O lepi telesni drži smo že veliko govorili, ampak nikoli še nismo prav posebej izpostavili, kakšen je njen vpliv na možgane in s tem nazaj na celotno telo in njegovo delovanje!
Način sedenja vpliva na način razmišljanja!
Kaj sploh je drža in čemu služi?
Človekova pokončna drža služi kot opora notranjim organom in kot gibalni aparat za bipedalno gibanje (gibanje po dveh nogah) v ‘boju’ z gravitacijo. Naša drža deluje tudi kot ‘antena’ (sprejemnik) za senzorične inpute (vnos) skozi oči, stopala, čeljust, medenico, sklepe in mišice s fascijami, da lahko ustvarja (preko možganov) potem motorični (gibalni) in kognitivni (umski) ‘output’ (iznos).
Človeška drža je zato zelo inteligenten sistem in ga ne smemo podcenjevati!
Kaj je kognitivni proces?
To je umska aktivnost povezana z mišljenjem, učenjem in spominom.
Kaj se zgodi v telesu oziroma možganih, ko imamo sključeno držo?
Sprošča se več kortizola (stresni hormon) – spremeni se biokemija ki vpliva na nevrotransmitorje (živčne prenašalce)
Spremeni se razpoloženje – na slabše. (Ko smo slabe volje ali depresivni in sključeni, lahko poskusimo poravnati držo in s tem izboljšati razpoloženje)
Izgubimo fokus oziroma koncentracijo (če na primer predavanje poslušamo sključeni)
Sključena drža je prisotna pri težavah kot so ADHD, avtizem
Slab sprejem senzoričnih informacij in posledično slab motorični odziv
Manjša odpornost na stres – in večja dovzetnost za bolezni, izgorelost, alergije..
Še bi lahko naštevali..
Kako gibanje vpliva na možgane (in tudi preventivo pred demenco) smo podrobneje razdelali v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov…
Če vemo, kako ključna je naša drža (in gibanje) za naše možgane (in telo) – in za naše otroke, zakaj potem čakamo, da smo sključeni oziroma da smo ‘stari’ in sključeni, ko začnemo ukrepati?
Študije so tudi pokazale, da lepa pokončna drža vpliva na:
boljše (poslovne, življenjske) odločitve
povečuje kreativnost
še posebej drža ‘z vratno grbo’ vpliva na slabši dotok krvi v možganov in dokazano vpliva na slabše kognitivne funkcije in slabši verbalni spomin pri zdravih odraslih
Druga študija na otrocih, ki sedijo s sključeno držo je pokazala, da vpliva tako psihološko kot fiziološko na otroke – Pokončna drža je rezultirala v večji vitalnosti, zadovoljstvu in boljšo udeležbo na testih z računanjem ali razumevanjem slišanega.
Manjša stabilnost medenice (biomehanične posledice kjerkoli v telesu)
Drža vpliva na naš način hoje
Sključena drža vpliva na slabši ‘gait’ – način hoje, teka in športnih dosežkov. Sklepi so pri slabi drži manj centrirani in bolj podvrženi obrabam in poškodbam.
Slaba drža vpliva tudi na slabše ravnotežje
s tem pa se povezuje hitrejše staranje in kognitivni odklon. Skozi vaje za boljšo držo lahko vzdržujemo ravnotežje in skozi vaje za boljše ravnotežje, lahko vplivamo na boljšo držo in kognitivne sposobnosti.
Drža vpliva na prebavo
in delovanje notranjih organov.Sključena drža fizično utesni prebavila, zaradi česar (in zaradi statike drže v ne-gibanju) lahko povzroči celo zlepljenine črevesja in fascij (ovojnic). Zaradi stresnega načina dihanja v sključeni drži prebava trpi tudi zato, ker se upočasni ali sutavi in hrana gnije v nas.
Drža vpliva na počutje
Sključena drža se povezuje z depresijo, anksioznostjo, bolj pesimistično miselno naravnanostjo pri čemer je lahko vzrok tega ali posledica.
Drža nosečnice vpliva na lego ploda
in s tem na razvoj ploda, na način poroda in okrevanje po porodu. Razvoj ploda je mišljen kot na primer ekstenzijski ali drugi asimetrični vzorec oziroma kot pritisk na možgansko deblo, kjer se razvijajo primarni refleksi. Zaradi slabe drže v nosečnosti se lahko razvije ali poveča diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic), bolečine v medeničnem obroču in težje okrevanje po porodu (kasnejša povrnitev v formo). Več v programu Celostna nosečnost.
Bolezni, ki jih trpi človek, jih vsaj v 95% v osnovi povzroči stres, v ostalih 5% gre za prirojene napake, kot je na primer anemija srpastih celic, diabetes tipa I.
Zato večina bolezni izvira iz posledic stresa in so zatorej psiho – somatske (soma pomeni telo).
V nadaljevanju si bomo pogledali zakaj..
Opomba: Za pisanje tega prispevka me po večini navdušilo delo dr. Joe Dispenze, še posebej knjiga Placebo ste vi, katero lahko na naši povezavi dobite s popustom!
Zakaj živali ne zbolijo za boleznimi povezanimi s stresom?
Živali (tiste ki živijo v naravi) ne zbolevajo za kronično izgorelostjo, tumorji, rakom, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, ne dobivajo hiatusne hernije, refluksa, ulceroznega kolitisa in drugih podobnih, s stresom povezanih bolezni.
Seveda so tudi živali pod stresom. Stres se pojavi v obliki predatorja, v obliki lakote, mraza, vročine, onesnaženosti okolja ipd.
Ko žival napade plenilec, je njena edina možnost za preživetje bodisi da zbeži bodisi da se aktivno brani ali da se pretvarja mrtvo (‘zamrzne’). V ta namen se v telesu sproži obrambni = stresni mehanizem, ki aktivira adrenalne žleze, da izločijo stresne hormone (adrenalin, kortizol), le ti pa delujejo tako, da pošljejo kri v ude (za boj ali beg), aktivirajo (zakrćijo) mišice, spremenijo dihanje v plitvo in hitro.
Logično je, da v tem trenutku manjka krvi v prebavilih (in tudi prebavnih sokov). Prebava se ustavi. Tudi druge funkcije, kot je regeneracija telesa, rast in razvoj se ustavijo.
Ko je čas za preživetje, ni časa za popravila v telesu, za prebavo in nemoteno delovanje imunskega sistema in limfe, sproščanje rastnega hormona, pa melatonina ali serotonina, ali oksitocina.. In prav je tako.
Napadena žival si s takšnim obrambnim mehanizmom (lahko) reši življenje. Ko nevarnost mine, se njeno telo ponovno vrne nazaj v homeostazo. Morda s tem žival nemara postane še močnejša kot prej. Kratkoročni stres je dober trener! Telo v tem času poišče najboljše vire (za preživetje) v telesu – in slabe po možnosti reciklira. (avtofagija).
Tudi ljudje smo konstantno napadeni s stresnimi faktorji: slabe novice iz medijev, mobing na delovnem mestu, slaba prehrana, onesnažen zrak, smrčanje partnerja, težke kovine v hrani, tek maraton, fizični padec, varanje, ločitve, otroci, ki potrebujejo veliko pozornosti, celo porod je stresni dogodek za telo.
Rekli boste, ja, ja, to že vse vemo! Če tovrstni stres traja predolgo, postane kronični stres, ki vodi v kronično utrujenost, saj se telo vmes nikoli ne uspe regenerirat in to vodi v izgorelost, bolezni, alergije, vnetja in avtoimune bolezni.
Drži, drži, ampak..
To še ni vse.
Kar dejansko loči pri tem človeka od živali so njegove MISLI oziroma njegov človeški del mislečih možganov (neokorteks, evolucijsko najmlajši del možganov).
Človek, ne samo da lahko zaradi zmožnosti razmišljanja ustvarja dodatno ‘zavedanje problemov’ in s tem stres, ampak lahko SPROŽI STRESNI ODZIV TELESA SAMO Z ENO MISLIJO, brez prisotnosti dejanskega stresnega faktorja.
Torej, lahko nas vodi podzavestni strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. Vsakič, ko na to pomislimo, se bo ob tem sprožil tudi določen čustveni odziv in to bo sprožilo stresni odziv telesa. Naši možgani dejansko ne ločijo med resničnim dogajanjem in namišljenim, če le te spremljajo enaki ali podobni (negativni) občutki!
Ta stresni odziv takoj pahne telo v preživetveni način delovanja.
Rekli smo, da naše telo lahko deluje le v enem od dveh načinov: v ‘preživetvenem’ ali ‘obnovitvenem’. Večino časa bi morali biti v ‘obnovitvenem’ načinu.
Če pa naše (negativne) misli nenehno vklapljajo preživetveni način, potem se naše telo začne obrabljati in izčrpavati. Večino vitalne energije porabi za (navidezni) ‘boj ali beg’. To energijo ‘ukrade’ prebavilom (slaba prebava), reproduktivnim organom (neplodnost!), imunskemu sistemu, ki zato ne more učinkovito izločati strupov (bolezni). Torej telo vso svojo vitalno notranjo energijo potroši za zunanje faktorje, ki ponavadi sploh niso dejanska grožnja.
Prisoner Brain Limitation Thinking Captivity
Tudi, če jeste še tako bio zdrav organski obrok, in ste v preživetvenem načinu, kjer telo vso energijo pošlje v ude, ne boste od tega obroka imeli kaj dosti koristi, ravno nasprotno.
Ko smo v preživetvenem načinu delovanja, zvečer težko zaspimo, saj izločanje stresnih hormonov blokira proizvodnjo melatonina, hormona za spanje. In če ne moremo (kvalitetno) spati, se telo ne more obnavljati in naš imunski sistem strmo pada.
In to še vedno ni vse!
Naše telo postane celo ODVISNO od biokemije, ki jo ustvarjajo stresni hormoni. To je resna odvisnost, ki nas kliče znova in znova po takšnih mislih, čeprav vemo, da niso dobre za nas, ampak si ne moremo pomagati.
In tudi to še ni vse!
S tem, ko naše misli aktivirajo negativne občutke (jeza, žalost, zavist, ljubosumje, škodoželjnost, strah..) s tem aktivirajo tudi slabe gene (v skladu z zakoni epigenetike).
S tem sami sebe obsodimo na bolezni, za katere naj bi bili krivi slabi (ali celo podedovani) geni! Geni sami po sebi so samo kot neka štartna pozicija, na kateri stojijo številni smerokazi. Od nas (okolja, zunanjega in notranjega) pa je odvisno, kateri geni se bodo aktivirali in kateri ne in s tem, katero življenjsko pot bomo ubrali.
S kroničnim stresom celo poškodujemo hipokampus in neokorteks v možganih.
Kortizol lahko dobesedno zmanjša obseg delovanja hipokampusa in kot rezultat se nam lahko začne dogajati, da ne želimo več raziskovati in ustvarjati novih stvari, ker se bojimo nepredvidljivega in novega ter zato raje stopamo po znanih in varnih poteh.
In posledično, ko kortizol neprestano ‘napada’ neokorteks, le ta zaradi ‘slabše kondicije’ začne sprejemati slabše odločitve. Slabe odločitve nas zopet vodijo v slabe misli, ki aktivirajo slabe občutke, zaradi česar zopet se sproži stresni odziv telesa. In začarani krog je sklenjen.
Tu se pojavi ključno vprašanje, če ponavljajoče se negativne misli vodijo v bolezni ali potem tudi ponavljajoče pozitivne misli vodijo v zdravje?
Odgovor je DA!
Pozitivne misli lahko pripeljejo zdravje, kot tudi nekatere druge tehnike (predvsem dihanja) lahko bistveno zmanjšajo vpliv stresa na telo (vsaj dokler misli ne uspemo zamenjat in s tem tudi svojo lastno osebnost).
