajo dovolj adrenalina in kortizola za normalno funkcioniranje telesa. Imam v mislih nekaj idej, kako bi se tega lahko lotili. Če vam tukaj pišem o tem, bo preveč ohlapno in si boste težko s tem kaj pomagali. Predlagam eno individualno obravnavo, kjer bi se tega lotila s temeljitim načrtom.

  40. Pozdravljena. Zanima me ce lahko vaje pomagajo tudi pri epilepsiji? Hvala in lp Natalija

  41. Super članek, mislim, da imam tudi jaz težave z vagusom. A bi mi lahko poslali vaje

  42. Pozdravljena,
    en boljših člankov s tega področja. Tudi sama namreč raziskujem živčne živčke 🙂 Matrajo me namreč panični napadi in se prepričana, da je kriv prav vagus, pa si ne znam pomagat. Bom vesela kakšnega videa na to temo 🙂

    1. Hvala! Ja, saj ga imamo, tak video, je v našem programu Stres & vagus! <3

  43. Pozdravljena,
    Zelo zanimiv in poučen članek o vagusnem živcu, ki resda alternativno osvetli nekatere poglede na mnoge zdravstvene težave. Sploh še, ker je model delovanja zdravstvenih pristopov natančno tak, kot ste ga opisali (se pravi izolirani fokus na domnevno oboleli organ brez potrebnega razumevanja širše slike), je ta tematika o tem, kako so zadeve (sploh na točki vagusa) povezane, sila osvežilna. Tudi sam občasno zaznavam določene napetosti v vratu, križu in okrog prsnega predela in samoumevni pomislek, da je kaj narobe s srcem, se ob obisku vedno konča tako, da so vse meritve srca (ekg, pritisk, kri..) v mejah normale. Opis vagusnega živca se mi zdi prava strategija, kako naj se te zagate v prihodnje lotim, se pravi s fokusom na ta živec….v tem smislu se tudi sam priporočam za video o vajah za možganske živce.

  44. Super članek in video s sinetom
    Jaz bi tudi prosila za posnetek vaj
    majakozelj@gmail.com

    Hvala

  45. Zelo dobro zbrane ključne informacije o delovanju in pomenu vagusnega živca, hvala! 🙂 Se pa tudi sama trenutno soočam s padcem odpornosti imunskega sistema in že dlje časa trajajočo utrujenostjo in iščem načine, kako se okrepiti. Zato bi tudi prosila, če še meni pošljete video z vajami. Najlepša hvala ter uspešno in umirjeno delovanje še naprej 🙂

  46. Zelo poučen članek. Mislim, da imam tudi sama težave z vagusom. Lepo prosim za vaje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?

Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?

Želim brezplačni posvet!