Raziskave so pokazale, da se v samo štirih dneh posebne meditacije (kjer se aktivira alfa stanje možganov, kjer se možgane lahko ‘na novo napelje’ – ker naši možgani niso statična struktura, ampak so nevroplastični) lahko izboljšamo imunski sistem kar za 50%!
Ena od dotičnih raziskav (dr. Joe Dispenza) je tudi pokazala, da so sladkorni bolniki v eni uri smejanja ob komediji, aktivirali kar 24 dobrih genov!
Tudi na Vadbeni kliniki smo v zadnjih letih vzeli pod drobnogled nekaj tehnik za odpravljanje stresa oziroma posledic stresa:
O nekaterih smo že poročali v sledečih prispevkih:
V otroštvu so me zelo pogosto pestili glavoboli in sinuzitsi. V odrasli dobi malo manj, pa vseeno. Ko se mi je glavobol enkrat začel razvijati, ga nič ni ustavilo. Niti pitje vode niti spanje. Še huje, v spanju se mi je po navadi še poslabšal! Za glavobole sem morala vzeti ketonal, navadni lekadol ali aspirin mi nista pomagala.
Močnejši glavoboli so me zopet pestili v nosečnosti in občasno tudi kasneje.
Ko me je v tem času enkrat zopet močno začela boleti glava, sem si rekla, da bom probala to rešiti z dodatnimi serijami dihalnih vaj po tej metodi, saj naj bi delovala tudi protibolečinsko. Poleg redne jutranje serije sem popoldan, ko se me je lotil glavobol, naredila še eno serijo in potem še eno pred spanjem.
Še predno sem zaspala je glavobol popolnoma popustil! Kaj takega se mi še ni zgodilo v življenju! Še nikoli nisem nobenega glavobola rešila brez medikamentov!
Kako izgleda v praksi ta dihalna vaja?
Izvajamo jo leže na hrbtu, najbolje v mirnem in zatemnjenem prostoru:
Naredimo 30-40 zelo globokih glasnih in pretiranih vdihov (s hitrimi in kratkimi izdihi) pri čemer se dvigujeta tako trebuh kot prsni koš.
Ob zadnjem izdihu zadržimo dih. Ne dihamo. (To ponavadi traja 1-3 minute). za dodatni učinek si ves čas predstavljamo, kako bolečina izginja.
Ko nam začne zmanjkovati zraka, globoko vdihnemo in zadržimo dih za 15 sekund.
Ponovimo vse skupaj še 3-4 krat. To je ena serija dihalne vaje.
Celotno serijo po potrebi naredimo 1-3x v dnevu
Pred in po dihalni vaji spijemo kozarec vode (po možnosti z limono, da voda dobi življenje).
PS: Meni je ta vaja pomagala v kali zatreti tudi napad nealergijskega rinitisa, in herpesa!
Glavoboli so seveda različnih vzrokov, preveč jih je, da bi vse našteli oziroma, da bi vse razumeli. V nadaljevanju vam bom razložila nekaj razlogov, med katerimi boste morda prepoznali vaš glavobol in še nekaj trikov!
Eden od vzrokov migrene je vnetje freničnega, vagusnega in trigeminalnega živca, ki ga v veliko primerih povzročijo nevrotoksini virusa pasovca.
Če je to vzrok vaših glavobolov, vam lahko pomaga sok zelene! Ja, prav ste slišali, sok zelene.
Sok zelene deluje protivnetno na te ključne živce, saj ublaži njihovo zastrupljenost z nevrotoksini – skupki natrijevih soli iz soka zelene delujejo kot ščit.
Kako uživamo sok zelene?
Vsako jutro (tudi ko nas ne boli glava) pijemo na tešče pol litra sveže stisnjenega soka pol stebelne zelene. (To prakticiram tudi sama in resnično deluje na več različnih področjih!)
Naslednji možen vzrok za glavobole so depoziti težkih kovin v možganih.
Gre še posebej za živo srebro in aluminij. Vsi smo imeli ali imamo še amalgamske zobne zalivke, jemo ribe z onesnaženega morja in smo hrano kdaj zavijali v aluminijasto folijo, pili pijače iz pločevink, prejeli cepiva itd..
Če se te kovine nakopičijo v možganih, lahko povzročijo pretirano delovanje, saj preprečujejo naraven tok električnih impulzov. Impulzi se začnejo odbijati, kar povzroči ‘pregretost’ in s tem glavobol.
Opomba: Težke kovine v možganih, ki oksidirajo dobesedno povzročijo ‘rjavenje’ možganov in posledično nalaganje ‘zaščitnih plakov (oblog), kar potem lahko vodi v demenco in Alzheimerjevo bolezen.
Tudi v tem primeru pomaga pitje soka zelene, ki (delno) izniči delovanje težkih kovin, nahrani možganske celice in omogoča (kot najboljši elektrolit na svetu) boljši prenos signalov (med nevroni). Zelo koristna hrana so v tem primeru gozdne borovnice. Svetujemo pa tudi redno posluževanje IR savne (pazite, kakšne grelce ima – visoko ali nizko EMS!).
Kot pomemben razlog glavobolov in migren bi lahko navedli tudi kronično dehidracijo telesa, premalo kisika v celicah in lenobna jetra.
V tem primeru po telesu teče ‘umazana kri’, ki je jetra (polna toksinov, težkih kovin, virusov kot EBV, HPP 6..) niso uspela očistiti. Ko jetra ne delujejo optimalno, tudi limfa stagnira. Ko limfa stagnira in odpadne snovi niso odpremljenje proti izhodnim točkam iz telesa, potem naše celice stradajo (kisika, hranil in vode) pri ‘polni mizi’.
Več o limfi in jetrih v naših brezplačnih webinarjih.
Pri tem veliko pripomore prehrana z visoko vsebnostjo maščob, ki je največkrat kombinirana z ogljikovimi hidrati ali beljakovinami – tako da je težje procesirana.
Te maščobe nasičijo krvni obtok, saj izrivajo kisik in povzročijo, da ga nekateri organi, kot so možgani, dobijo premalo.
Sok zelene pomaga razpršiti maščobe v krvnem obtoku, Wim Hof metoda pa pomaga kisik spraviti v celice.
Sok zelene, ki je najboljši vir elektrolitov, živa voda, ki edinstveno hidrira naše telo in pomaga izboljšati kakovost naše žive vode v telesu.
V bistvu je že vsaka metoda zase (zelena ali WHM) tako močna, da bi dosegla naš cilj, vendar sta metodi v kombinaciji, vsaj zame, kot super ‘nadnaravno’ zdravilo!
In da, prav ste razumeli, tako metoda sočenjem zelene, kot Wim Hof metoda pomagajo čistiti in obnavljati jetra in pognati limfo po telesu!
Ko enkrat rešimo svoja jetra, rešimo marsikatero drug tegobo ali bolezen!
Glavoboli in migrene povezani s stresom.
Stres, še posebej kronični pomeni za telo kronično pripravljenost za boj ali beg. To pomeni kronično napetost v mišicah in kronično sproščanje stresnih hormonov (kortizol, adrenalin), kar telo zelo utrudi. če zraven dodamo še pomanjkanje (kvalitetnega) spanja in dodatni stres v obliki toksinov (iz okolja in tistih ki jih že imamo v telesu), omejujočih prepričanj, potlačenih čustev, strahov..
Kronično sproščanje adrenalina je za telo neustrezno, če ne škodljivo. Odvečni adrenalin v možganih lahko povzroči glavobole in migrene.
Tudi v tem primeru izredno pomaga kombinacija Wim hof metode in svežega soka zelene.
Sama sem celo ustvarila program Stres & vagus in delavnico Postani sam svoj terapevt, kjer se o teh stvareh učimo malo širše in z veliko praktičnimi nasveti.
Glavoboli so lahko povezani tudi z neintegriranim primitivnim Morojevim refleksom
Eden takšnih refleksov je Morojev refleks, ki je viden pri dojenčkih praviloma nekje do četrtega meseca starosti in lahko iz različnih razlogov ne izzveni popolnoma ali pa se v določeni starosti ‘reaktivira’ (na primer po porodu, po travmatskem dogodku) in s tem ustvarja avtomatske stresne odzive tudi na ljudi/dogodke, ki ne predstavljajo dejanske grožnje.
Posledično telo kronično izloča stresne hormone, kar vodi, kot smo že omenili, v posledice kroničnega stresa, ki se pogostokrat manifestira kot kronični glavoboli in ali migrene.
V ta namen obstajajo terapije in vaje.
Glavoboli so lahko povezani z negativno miselno naravnanostjo
Večina ljudi vsak dan razmišlja 90% enake misli kot dan pred tem oziroma v preteklosti. Če imamo kronične težave ali glavobole, potem to pomeni, da se non stop vrtimo v istem krogu. Enake (negativne, stresne) misli producirajo enake odločitve oziroma dejanja in ta dejanja ustvarjajo enake čustvene odzive. Ti čustveni odzivi regulirajo naše gene, ki izločajo določene beljakovine, ki določajo obliko, strukturo in funkcijo telesa vključno s potencialno disfunkcijo, kot je glavobol.
Taki glavoboli oziroma bolečina so opozorilo, da nekaj ne delamo prav. Ni vedno rešitev, da jih momentalno ‘zadušimo’ do naslednjega izbruha, ker so lahko le vrh ledene gore. Če telesu ne prisluhnemo, se lahko iz njih oziroma iz problema, ki jih napaja, razvije marsikaj bolj nezaželenega kot je hašimoto obolenje ščitnice, fibromialgija ali katerakoli druga bolezen.
Potem pa so tu še glavoboli in migrene povezani s položajem čeljusti oziroma čeljustnega sklepa, drže vratne hrbtenice ali drže telesa od vratu navzdol vključno s stopalnimi loki.
Položaj čeljustnega sklepa (temporomandibularni sklep ali kratica s tujko TMJ) vpliva na delovanje trigeminalnega živca oziroma zategnjenost pripadajočih vratno-čeljustnih mišic, ki nam (največkrat) zategnejo glavo iz poravnave (naprej – ‘forward head posture’) in povzročijo tenzije v možganih, ki privedejo do glavobola. Preberite več!
Vzrok teh težav je lahko stres,
lahko pa tudi priraščenost jezika, dihanje skozi usta, ki povzroči nepravilen razvoj ‘neba’ (zgornje čeljusti maxile) in posledično spodnje, kar pa vodi lahko tudi v zožanje sinusnih dihalnih poti (s kroničnimi sinuzitisi, ki že sami po sebi povzročajo glavobole) in seveda nepravilen položaj čeljusti in zob.
Težave s čeljustnim sklepom pa se lahko začnejo tudi od spodaj navzgor – od stopal navzgor ali od telesnega jedra navzgor.
Program Odkleni vratno grbo vam lahko pomaga rešiti večino omenjenih težav v tem odstavku za spreminjanje položaja čeljusti in lobanjskih kosti pa potrebujete funkcionalnega zobozdravnika in kranio-sakralnega terapevta.
Če pogledate 3 slike tega zapisa, boste vedeli, na kaj se sama osredotočam vsak dan kot del samozdravljenja.
Kaj pa vi? Kakšna je vaša zgodba, izkušnja ali izziv?
Se tudi vam dogaja, da se kar brez razloga nekaj ustrašite oziroma brez nekega dejanske nevarnosti? Da imate nenehno prisoten nek ‘podzavestni’ strah? Da ste pod stresom tudi ko ni konkretnega razloga za to? Se to dogaja tudi vašim otrokom? Kar naenkrat jih začne boleti glava ali trebuh? Tisti dan nočejo v šolo ali na dejavnosti?
Zelo pogosto je lahko razlog ‘nerazvit’ oziroma ‘ne-izzveneli’ primitivni refleks, s katerim se rodimo..
Da novorojenček preživi, ga ščitijo številni refleksi (primarni). Refleksi so nezavedni gibi, ki jih upravlja hrbtenjača ali možgansko deblo, da tako zaobidejo možgane, ki v tej fazi še niso dovolj razviti. Te refleksi nam omogočajo, da se prebijemo skozi porodni kanal, da naredimo prvi vdih, da se prisesamo k materi na dojko, da se je oprimemo, če bi nemara lahko padli, da stegnemo roke pred seboj, če se ustrašimo ali nam glava pade za telo ipd.
Kmalu (nekaj mesecev) po porodu oziroma do enega leta naj bi ti refleksi ‘izzveneli’ in sicer tako, da bi se razvili (skladno z razvojem možganov) v bolj napredne reflekse dinamične drže, ki nam pomagajo preko obračanja, plazenja bočnega seda in drugih razvojnih mejnikov do pokončne drže in bipedalnega gibanja.
Eden najpomembnejših primarnih refleksov je morojev refleks. Ta refleks se razvije že v maternici, v prvem tromesečju. Ko se ta refleks aktivira, se otrok iztegne nazaj (glej spodnji prikaz). Ta refleks mu pomaga narediti prvi dih.
Morojev refleks
V tej fazi razvoja (0-4 mesecev po porodu) dojenček še nima razvitih ‘razmišljujočih’ možganov, s pomočjo katerih bi se odzival. Odziva se refleksno s pomočjo primitivnih možganov (limbičnih), ki so zadolženi za preživetje.
Gre za razvoj simpatičnega živčevja – boj ali beg. Torej za razvoj stresnega odziva telesa, ki ga lahko primerjamo s pritiskanjem na pedalo za gas. Ko se refleks sproži, se v telesu sprostijo stresni hormoni, mišice se napnejo (zategnejo), srčni utrip se poveča, število vdihov na minuto se poveča.. telo se pripravi na boj ali beg.
Opomba: To ni edini refleks, ki je povezan s strahom in anksioznostjo. Omeniti moramo tudi refleks imenovan strah in paraliza. Za njega je značilen odgovor (refleks) telesa, da ‘zamrzne’ – in se s tem zaščiti. V kolikor vam je poznana polivagusna teorija od dr. Stephena Porgesa, potem boste razumeli, da gre za aktivacijo dorzalnega (‘plazilskega’) dela vagusnega živca. O tem smo več pisali v člankih O vagusnem živcu (naš najbolj bran članek) in v članku Zaščitne maske, otroci in vagusni živec.
Preveč pritiskanja na pedalo za gas vodi v izgorelost.
Če se stvari razvijajo kot bi se morale, potem se ta refleks začne uravnovešati s parasimpatičnim živčevjem (‘počivaj & prebavljaj & dihaj) in ‘gas pedalo’ dobi tudi ‘zavorni sistem’. Pri tem je pomembno, da enakomerno razvijamo levo in desno možgansko hemisfero.
Usklajeno delovanje med levo in desno hemisfero je ključno. Ne-integrirani primarni refleksi lahko povzročijo, da se ena ali druga hemisfera ne razvijeta optimalno oziroma, da je prizadeto njuno povezovanje, kar se navzven zlahka manifestira v obliki anksioznosti.
Če se v življenju odzivamo primarno čustveno in ne razumsko, potem v nas še vedno vlada ta prvinski refleks.
Kaj se zgodi z otrokom, ki ni uspel integrirati tega refleksa?
Takšni otroci po navadi delujejo pod okriljem kroničnega stresa. To pomeni, da njihovi možgani nenehno podrobno skenirajo okolico, če se kje nahaja potencialna nevarnost. iz tega razloga so lahko:
hiperaktivni (ali hipo)
imajo motnje pozornosti
hitro menjajo razpoloženje
imajo moteno senzorično procesiranje
slabo slušno diskriminacijo
slabšo vidno diskriminacijo
anksioznost
agresivnost
nihanje razpoloženja
ali preplašenost in zaprtost
občutljivost na dotik
ali iskanje dotikov in pozornosti
težave z ravnotežjem
fobije, panične napade
probleme z imunskim sistemom
težave z branjem črnega tiska na beli podlagi
slabost v avtu
nizka samopodoba
težko se odločijo
močenje postelje ponoči
Morojev refleks se lahko aktivira tudi ponoči, v spanju in nas (ali dojenčka, otroka) prebuja!
Otrok, ki ne integrira morojevega refleksa ne more optimalno razvijati možganov. Del možganov ostaja ‘zaklenjen’ na tej primitivni stopnji preživetvenega mehanizma, ki deluje non stop, izčrpava telo in onemogoče razvoj kompleksnejših povezav v možganih.
Ker je morojev refleks direktno povezan z vestibularnim sistemom (sistemom za ravnotežje), imamo lahko težave z gibanjem. Pogosto se to vidi navzven kot slaba motorika, slabo ravnotežje, otrok je ‘štorast’.
Stresni odziv telesa pa je tudi direktno povezan z imunskim sistemom oziroma ga inhibira. zato se lahko pojavljajo pogosta vnetja, alergije, občutljivost na hrano, astma, dihanje skozi usta..
Je to tudi prvi korak h diabetesu?
Zakaj se morojev refleks ne integrira?
Vzroki so lahko travmatični porod (dolgotrajen porod, prezgodnji porod, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda – ker mu pritiska na možgansko deblo, vakuum, carski rez, ovita plodovnica, placenta previa, fetalni distres, prenošenost, sevanje v nosečnosti, velik stres v nosečnosti, nizka telesna teža ob rojstvu, zlatenica, ki vztraja) in celo asimetričnost materine medenice/ drže, brazgotine v predelu trebuha.. določena travma po porodu, ki vpliva na dojenčka, težave z dojenjem v prvih 6ih mesecih, visoka vročina ali vročinski krči v prvih 18ih mesecih, otrok shodi šele pri 18ih mesecih ali več, dojenček večinoma nošen v lupinicah, ležalnikih ipd.
Zato je zelo pomembno, da mama že v nosečnosti kar se da najbolje poskrbi za čim bolj ustrezno lego ploda (KAKO?)
Že integrirani refleks se lahko tudi vrne kadarkoli v življenju!
Določeni travmatski dogodki lahko ponovno aktivirajo morojev refleks. Eden takšnih dogodkov je lahko tudi porod. To pomeni, da mama začne od poroda dalje doživljati strahove, anksioznost oziroma se jI nenehno vklaplja stresni odziv telesa, čeprav ni prisotnih konkretnih vzrokov oziroma nevarnosti.
Kdaj otrok začne kritično razmišljat in integrirat ‘razmišljujoči’ del možganov?
Prefrontalni korteks se razvije do osmega leta. Do takrat otrok ne more razumsko razmišljat in reagirat. Prefrontalni korteks inhibira limbični del možganov (primitivni, ki deluje na osnovi emocij). S tem ko razvije prefrontalni korteks, začne upravljati s simpatičnim odzivanjem telesa (boj ali beg) saj ga lahko upravlja preko parasimpatičnega živčevja (počivaj, prebavljaj, dihaj). Pri tem igra veliko vlogo motorni korteks, ki je povezan z gibanjem.
Zato moramo pri otrocih spodbujati gibanje! Čim več gibanja! Poleg tega zelo pomaga, če masiramo stopala (babinski refleks), če masiramo tudi dlani (prijemalni refleks), otroka božamo vzdolž hrbtenice (spinal galant refleks) in delamo vaje za leno oko!
Naložite si brezplačni video s klikom na spodnji gumb!
Kaj še lahko storimo?
“A coordinated body is a coordinated brain.” (Koordinirano ‘uglašeno’ telo predstavlja koordinirane možgane.)
Še največ kar lahko storimo na vsakodnevni ravni je, da poskrbimo za motoriko, torej gibanje. Gibanje ustvarja največ novih povezav v možganih in jih nadgrajuje, sploh različni načini gibanja. (Gibanje je lahko celo žvečenje čigumija in ne boste verjeli, da lahko pomirja živčni sistem.) Anksioznost živi v vestibularnem sistemu!
Zelo zaželeno je, da otroku ali tudi odraslemu dovajamo dovolj ustreznih senzoričnih imputov (vnosov) bodisi v obliki zvoka, vida, vonja (aromaterapija!), pozitivnih afirmacij..
Za otroke je ključnega pomena, kako uravnan živčni sistem imajo njegovi starši, saj ga nehote (podzavestno) kopirajo (‘nerv mirroring’). Če smo starši anksiozni in nervozni, bodo tudi naši otroci. Starši lahko zelo veliko naredijo že samo s tem, da doma ugasnejo televizijo, predvsem novice. Današnje novice ne prinašajo nikoli nič dobrega in kot take deregulirajo naš živčni sistem. Tega nam ni treba.
Šele ko se možgani spet počutijo varne, se lahko naučijo novih kompleksnejših nevroloških povezav, kar pomeni da se refleks integrira.
To dosežemo s posebnimi vajami, največkrat poznanimi pod kratico MNRI. Namen teh vaj je, da zavestno treniramo nov vzorec v možganih, ki sčasoma povozi starega. To pa so lepote nevroplastičnosti naših možganov, o kateri smo vam že pripravili brezplačno trilogijo videov.
Več o vajah (in testiranju) vam bomo pripravili v enem izmed naslednjih zapisov (bodite prijavljeni na mailing listo)!
Danes pa si lahko naročite video, kjer vam pokažemo, kaj lahko za otroka naredite na dnevni ravni s stimulacijo stopal, dlani in oči! Samo 5 minut na dan! (Video vsebino vam pošljemo v roku 24 ur. Video NI direktno vezan na Morojev refleks.)
Zakaj iz cone udobja? Saj nam ni ravno lahko v življenju, ko moramo vsak dan trdo delati, da preživimo, zraven pa še skrbeti in vzgajati svoje otroke. Je to cona udobja?
Naš sodoben način življenja, preveč dela, preveč skrbi, strahov, tudi toksinov iz okolja, premalo kvalitetne hrane, spanja ipd.. nam povzroča stres, natančneje dolgoročni oziroma kronični stres. Kronični stres pa ustvarja v telesu pogoje za razvoj in zagon (katerihkoli) bolezni, psihično in fizično izgorelost ter bolečine.
To ni način življenja, ki so ga poznali naši predniki, ki so živeli v sožitju z naravo – lovci in nabiralci. Oni so poznali večinoma le kratkoročni stres (saj drugače ne bi preživeli kot vrsta). To pa je bistvena razlika.
Zakaj je kratkoročni stres drugačen od dolgotrajnega?
Kratkoročni stres že po svoji definiciji pomeni, da traja kratek čas. Na primer kratkotrajna izpostavitev ekstremnemu mrazu, kratkotrajna izpostavitev vročini, kratkotrajna izpostavitev lakoti.. ipd. Ko pride stresor, naše telo sicer ne ve ali bo trajal dolgoročno ali kratkoročno. Vedno se obnaša tako, kot da bo trajal.
Naše telo oziroma naš živčni sistem (‘prevodno električno vezje v telesu’) vedno deluje tako, da nas ohranja žive (preživetje). Zato v stresni situaciji naredi vse, da nas naredi močnejše, da bi lahko preživeli, kljub mrazu ali vročini ali lakoti. Zato spremeni biokemijo v telesu, sprosti določene hormone (adrenalin, kortizol) in resetira imunski sistem. V takšni situaciji lahko telo celo poje svoje lastne slabe celice (izloči šibke vojake), čemur rečemo avtofagija in aktivira lastne matične celice.
Ko stres mine in če ni trajal predolgo, smo dobili boljšo verzijo, nadgradnjo lastnega telesa!
Če pa stres traja predolgo, to pomeni, da je telo (in vsaka njegova celica) ves čas v stanju preživetja (‘boj ali beg’), kar pomeni, da istočasno ne more biti v stanju ‘počitek, čiščenje in razvoj’. Če telo ne zmore izločati strupov in slabih celic (okoli 5 milijard dnevno!), tudi ne more ustvarjati novih in zdravih.
Sčasoma imamo vedno več slabih celic in toksinov, ki jih telo poskuša ‘počistiti’ z vnetnim procesom. Tukaj pa nastaja oksidativni stres in prosti radikali, ki se vežejo tudi na popolnoma zdrava tkiva!
Tako se kar naenkrat znajdemo v začaranem krogu izgorelosti, slabega počutja ali ponavljajočih se bolezni!
Točno to se je zgodilo tudi meni!
Kljub zdravi prehrani, spanju (no, o spanju bi lahko debatirali – in to z mojima otrokoma 🙂 ), gibanju, se mi je začelo dogajati, da sem zbolevala kot po tekočem traku.. To ni ravno ‘praktično’, če si mati samohranilka dveh otrok in samozaposlena!
V tem zapisu pa vam želim sporočiti, kako sem dejansko uspela nadgraditi moje ukrepe (dihalne vaje in mrzel tuš) ter narediti korak iz cone udobja in se opogumiti za moj prvi potop v ledeno mrzlo vodo (3 stopinje celzija)!
V spodnjem videu vabljeni k ogledu mojega prvega potopa in ekskluzivnega intervjuja z legendarnim Emilom Ledenkom! V videu najdete tudi pojasnila, kaj točno se dogaja med ledenim potopom v našem telesu in zakaj je to dobro, koliko časa potrebujemo, da opazimo spremembe na sebi in telesu, kako se sploh lotimo potopov, kako sami reguliramo svoj imunski sistem, pomen dihanja in še in še..! <3
Zakaj mrzla voda??
Že nekaj časa spremljam Wima Hofa. Za tiste, ki ne poznate Wima Hofa (več sicer v videu zgoraj), gre za človeka, ki se je spopadel s svojo največjo bolečine (smrt oziroma samomor žene, matere njunih štririH majhnih otrok) z mrzlo vodo, dihalnimi tehnikami in posebno naravnanostjo uma (kar so tri stebri njegove metode WHM) za katero obstaja znanstvena podlaga, da zmanjšuje vnetje v telesu, uravnava avtonomni živčni sistem, vagusni živec, resetira umski sistem in celo odpravlja depresijo.
Sprva me je odbila njegova tehnika dihanja (‘agresivna’ hiperventilacije skozi usta).. in sem knjigo odložila za kako leto.. da je želja oziroma potreba dozorela.. moje telo pa vmes žal izgorevalo.
Potem sem se vseeno lotila WHM dihalne tehnike, ampak na malce manj ‘agresiven’ način, upoštevajoč doprinos Buteyko oziroma Oxygen Advantage metode (umirjeno dihanje skozi nos) in se končno spravila pod mrzel tuš.
Že to se je takoj poznalo na počutju in zdravju!
Vmes sem tudi ustvarila čudovit program STRES & VAGUS, ki združuje metodo in še mnoge druge.
Ampak, nekaj mi ni dalo miru, na Youtubu sem še naprej gledala ledene potope Wima Hofa in njegovih privržencev. Celo na FB so se mi začele pojavljati objave slovenskih praktikantov te metode, ki so premagali strah in se potapljali v ledeni vodi. No, poznam tudi nekatere, ki jih sploh ni bilo strah ledeno mrzle vode, niti prvič!
Nato mi je stranka oziroma prijatelj predlagal, da se povežem z Emilom Ledenkom, ki se profesionalno ukvarja s potopi v ledeno mrzli vodi, kjer je tudi sam opravil delavnico in se začel potapljati, čeprav je tako zmrzljiv, da ima še v pancerjih nameščeno gretje!
Takrat sem si rekla, če zmore on..!!
Še isti dan sem pogooglala Ledenka, prebrala njegovo navdihujočo življenjsko zgodbo in začutila, da se tukaj nadaljuje moja pot. Ledenku sem takoj pisala in mu zaupala svojo zgodbo ter željo potopa. Kar določila sva termin za intervju in še enega za ledeni potop.
Zdaj gre pa zares!
Bolj se je približeval dan potopa, bolj me je bilo strah! Kako bom to zmogla? Kako se bom na mrazu slekla, če imam še v segreti hiši vedno mrzle roke in me kar naprej zebe? In kako za vraga bom šla potem še v ledeno mrzlo vodo, če imam še poleti na morju problem, če je voda malce hladnejša??
Dva dni do potopa..
Zvečer ne morem zaspati! Mislim mi non stop uhajajo k mrazu! Kako bom zmogla? Kaj če se bom začela v vodi nekontrolirano trest? Kaj če se mi kaj zgodi (to so me strašili ljudje okoli mene, ki ne poznajo dejstev)? Kaj če.. Kaj če.. Pišem sms Ledenku, če mi lahko karkoli pove, da me pomiri.. “Vse je v glavi – ne v vodi” je rekel. Hmm.. Res je.. Že sama sem ugotovila, kakšno moč imajo naše misli. Celo merila sem njihov negativni vpliv na avtonomni živčni sistem z variabilo srčnega utripa, ko sem raziskovala to področje za svoj novi program!
Vseeno tisto noč nisem kaj prida spala. Zato se je strah samo še potenciral! Kot da bi me zajela velika kotaleča snežna kepa..
Tako pa ne bo šlo, sem si rekla. Če še eno noč ne bom spala, bom prišla na potop kot razvalina in vprašanje, če bo telo zmoglo prenesti še ekstremni mraz.
En dan pred potopom..
Vrag je vzel šalo in morala sem najti način, da odmislim negativne misli in vse strahove ter se umirim. Vedela sem, da je to že del moje preizkušnje. Soočenje s strahom. Soočenje na način, da mu odvzamem moč.
Spomnila sem se, kako me je včasih tako strah v življenju, pa si ne znam pomagat. Na primer kadar je mala hčerkica ponoči zakuhala z vročino tudi nad 40 in se ni pustila hladit ali vzeti sredstva za zniževanje temperature, jaz pa sem bila sama z dvema majhnima otrokoma in me je bilo v takšni situaciji tako strah.. da me je že sam strah skoraj ohromil in mi ni pustil spati.
Vedela sem, da potrebujem ‘zdravilo’ za tak strah.
Naučiti se, kako izničiti pomen strahu ali negativnih misli v glavi. Ker nihče drug tega ne bo mogel storiti namesto nas.
Zato sem si tisti dan zapisala na papir sledeče misli:
Vse je v glavi – ne v vodi.
Če mislimo, da zmoremo, imamo prav in če mislimo, da ne zmoremo, imamo tudi prav.(Zapisal Wim Hof v knjigi)
Nič se mi ne bo zgodilo, saj bom pod nadzorom izkušenega praktikanta metode.
To moram storiti za svoje zdravje in za svoje otroke, da jima bom še naprej lahko kos in dobra mama
Ne mislim več na mraz. Če pomislim, ne analiziram, te misli samo pometem v en koš.
Z mrazom se bom soočala samo na licu mesta. nič prej.
Če drugi zmorejo, zakaj jaz ne bi?
Če tega ne naredim zdaj, ne bom nikoli.
Trik je v dihanju!
Če sem rodila, bom zmogla tudi to!
Jaz imam v lasti svoje misli – ne one mene.
To moram storiti tudi za druge ljudi. Čim več ljudi mora izvedeti za to metodo. Moram pripraviti prispevek o tem!
Ko sem se zvečer ulegla v posteljo, sem kot je navada, naredila najprej dihalne vaje za umirjanje, a vseeno nisem mogla takoj zaspati. V mislih sem ponovila zgoraj naštete točke, potem pa vse odmislila, kar ni bilo lahko. Ampak sem uspela! In točno to se v bistvu dogaja v ledeni vodi. Ne moreš razmišljati o ničemer, razen o dihanju!
Nato sem uspela zaspati in spati do jutra! Že to je bil zame velik dosežek!
Bila sem ponosna sama nase, da sem prvič v življenju se uspela soočiti s takim strahom in mu odvzeti moč! “Strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni” – mi je govorila že mama v otroštvu.
In napočil je trenutek..
Odpeljala sem se do izvira Kamniške Bistrice, kjer smo se srečali Emil Ledenko in njegova skupina ‘veteranov’ mrzlih potopov. (Opomba: Praviloma mora vsak novinec najprej opraviti štiri urno delavnico, ampak jaz sem že obvladala dihalne vaje in vso teorijo).
Kljub mrazu, me je takoj pogrel objem vseh udeleženih. Neverjetno, kako pristno je lahko vzdušje, kjer se srečajo enako misleči, ki so povezani z naravo in samim seboj! Počutila sem se kot del plemena, družine, ki jo povezujejo enaka načela.
Topla dobrodošlica vseh vsem.
Potop je v bistvu ritual. Vse se je odvijalo umirjeno in tiho. Meditacija z gongom, dihalne vaje.. in potem miren odhod v vodo, kot da ni nič.
Ritual meditacije z gongom in posebne dihalne tehnike pred potopom.
Mimogrede, ali veste, da je lažje iti v mrzlo vodo pozimi, kot poleti, ko je večna temperaturna razlika med vodo in zrakom (velja za Izvir KB)?
Ko smo začeli korakati proti vodi, sem si mislila, zdaj gre pa zares. Trudila sem se ohranjati mirno kri, čeprav mi je srce razbijalo. Pomirjala me je umirjenost vseh ostalih in stik z naravo. Še vedno sem v mislih odganjala misli o mrazu. Bolj smo se bližali ledeni vodi, bolj sem si v glavi ponavljala “Vse je v glavi – ne v vodi’. Zmoreš, če hočeš. Ne daj mrazu definicije. Samo opazuj ga.
In sem neustrašno zakorakala v mrzlo vodo, takoj za Ledenkom. Tako ali tako sem pričakovala ‘najhujše’. Začutila sem hlad, ampak se nisem ustavljala. ‘Zmorem’. Uspeva mi!’ ‘Sploh ni tako grozno’. Mirno sem dihala, le bolj globoko. Ena, dva tri in že sem bila do vratu pod vodo. Zrla sem Ledenku v oči in posnemala njegovo dihanje. Odobravajoče mi je brez besed prikimaval z očmi, češ bravo, tako je v redu, kar tako naprej.
Miren odhod v 3 stopinje mrzlo reko.
Sto odstotno sem se koncentrirala na dihanje in čakala tistih prvih trideset sekund, ko telo protrebuje, da se prilagodi – pošlje toplo kri v trup in ga zaščiti s’ toplim oklepom’.
Dobesedno mrazu nisem dovolila, da mi ‘pride do kosti’. Čutila sem ga v obliki ‘velikega vodnega oklepa, z majhnimi konicami’, ki mi je ovil telo. Ni me zeblo in nisem se tresla. Prav tako sem izgubila občutek za čas. Vem da pod mrzlim tušem komaj zdržim 2- 4 minute. Tukaj pa je minilo kar 6 minut in pol, jaz pa sem mislila, da je komaj minila minuta ali dve.
Kontrolirano, umirjeno dihanje je ključ za uspešen potop. V ledeno mrzli vodi ne moremo razmišljat ničesar drugega. (Ledenko in jaz)
Ko sem se začela premikati proti ‘kopnem’, sem začela čutiti drevenenje udov, malce mravljinčenja. Ko sem izstopila iz vode me ni popolnoma nič zeblo.
Občutek je bil zmagovalen! Uspelo mi je! In počutje je bilo odlično!
Zmagovalni občutek po prvem ledenem potopu!
Podobno sem se počutila le po porodih!
Če sem do takrat trdila, da sem se ponovno rodila z mojim prvim otrokom, ko sem na isti dan opravila triurni mednarodni izpit za osebnega trenerja in čez nekaj uric rodila.. lahko sedaj trdim, da sem se drugič ponovno rodila – in sicer v boljšo verzijo same sebe, verzijo ki zna biti kos strahovom in stresu!
Končno razumem, zakaj je mraz naš učitelj. Končno razumem, kaj pomeni, premakniti se iz cone udobja. Končno razumem, kako močno potrebujemo kratkoročni pozitiven stres, da lahko prekinemo kroničnega. Končno razumem, kako z dihanjem uravnavamo svoj živčni sistem (in tudi imunski). Končno res razumem in verjamem, kakšno moč imajo naše misli!
Ko sem lani pozimi opazovala določene ljudi, ki so se slikali v ledeno mrzli vodi, sem jih globoko občudovala, a hkrati verjela, da pač ni vsak za vse in da jaz tega ne bi nikoli zmogla. Nekako sem jim zavidala ta pogum in si zraven govorila, saj ne rabim tega.
Šele, ko sem prebrala knjigo Wima Hofa in pogledala skoraj vse, kar sem našla o njem na Youtubu, sem se začela spraševat.. Kaj pa če zmorem tudi jaz? Kaj pa če je mraz tisti manjkajoči člen mojega življenja, zaradi katerega moje telo ne zmore ohranjati homeostaze? Zakaj bi se prikrajšala česa tako zdravilnega, tako naravnega in tako brezplačnega? Zakaj se pri svojem zdravju ne bi zanesla na svoje telo? Očitno je, da mi nihče drug ne zna pomagat. Mogoče pa dejansko sama (nehote) oviram svoje telo, da ohranja zdravje?
Če sem še do pretkratkim mislila, da je nemogoče najti vsak dan čas (in voljo) za dihalne vaje in mrzel tuš, sem se nekega dne (ko sem že četrtič zbolela zaporedoma) odločila, danes začnem s svojo novo življenjsko rutino. Zdaj gre dejansko za preživetje! Ni več izgovorov. Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen. In to veliko več časa n še denarja!
In sem začela. In to z velikim veseljem. Že prvi dan sem se bolje počutila! Brez problema sem spremenila svojo rutino tako, da sem dodala dihalne vaje (in protokol, ki ga učim v programu STRES & VAGUS). Konec koncev, ne morem drugih učiti nekaj, kar ne prakticiram tudi sama!
Še danes redno izvajam vse vaje. In tako mislim tudi nadaljevati. To je privilegij. Imeti vse to znanje in ga uporabljati v praksi. Tega znanja, čeprav ima znanstveno podlago, žal ne učijo v šolah. (Če bi ga, morda danes ne bi bili v svetovni situaciji, kot smo).
Ne, ni mi škoda časa. Zdaj končno razumem, kaj potrebuje moje telo. In ni pogojev, da bi ga prikrajšala tako preprostih, a učinkovitih tehnik.
Ne gre ‘samo’ za mraz. Izkušnja z ekstremnim mrazom je prispodoba za vse težke izkušnje, s katerimi se srečujemo v življenju – z ali brez posledic na zdravju. Če smo sposobni premagati mraz, smo sposobni premagati tudi marsikaj drugega. To je trening avtonomnega živčevja (z vagusnim živcem na čelu), To je trening uma. To je trening imunskega sistema. Ni boljšega (in lažjega) načina. Mraz je naš najboljši trener.
Dandanes se vse preveč zatekamo po pomoč k raznim farmacevtskim sredstvom (ki nikoli ne odpravijo dejanskega vzroka težav, ampak delujejo, če sploh, le na simptome ter povzročajo nove), zdravnikom, zdravilcem, raznim pripomočkom, dodatkom.. le malokdo pa se obrača na lastne vire za samopomoč, ki nam jih je mati narava vgradila ‘serijsko’.
Ta izkušnja mi ni dala zgolj nov pogled na življenje, ampak tudi nov pogled na ljudi, ki me (ali me več ne) obkrožajo.
In kako zdaj dalje?
Iti enkrat v mrzlo vodo ni dovolj, ni dovolj za spremembe oziroma trajne spremembe. Ledenko pravi vsaj ena oblika mrzle vode na dan – to je lahko mrzel tuš, kad napolnjena z mrzlo vodo in ledom, škaf mrzle vode na vrtu, mrzle reke ali jezera in celo sprehod v mrazu v kratkih hlačah ali ‘snežni angelček’..
In medtem, ko se svet ukvarja z majhnim nevidnim virusom, se jaz ukvarjam sama s sabo in svojim zdravjem. To je moj doprinos družbi. Moč naravnega imunskega sistema je bila, je in bo vedno najvišji ultimativni standard zdravja.
Ob tem bi se rada zahvalila Emilu Ledenku, prijateljici Marjani Žnidaršič, ki me je spodbujala in tudi mojima otrokoma, ki sta največji navdih za vse, kar počnem in jima želim biti dober zgled! (Že sedaj me želita posnemati in kar naprej govorita o ‘ledeno mrzli vodi’ 😉 ).
Ko sem po prebolelem covidu v roku desetih mesecev še trikrat zbolela in dvakrat krotila herpes na ustnicah, sem si rekla dovolj! Kot mati samohranilka dveh otrok in kot ustanoviteljica in ‘sama za vse’ na Vadbeni kliniki si tega ne morem privoščit ali dovoliti. Čeprav ljubim svoje delo in otroka, pa vseeno nekaj ni štimalo. Ali ste vedeli, da obstaja tudi pozitivni stres (tako imenovani eustres)? In ta dela telesu enako škodo kot negativni (distres), če traja predolgo!
Poglejmo si, kakšne fenomenalne stvari se dogajajo v našem telesu v našem hitrem življenjskem slogu..!
Kaj je stres?
Stres je porušeno stanje telesne homeostaze (ravnovesja biokemije v telesu) zaradi stresorjev, ki ‘napadejo’ naše telo v obliki negativnih misli, skrbi, strahov, jeze, žalosti, perevlikega navdušenja, fizične poškodbe, toksinov iz okolja, težkih kovin, mraza, vročine, lakote, utrujenosti, pre-treniranosti..ipd.
Stres bodisi v psihični bodisi v fizični obliki se prej ali slej manifestira tudi na fiziološki način. Zakaj?
Ker se, ko smo pod stresom, spremeni naš vzorec dihanja in vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema (tega, ki uravnava telesno temperaturo, bitje srca, prebavo, dihanje..). Sčasoma poruši telesno homeostazo in ustvari okolje oziroma podlago za razvoj bolezni in/ali bolečin. Bolj smo podvrženi boleznim (porušena homeostaza), manj smo odporni na stres. In obratno.
Naše telo oziroma trilijarde njegovih celic deluje na sledeč način: Celice našega telesa so bodisi v načinu obnavljanja ali v načinu obrambe. Ne morejo biti v obeh načinih hkrati. Zato se telo ne more zdraviti, dokler je v načinu obrambe (vnetna stanja).
Ko smo pod stresom, naše telo izloča hormone, kot so adrenalin in kortizol, ki vklopijo ‘preživetveni način’ delovanja telesa (povišan krvni tlak, zmanjšano sproščanje inzulina, povišan sladkor v krvi..), ki omogočajo hitro sprejemanje odločitev, vendar hkrati izklopijo življenjsko manj pomembne funkcije, kot je delovanje imunskega sistema, prebava in sinteza proteinov.
Pogosteje in dlje časa smo pod stresom, bolj zaviramo lastno delovanje imunskega sistema, ustvarjamo inzulinsko rezistenco, povišan tlak, holesterol, težje izgubimo trdovratno maščobo okoli trebuha, ustvarjamo kronično vnetje v telesu, prepustno črevesno steno, zato smo bolj dovzetni za okužbe, izgorelost, depresijo, anksioznost, alergije, srčno-žilne in avtoimune bolezni.
Tu pride na vrsto vagusni živec.
Vagusni živec je najpomembnejši živec v našem telesu. Uravnava vnetni odziv telesa. Spodbujanje delovanja vagusnega živca torej zmanjšuje kronična vnetja.
Kaj je vagus?
The brain, in right profile with the glossopharyngeal and vagus nerves and, to the right, a view of the base of the brain. Photolithograph, 1940, after a woodcut, 1543. Created 1940. Human anatomy. Cerebellum. Pons Varolii. Neuroanatomy. Cranial. Nerves. Glossopharyngeal nerve. Vagus nerve. Nervous system. Contributors: Andreas Vesalius (1514-1564). Work ID: njv3mjbp.
Vagus je v bistvu ‘kabel’ oziroma ‘dvosmerna avtocesta’ med notranjimi organi (srce, pljuča, prebavila) in možgani. Možganem prenaša njihova sporočila (senzorična), nazaj pa pripelje navodila, ‘ukrepe’ možganov v zvezi s tem (motorična – kar pomeni gibanje, npr bitje srca).
Gre za deseti možganski živec, najdaljši v telesu, glavni živec našega parasimpatičnega dela avtonomnega živčevja. To je naš zaviralni sistem, sistem, ki telo umirja, da se lahko obnavlja in ‘cveti’ – v nasprotju z drugo divizijo avtonomnega živčeja, simpatikusom, ki skrbi za preživetje – ‘boj ali beg’. Večina ljudi je kronično ‘zaklenjenih’ v ‘preživitvenem načinu’ – v tem načinu se telo ne more obnavljati, saj mora poskrbeti zgolj za trenutno preživetje, ki se navezuje na bolj ali beg. V tem načinu so mišice kronično zakrčene, dihanje plitvo in stresno, po telesu pa dirjajo stresni hormoni.
Dejstvo je, da se stresa (bolje rečeno stresorjev) ne moremo nikoli (popolnoma) znebili. Lahko pa vplivamo na to, kako se naše telo sooča z njimi! Svoje telo lahko naredimo odporno na stres! Gre za popolnoma fiziološke procese v telesu na katere lahko vplivamo s pomočjo treninga dihanja in še na veliko drugih načinov kot je na primer hormeza (uvajanje kratkoročnih stresorjev v obliki mraza, vročine, lakote ipd, ki telo vzpodbudijo da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe, da bi bilo kos tem stresorjem, če bi trajali dlje časa).
Odpornost telesa na stres lahko primerjamo z vedrom vode, kjer količina vode predstavlja stres, vedro pa naše telo. Dokler je voda, ki teče v vedro v vedru, je telo sposobno ‘rokovati’ s tem. Ko se voda razlije čez vedro, se vse skupaj poruši. Stresa se ne moremo nikoli znebiti. In to tudi ni naš namen, ker stres (v pravi) meri krepi telo. Bistveno je, da znamo vedro narediti večje in močnejše! Tako lahko prestrežemo več vode (beri stresa) brez posledic na telo. Oziroma brez negativnih posledic, kajti posledice definitivno so v odzivu na stresorje. Bistveno je, da se zgodijo prilagoditve na bolje, ne na slabše.
Vedro z vodo kot simbol prekomernega stresa.
Polno vedro je naša zgornja meja ‘odpornosti’ oziroma tolerance na stres. Če dodamo še eno kapljico vode, se bo voda razlila čez rob. Vsi radi krivimo to zadnjo kapljo za probleme, ki nastanejo posledično. V bistvu pa so se problemi nalagali že dolgo prej. Če se ukvarjamo samo s problematiko ‘kaplje čez rob’, ne bomo nikoli rešili problema, saj bo vedno prišla nova ‘kapljica’, ki bo polila vodo čez. Če nimamo dovolj manevrskega prostora, nam že najmanjša količina stresa povzroči težave ali bolezen. Že najmanjša količina stresa iritira že tako razdražen živčni sistem. Potrebno je povečati vedro – oziroma umiriti živčni sistem in narediti telo bolj odporno na stres.
Aktivacija simpatikusa (stresnega odziva telesa) tako sama po sebi ni slaba, saj nam omogoča preživetje (predstavljajte si, da se pred vami kar naenkrat pojavi medved), vendar kronični odziv telesa s simpatikusom vodi v izčrpanost. Na enak način nam lahko v težjih situacijah (kjer beg ali boj ne zadostujeta) pomaga preživeti odziv telesa, kjer se pretvarjamo, da smo mrtvi (‘shut down) – za kar poskrbijo posebna vlakna vagusnega živca (dorzalni del vagusa v skladu s polivagalno teorijo*). Vendar pa kronično odzivanje telesa tudi na tak način privede do številnih zdravstvenih težav.
Simpatikus in parasimpatikus (dve veji avtonomnega živčevja) morata delovati kot gas in zavora oziroma kot stikalo, ki se mora znat v pravem času prižgat in v pravem času ugasnit. Morata biti uravnovešena. Problem nastane ko en nadvlada drugega, kot da bi se stikalo zaskočilo.
Ali ste vedeli, da z vsakim vdihom povečamo srčni utrip in z izdihom ga upočasnimo? Malce v razmislek, kako lahko z dihanjem vplivamo na svoj avtonomni živčni sistem..
Z dihanjem (in tudi drugimi ‘triki’, ki se jih naučimo v programu Stres & Vagus), v bistvu vplivamo na delovanje srca, natančneje na intervale med srčnimi utripi (variabila srčnega utripa), ki so tesno povezani z dihanjem (srce in pljuča funkcionalno gledano so kot en organ). Če to izvajamo dovolj redno in sistematsko (‘trening’), vplivamo na večjo občutljivost baroreceptorjev (receptorjev za pritisk) v karotidnih arterijah, ki nam zagotavlja boljšo odzivnost na stres oziroma hitrejšo regulacijo iz simpatikusa (beži ali se bori) v parasimpatikus (počivaj, prebavljaj in se razvijaj) oziroma v homeostazo. Gre za izboljševanje tonusa vagusnega živca!
To je trening avtonomnega živčnega sistema. To je trening vagusnega živca!
Tako preprosto je, a vseeno, skoraj ne poznam človeka, ki bi poznal te ‘ukrepe’ in si pomagal do zdravja sam, brez antidepresivov ali kopice drugih dodatkov in strokovnjakov (ne rečem, da niso nikoli potrebni). V prejšnjem blogu smo tako pojasnili, kako preprečimo okužbo s covid-19 (in drugimi patogeni) oziroma kako hitreje okrevamo in z manj posledicami.
Ali ste vedeli, da je variabila srčnega utripa (ki meri tonus vagusnega živca – višja je, bolje je) najboljši prediktor dolgoživosti, zdravja oziroma bolezni, celo boljši kot vrednosti holesterola, sladkorja in krvnega tlaka?
Ko ti zdravniki ne znajo pomagati, ko si sam za vse in ko ne veš več, kaj bi lahko storil, da bi si povrnil zdravje, pomisli:
Kako so živeli ljudje kot lovci in nabiralci, da so preživeli kot vrsta? Imeli so nekaj, kar nam manjka. Oziroma nečesa niso imeli.
Niso imeli udobja!
Udobje je nam največji sovražnik zdravja. Občasen mrazen, občasna vročina, občasna lakota, občasen večji fizični napor, hoja brez čevljev v stiku z elektromagnetnim poljem zemlje, brez sončnih očal, ki bi zavirali absorpcijo D vitamina.. to so bili kratkoročni stresorji v obliki ‘fitnesa’ ali ‘osebnega trenerja’, ki so krepili in ohranjali zdravje (homeostazo) naših prednikov. In da boste vedeli, ko te zebe, ampak resnično zebe, ne moreš razmišljati ‘neumnosti’. Gre za preživetje. Gre za fokus uma. Takrat telo naredi vse, kar je potrebno da ga pripravi na daljši mraz. Če ta stresor ne traja predolgo, nas okrepi. Dandanes tega ni. Vedno se pokrivamo z oblačili, pozimi grejemo domove, poleti hladimo, veliko sedimo, imamo ogromno toksinov v prehrani in okolju in celo v medsebojnih odnosih. To naše telo poleni (srce, žile, limfo, živčni sistem..), hkrati pa je izpostavljeno kroničnemu stresu. Smo sodobni ujetniki lastnega udobja! Kakšen izid lahko pričakujemo? Seveda, bolezni. Še ‘dobro’, da obstaja farmacija, a ne?
Torej, za konec še epilog moji zgodbi. Odkar izvajam te vaje (najdete v programu) redno, vsak dan (sploh ni težko, prav uživam v njih), Od takrat naprej sem (končno) zdrava. Pa sicer nisem delala nobenih drugih sprememb. Zdrava prehrana (vsaj kolikor se da) in gibanje očitno nista dovolj, stres povozi vse dobre namene. Dokler smo pod vplivom kakršnih-koli kroničnih stresorjev in /ali premalo/slabo spimo, nam zdrava prehrana in gibanje sama po sebi ne bosta omogočila pogojev za zdravje in zagotavljanje homeostaze telesa. Vsaj ne na dolgi rok. Preverjeno.
Se mi pridružite še vi na moji misiji ‘Nikoli več ne bom zbolela?’ Pridružite se mi na delavnici POSTANI SQAM SVOJ TERAPEVT!
In še to. Žal resnično: Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen.
S klikom na spodnjo povezavo, si boste zagotovili brezplačni video. Poslali vam ga bomo v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje. Preverite tudi mapo za promocije in spam.
Zelo bi bila vesela, če bi svoje mnenje ali izkušnje delili z mano v spodnjem komentarju oziroma če bi delili članek še med druge.
Želiš prejeti brezplačni video iz programa (za imunski sistem) Stres & vagus?
Zadnje mesece podrobno preučujem odzivanje človeškega telesa na stres, delovanje vagusnega živca in ‘samo-reguliranje’ avtonomnega živčnega sistema. Po več letih pomaganja ljudem z vadbo, gibanjem in prehrano človek ugotovi, da je vse zastonj, če nam posledice kroničnega stresa in slabo delujočega vagusnega živca rušijo dobre rezultate.
Hočeš ali nočeš se človek pri tem nauči, kako poskrbeti na naraven način (na takšnega kot si je zamislila narava), da opolnomoči svoj imunski sistem, ki nas mora obvarovati pred napadi virusov in bakterij oziroma drugih patogenih organizmov.
V tem članku vam bom predstavila vsaj dve metodi, ki jih verjetno še ne poznate in s katerima lahko že takoj danes okrepite svoj imunski sistem – popolnoma brezplačno, naravno in na znanstveno potrjen način!
Dokler živimo v ujeti v lastni komoditeti, se to seveda ne more zgoditi (resetiranje imunskega sistema). Malo ljudi ohrani oziroma ustvari močan imunski sistem v okolju, kjer ga ne trenira, ampak poleni. Kaj mislim z ‘ujetostjo v lastni komoditeti’? Zelo smo se oddaljili od narave in načina življenja drugih sorodnikov sesalcev. Le ti ne prekrivajo svojega telesa z oblačili, si ne grejejo doma, vode za umivanje, prav tako doma ne hladijo poleti, ne sedijo cele dneve za zasloni, kjer ni problem zgolj v statični drži telesa (slabi drži in pripadajočimi posledicami na telo), ampak tudi in predvsem na izgubi moči in ostrine uma.
Vse to udobje, nas dela vedno bolj šibke (in odvisne od drugih). Samo pomislimo, da imamo v telesu toliko žilnih poti, da bi lahko z njimi dvakrat in pol ovili cel svet, če bi jih postavili v eno linijo! Ves ta žilni sistem je prikrajšan vsakodnevne telovadbe in fitnesa, ker telo skrbno ovijamo v obleke in ne pustimo nikoli, da nas zares zebe ali nam je vroče. Zaradi (kronično) stresnega načina življenja, skrbi in hitenja pa vedno slabše (hitro in plitvo) dihamo, kar prav tako negativno vpliva na naše zdravje,saj se v telesu ob plitvem in hitrem dihanju sproži stresni odziv telesa. Stres sam po sebi je koristen, a le če smo ga deležni v majhnih količinah, kar telo spodbudijo k adaptacijam (na bolje) – za razliko od kroničnega stresa, ki v telesu poruši homeostazo in ustvari nezaželeno podlago za zagon (avto-imunih) bolezni in okužb.
Smo celo edini sesalci na tem planetu, ki pogosto dihamo skozi usta, čeprav usta nimajo nobene fiziološke funkcije pri dihanju (razen mehanske – kot izhod v sili), medtem ko jih ima nos kar 30 (ena od njih je tudi zaščita pred virusi) – dejstvo, ki prav tako prinese svoj delež pri slabem počutju in padcu imunskega sistema.
Zakaj vse to pišem..? Želim vas opolnomočiti s preprostim znanjem, ki bi se ga morali, po mojem mnenju, učiti že v osnovni šoli.
V nadaljevanju bom zato povzela znanstveno potrjena dejstva iz del dveh zelo velikih in kompetentnih mož, strokovnjakov na področju dihanja, zdravja in imunskega sistema:
Wim Hof in njegovo knjigo The Wim Hof Method oziroma Wim Hof Metoda
Patrick McKeown in njegovo novo knjigo ‘The breathing cure’
Dela teh dveh velikih mož sta mi bistveno spremenila življenje in mi pomagala iz moje kronične izgorelosti s pogostimi okužbami, herpesi.. ob prisotni zdravljeni’ limski boreliozi.
Mimogrede, Metoda Wima Hofa se je izkazala za koristno tudi pri odpravljanju simptomov oziroma bolezni kot so limska borelioza, revmatoidni artritis, parkinsonova nolezen, vaskulitis, fibromialgija, sarkoidoza. VIR
Znanje, ki sem ga pridobila s pomočjo njunega življenjskega dela, predstavlja glavni steber novega programa Vadbene klinike, STRES & VAGUS – programa, čigar uporabno vrednost človeštvo nujno potrebuje, če želi preživeti. V nadaljevanju vam bo postalo jasno, zakaj..
1/1 Kaj sem se naučila od Wim Hofa? (Oziroma prva metoda)
Wim Hof – ‘The Iceman’ – Človek, ki je postavil mnogo svetovnih rekordov, med drugim v plavanju pod ledeno površino (57,5 metra), pretekel bos pol maraton po ledu in snegu (v dveh urah, 16 minutah in 34 sekundah) in preživel eno uro in 42 minut v posodi z ledom. Svojo metodo imenuje Wim Hof metoda (WHM) in temelji na posebni tehniki dihanja, izpostavljanja mrazu in moči uma. Wim Hof si je dal kot del klinične študije vbrizgat smrtonosno bakterijo in jo premagal asimptomatsko z zavestno regulacijo lastnega avtonomnega živčnega sistema preko njegove tehnike dihanja in moči uma. Vir
Ne, Wim ni izjema, ki potrjuje pravilo, Wim je dokazal, da lahko kdorkoli doseže, kar je dosegel on – če sledi njegovi metodi! Trdi, da lahko vsak, kot on, asimptomatsko premaga vbrizgano e-coli bakterijo, kar je tudi dokazal s skupino 12 ljudi.
O Wimu smo že pisali v članku o krioterapiji oziroma hladni termogenezi in rjavi (grelni) maščobi v telesu, če vas zanima več. Lahko pa si pogledate tudi YT dokumentarec, ki prikazuje njega, njegovo metodo, znanstveno potrjene raziskave o učinkih metode in skupino njegovih privržencev v enem od ‘ledenih’ podvigov (Mimogrede, video ima več kot 15 MIO ogledov!) PS: Ne potrebujete kopanja v ledeni vodi, da dosežete učinke metode, zadostuje že redno izvajanje dihalne metode, mrzli tuši in miselni fokus.
Wim Hof spreminja medicinske učbenike, saj smo z njegovo pomočjo odkrili, da je človek sposoben zavestne regulacije svojega avtonomnega živčnega sistema, ki je do danes veljal za ‘avtonomnega’ – torej izven dosega naše volje (bitje srca, dihanje, prebava, imunski sistem, endokrini sistem..)
Za vas sem našla ključne kratke izseke iz njegovih YT video intervjujev in jih opremila s slovensko razlago.
VIDEO 1 V sebi imamo zdravilo proti korona virusu, ki ga ne uporabljamo (6 min) Vir
V tem videu Wim poziva kateregakoli zdravnika ali znanstvenika, da dokaže nasprotno – torej da lahko vsak človek zavestno kontrolira svoj avtonomni živčni sistem (in imunski sistem) na način, da ne pride do okužbe s korona virusom (ali drugimi patogeni) oziroma, da ga preboli praktično asimptomatsko brez simptomov kot so visoka vročina, bolečine, slabo počutje, slabost ipd – ker za tem stojijo znanstvene študije. Vse to je možno doseči z njegovo WHM metodo, ki se jo lahko nauči vsak. (Tudi sama jo izvajam). Vemo, da je do sedaj veljalo prepričanje, da človek ne more zavestno nadzorovati svojega avtonomnega živčnega in imunskega sistema, zato se tudi imenuje ‘avtonomno’, vendar imamo sedaj znanstveno potrjene dokaze, da ima vsak človek ta potencial v sebi!
VIDEO 2 Kaj lahko takoj storimo, če smo že zboleli? (6 min) Vir
Wim v tem videu pojasni, da lahko začnemo z dihalnimi vajami tudi, če smo v tem trenutki že okuženi in se počutimo slabo. Dihalne vaje bodo zmanjšale vnetje in telesu bomo pomagali k hitrejšemu okrevanju. Z vajami počasi dobimo nazaj kontrolo nad lastnim telesom in potem lahko nadaljujemo to ‘naravno terapijo’ še z hladnimi tuši. Wim pojasni, KAKO dihalne vaje vplivajo na biokemijo telesa in mu pomagajo okrevati. (PS: Preverjeno na lastni koži, med boleznijo – deluje takoj!)
VIDEO 3 Kako družbeno distanciranje vpliva na zdravje? (1 min) Vir
Wim: “Povezovanje ljudi – psihično in fizično je nujno za dobro delovanje našega živčnega sistema in zagotavljanja homeostaze. Poskusi na ločenih miših so pokazale, da jih je kar 80% (ločenih) razvilo maligna (rakava) tkiva.
VIDEO 4 Znanost pozna naravne metode za človekovo zaščito pred okužbami z virusi in bakterijami, pa je ne želi razkriti – vzrok je dobiček (2,5 min) Vir
Wim pojsnjuje o neverjetno koristnih dognanjih znanstvenih študijah, ki so jih izvajali z njegovo pomočjo in na njegovih ‘vajencih’, kjer so dokazali, da njegova metoda znižuje vnetne markerje, zmanjšuje ali celo odpravlja kronična vnetja, avto-imune bolezni, preprečuje okužbe.. vendar sedaj ne služijo svojemu namenu, ostajajo le črka na papirju, čeprav bi z njimi lahko pomagali ohranjati zdravje ljudem po celem svetu. Denar sveta vladar..
VIDEO 5 Kako so na smrt bolne kovidne bolnike ozdravili s kontrolirano hipotermijo (2 min) Vir
Wim razlaga o posebni raziskavi izvedeni v New Yorku, kjer so skupini na smrt bolnim kovidnim bolnikom pomagali do zdravja tako, da so jim načrtno znižali telesno temperaturo za dva dni – na ta način so v telesu vzpostavili kratkoročni ‘dober’ stres, ki je pomagal imunskemu sistemu se postaviti ‘nazaj na noge’. Bolniki tako niso ‘le’ preživeli, ampak so popolnoma okrevali!
Če se želite tudi vi naučiti Wim Hof Metode, potem lahko začnete na njegovi spletni strani, kjer vas čaka brezplačni mini tečaj. Sicer pa je njegova metoda tudi podrobno razložena in prikazana v našem novem programu STRES & VAGUS (več v nadaljevanju – naročite se na brezplačni prikaz vaj), in je ‘le’ ena od treh ključnih metod za vzpostavljanje in ohranjanje homeostaze v telesu- druga metoda temelji na Buteyko metodi (oziroma metodi Patricka McKeowna – Oxygen Advantage) in tretja na metodi dihanja s frekvenčno resonanco za izboljšanja variabile srčnega utripa (najboljši prediktor bolezni in dolgoživost) in tonusa vagusnega živca (glavnega živca v našem telesu, šefa avtonomnega živčnega sistema).
Torej.. imamo vse vire, da se branimo virusov in bakterij, pa jih ne uporabljamo? Zakaj? Ne čakajmo, da nam rešitve ponudijo (ali celo vsilijo) drugi, začnimo jih iskati tudi sami! Vsak je sam odgovoren za svoje telo in ima lahko popolno kontrolo nad njim, če hoče.
2/2 Kaj sem se naučila od Patricka McKeowna? (oziroma druga metoda)
Kdo je Patrick McKeown? Avtor knjig Oxygen Advantage (prevedena tudi v slovenščino ‘Zdrav dih‘) , avtor čisto nove 500 strani debele knjige The breathing cure, ‘izumitelj’ Mayotape ustnih obližev za vzpostavitev nosnega dihanja pri otrocih in odraslih ter človek, ki je sebi in na tisoče drugim ljudem pomagal odpraviti simptome astme s pravilnim načinom dihanja, Patrick McKeowen (s katerim smo opravili tudi VIDEO INTERVJU).
V sami knjigi The Breathing cure Patrick izčrpno pojasnjuje, kako je nosno dihanje ključnega pomena za ustvarjanje NO (dušikovega oksida) v telesu (z dihanjem skozi usta se ga ne ustvari dovolj), ki deluje antiseptično, protimikrobno (pobija patogene, ki želijo skozi nos priti v naše telo) ter poleg tega pomaga pri vstopu kisika v celice.
Dušikov oksid je tako zelo pomemben plin, da so znanstveniki razvili celo nosni sprej z dušikovim oksidom kot zaščito pred okužbo s COVID-19!
Leto 2020 je prineslo številne klinične poskuse, kjer so raziskovali vpliv NO (dušikovega oksida) in njegove protivirusne lastnosti oziroma inhaliranje NO za zdravljenje okužbe s COVID-19.
Ustrezen nivo NO lahko ne samo prepreči okužbo, ampak jo tudi omili, če pride do nje in omogoči hitrejše in lažje okrevanje.
Junija 2020 so v Kanadi začeli drugo fazo kliničnih raziskav o NO nosnem spreju v boju s covidom. VIR1 Ta sprej so sicer začeli razvijati za kronične sinuzitise, ampak se je izkazal za odličnega pri preprečevanju razmnoževanja covid-19. VIR 2 Vir3.
Na tem mestu se sprašujem, zakaj takšne novice oziroma preproste (naravne) rešitve ne pridejo do širše populacije?
Ali ste vedeli, da Slabe dihalne navade vodijo v kronične težave kot so astma, visok pritisk, motnje v delovanju imunskega sistema in anksioznost?
Nosna školjka nas s svojimi sinusi, turbinami in sluznico ščiti, kot ščiti morska školjka svoje bistvo, s tem da filtrira ven patogene in nezaželene delce.
Veliko ljudi, ki nosi zaščitno masko, posledično diha skozi usta (v želji dobiti več zraka), a žal ravno zaradi tega vdihne več patogenov, ki z lahkoto vstopijo v nezaščiteno telo!
Če imate težave z dihanjem skozi nos, vam v našem novem programu STRES & VAGUS nudimo naravne rešitve. Takoj zdaj pa morate preveriti, če dihate čez noč tudi ponoči? Če je vaš odgovor da, najdete rešitev na sledeči povezavi.
Zdravo (funkcionalno) dihanje je dihanje skozi nos, neslišno, počasno, s trebuhom (ne rameni) – kjer izdihu sledi kratka pavza (sekundo ali dve) pred naslednjim vdihom.
Patrick ugotavlja, da se veliko kovidnim bolnikom med in tudi po bolezni spremeni vzorec dihanja na slabše tako, da postanejo bolj zadihani, da dihajo bolj plitvo in da težko povedo cel stavek brez napora.
Če jim izmerimo BOLT oceno (Body Oxygen Level Test) – koliko časa zdržijo brez zraka na izdih predno začutijo prvo malo večjo potrebo po vdihu – je njihova ocena samo 3 sekunde, medtem ko je BOLT zdravega človeka ( s funkcionalnim dihalnim vzorcem) med 30 in 60 sekund!
V svoji knjigi in ZOOM predavanju (omenjenemu zgoraj) natančno opredeljuje korake za izboljšanje BOLT ocene oziroma za ponovno vzpostavitev funkcionalnega dihanja, ki je osnova za pravilno delujoč vagusni živec, avtonomni živčni sistem in variabilo srčnega utripa (HRV Heart Rate Variability).
Če vam ti pojmi povzročajo preglavice, vas vabimo, da si ogledate naš novi program STRES & VAGUS & DIH – Trening avtonomnega živčnega sistema, kjer so pojasnjeni na preprost način in aplicirani v prakso s še bolj preprostimi, pretežno dihalnimi vajami. (Prijavi se spodaj za brezplačni ogled videa).
ZAKLJUČNA MISEL
Predstavljajmo si, da še vedno živimo v naravi kot lovci in nabiralci (dejansko smo uspeli na milijone let živeti tako). Narava nam je ustvarila imunski (obrambni sistem), ki smo ga s pridom uporabili pred napadi patogenih organizmov in tako uspeli preživeti kot vrsta vse do danes. V naravi nismo imeli zdravnikov, nismo imeli zdravil, še manj pa cepiv. Gibanje je bilo pogoj za preživetje, vročina in mraz in občasna lakota pa naš osebni trener.
Danes živimo kot ujetniki lastnega udobja. Sedenje, stres, hitenje, strahovi, ekrani, procesirana hrana, hrana na voljo vsak trenutek, vedno enaka temperatura našega prostora polenijo naše telo in naš um. Predvsem pa polenijo imunski sistem, ki se vedno težje brani pred oportunističnimi napadi virusov in bakterij in na koncu začne napadati še samega sebe.
Kaj lahko storimo? Ker ne moremo zavrteti časa nazaj, ko smo še živeli brez pohlepa v sožitju z naravo, lahko pa naredimo sledeče:
Začnemo dnevno izvajati metodo Wima Hofa, ki sestoji iz treh delov: 1. Dihalna vaja, 2. Mrzli tuši, 3. Umiriti um
Začnemo dihati skozi nos (podnevi in ponoči), dihati s prepono, počasi in neslišno
V mesecu oktobru 2021 je izšel čisto novi program Vadbene klinike z naslovom STRES & VAGUS & DIH – Trening avtonomnega živčnega sistema, kjer boste lahko bolje spoznali svoje telo in se naučili sami vzpostaviti in zagotavljati homeostazo – to je zdravje, dobro počutje, rast in razvoj.
S klikom na spodnji gumb dobite brezplačni 45 minutni video iz programa.
Verjetno starši pogostokrat podvomimo v koristnost nošenja zaščitnih mask pred očmi otrok ali celo na njih. Ali dejansko opravičijo svoj namen, kot ga zagovarjajo vodilni, se sprašujemo. Veliko se je že govorilo vplivu mask na dihalni vzorec, na stresni odziv telesa, na spremenjeno biokemijo v telesu in na razvoj nezaželenih patogenov v njej.. nisem pa še zasledila, da bi se kdo poglobil na (negativen) vpliv nošenja maske na razvoj otrok oziroma na razvoj avtonomnega živčnega sistema, s poudarkom na vagusni živec, predvsem na tisto vejo, ki oživčuje obrazno mimiko, govor in sluh.
Za kaj gre? Kaj je vagusni živec?
Vagus je deseti možganski živec, ki izvira iz možganskega debla in potuje skozi obraz, vrat, pljuča, srce, trebušno prepono in trebuh, vključno z želodcem, vranico, črevesjem, jetri in ledvicami.(2) Vagus v latinščini pomeni “potepuh oziroma vandrovček”. Vagusni živec je neločljivo povezan z razpoloženjem, imunskim odzivom, prebavo in srčnim utripom (3)
Vagusni živec oziroma živec ‘vandrovec’ in potek njegovih vej po telesu. Vir internet
V skladu s Polivagusno teorijo (Polyvagal theory, Stephen Porges, 1994)(1) ločimo dve veji vagusnega živca (‘poli’ pomeni ‘dvojen’). Prva se nahaja nad trebušno prepono* (glavna dihalna mišica, ki se nahaja pod pljuči in nad trebušnimi organi) in se imenuje ‘ventralni vagus’ (oziroma moderni ali socialni vagus, ki izvira iz ventralnega dela možganskega debla, natančneje iz nucleus ambiguus-a) , druga se nahaja pod njo in se imenuje ‘dorzalni vagus’ (oziroma primitivni vagus, ki izvira iz dorzalnega dela možganskega debla).
Bistvena razlika med obema je, da se je, evolucijsko gledano, najprej razvil dorzalni vagus (plazilski), nato pa, s pojavom sesalcev, kamor spada tudi človek, se je razvil ventralni vagus, ki je mieliziran (ima maščobno ovojnico, po kateri se signali prenašajo hitreje). Ventralni vagus je svojevrsten nevro-regulator (8, 4) možganskih živcev V, VIII, IX, XI, ki oživčujejo progaste mišica obraza in glave (vsi omenjeni izvirajo iz možganskega debla). Te mišice nam omogočajo obrazno mimiko, vid, sluh, požiranje (koordinacija z dihanjem) in vokalizacijo (različne intonacije glasu) ter hkrati prepoznavanje mimike obraza, glave in intonacijo glasu pri drugih ljudeh oziroma sesalcih. Zato se ta sistem imenuje sistem ‘socialne interakcije’, ki ga imamo samo sesalci, z namenom, da nam omogoča prepoznavati svet okoli nas (ljudi in situacije) v obliki sporočil ‘varno’ ali ‘nevarno’. Tovrstno ‘detektiranje’ našega avtonomnega živčevja se odvija v nas neprestano in poteka preko vagusa. Ventralni vagus je tisti ‘dvosmerni kabel’ tega sistema, ki takšna sporočila sprejema in na podlagi njih ‘ukrepa’ (na primer regulira bitje srca in dihanje). (Prav tako dorzalni vagus sprejema in oddaja sporočila ter tako omogoča komunikacijo med notranjimi organi in možgani ter obrtano.)
Delitev avtonomnega živčnega sistema na tri funkcionalne enote (za razliko od klasične delitve na simpatikus in parasimpatikus). V skladu s Polivagusno teorijo se naš parasimpatični živčni sistem, katerega glavni živec je vagus, deli na ventralnega (nad prepono) in dorzalnega (pod prepono). Spodnji je evolucijsko starejši, zgornji pa se je razvil ob pojavu sesalcev in nam omogoča socialne interakcije (ki so ključne za preživetje.) VIR internet
Plazilci te sposobnosti (socialne interakcije) nimajo, zato je njihov najpogostejši odziv na zaznano nevarnost – da se delajo mrtve (‘shut down’) in s tem postanejo nezanimivi za predatorje, kar jim lahko omogoči preživetje.
Želva (plazilec), ki se skrije v svoj oklep – aktivacija dorzalnega vagusa – ‘shut down’ preživetveni sistem
Moramo se zavedati, da je glavna naloga našega živčnega sistema PREŽIVETJE. Druga najpomembnejša naloga pa je rast in razvoj (‘to thrive’). Naš živčni sistem zato non stop zbira podatke iz okolice bodisi ‘VARNO’ ali ‘NEVARNO’.
Natančneje se naše avtonomno (nezavedno) živčevje deli na simpatičnega in parasimpatična. Prvega si lahko predstavljamo kot pedalo za gas in drugega kot pedalo zavore. Ko oba delujeta usklajeno, je naše telo v homeostazi, imunski sistem lahko deluje optimalno in telo lahko raste in se razvija (otroci) ali pa ‘se obnavlja’ (odrasli).
Če otrokov avtonomni živčni sistem (v razvoju) ne zaznava dovolj ‘znakov za varnost’ ali še hujše, če ob tem zaznava preveč ‘znakov za nevarnost’, ker bodisi videva na pol zakrite obraze bodisi ker zaznava strah staršev (o tem v nadaljevanju), potem se lahko razvijeta sledeča odziva:
Boj ali beg (‘fight or flight’ – vodi ju simpatični del živčevja, ki omogoči hitro mobilizacijo telesa) – otrok postane razdražljiv, hiperaktiven, agresiven, napadalen..
‘Zamrznitev’ oziroma ‘ugasnjenost sistema’ (‘shut down – voden s strani dorzalnega ‘plazilskega’ vagusa, ki omogoči imobilizacijo telesa in s tem dvoje: 1. da kot plen nismo več zanimivi za plenilca, 2. da ne občutimo bolečine, če bi vseeno postali plen) – otrok postane pasiven.
Lestvica delovanja avtonomnega živčevja: Čisto na vrhu (delovanje ventralnega vagusa) omogoča dobro počutje, rast, razvoj in občutek varnosti. Ko se pojavi grožnja, se najprej odzove simpatični del avtonomnega živčevja, ki se želi boriti ali bežati. Če ta ne uspe odpraviti grožnje, pride na pomoč dorzalni vagus, ‘plazilski’ del našega parasimpatikusa, ki nam pomaga preživeti tako, da se pretvarjamo mrtve. Ventralni vagus je regulator oziroma inhibitor delovanja simpatikusa in dorzalnega vagusa. (Tega plazilci nimajo). VIR internet
Mimogrede, novorojenčki, še posebej nedonošenčki stari manj kot 31 oziroma 32 tednov, še nimajo dokončno razvitega ventralnega vagusa, tega evolucijsko naprednejšega (mieleniziranega oziroma ovitega v ovojnico), ki ga potem razvijejo s pomočjo matere oziroma staršev skozi prijazno obrazno mimiko, poseben ‘materinski’ ton glasu, nežen dotik bližino, sesanje in požiranje. (Avtonomni živčni sistem se začne razvijati že v maternici, tam se razvije simpatikus, dorzalni vagus, ventralni pa le delno in se nato razvija še celih prvih 12 mesecev po rosjtvu.) To se kaže v njihovih težavah kot so bradikardije (prenizek srčni utrip), apneah (kratki časovni intervali brez dihanja), težavah z hkratnim dihanjem in sesanjem / požiranjem ter v njihovi pasivnosti (veliko spijo in imajo slabši mišični tonus) – to je delovanje ‘plazilskega’ vagusa, ki predstavlja potencialno grožnjo za preživetje, saj ni prisotnega delovanja ventralnega vagusa, ki bi inhibiral brahikardije in apneje.
Dober tonus vagusnega živca, ki je zelo pomemben za dobro delovanje vseh telesnih organov, se razvije še s pomočjo ‘sinhronizacije’ mame in dojenčka skozi dihanje in bitje srca (ko-regulacija). Vemo, da dojenček ne more preživeti brez bližine in topline drugega človeka (ali teoretično sesalca). Še bolj neverjetno pa je dejstvo, da se tudi materin živčni sistem (z vagusom na čelu) odziva nazaj, ko je dojenček zadovoljen, ljubek, se nasmeji.. in ustvarja boljši tonus njenega vagusnega živca. In še to.. boljši je tonus vagusnega živca pri dojenčkih, hitreje se umirijo, ko začnejo jokat. (4)
Te informacije so zelo pomembne tudi za vse nosečnice, ki nosijo otroke v tem pandemičnem času in s svojim uravnovešenim ali neuravnovešenim avtonomnim živčevjem oziroma vagusnim živcem vplivajo na razvoj otrokovega avtonomnega živčnega sistema v maternici.
Ta razvoj se ne ustavi po zaključenem porodniškem dopustu. Otroci še naprej konstantno iščejo ‘znake varnosti’ še posebej, ko mame ni v bližini, v obliki ‘ninic’, bližnjih sorodnikov, vzgojiteljic, psa.. ipd. To je ključno za dober razvoj ventralnega vagusnega sistema, ki vodi v uravnovešen psihični in fizični razvoj posameznika.
Obstaja poskus z dojenčkom (‘Still face experiment’), ko ga mama dve minuti samo nepremično gleda in mu ne daje nazaj nobenih znakov varnosti. Poglejte v videu, kaj se zgodi:
Podobno je, če si odrasli nadenemo maske in na tak način komuniciramo z otroki. Vrtčevski in šolski otroci morda ne bodo zapadli ravno v tak odziv kot dojenček (prestrašen jok), bodo pa reagirali najverjetneje na način, da bodo vse pogosteje in pogosteje se začeli odzivati preko dorzalnega vagusa (lahko tudi preko simpatikusa ‘boj ali beg’) in se zapirati vase (‘shut down’ efekt). Otroci so šibkejši od nas odraslih, zato se najlažje ‘podredijo’ situaciji z ‘utišanjem svojega lastnega sistema’, tako kot se plazilci pretvarjajo, da so mrtvi, ker jim to omogoča način preživetja. Skrajšano: otrok oziroma njegov nezavedni živčni sistem bo ob znakih nevarnosti (ali premalo znakov varnosti) najverjetneje raje izbral ‘utišanje lastnega sistema’ kot boj ali beg. Razlika je v tem ali to strategijo uporabljajo/mo le v ključnih življenjskih situacija ali kronično, vsak dan..?
Značilnost ljudi, ki so ‘zaklenjeni v dorzalnem vagusnem stanju je, da so brezizrazni, govorijo z monotonim glasom ali celo prenehajo komunicirati, so bledi, nemotivirani, brezupni, nedružabni, niso se pripravljeni boriti zase, mišični tonus pade, drža se slabša (‘ukrivi’), spremeni se vzorec dihanja, lahko se pojavijo nepojasnjene bolečine kjerkoli po telesu, nagnjenost k odvisnostim, sindrom razdražljivega črevesja, napenjanje, refluks, diareja ali zaprtost..
Dobro se je zavedati, da obstaja ‘varnostni mehanizem’, da do tega ne bi prišlo in sicer (v skladu s Polivagusno teorijo) tako imenovani ‘social engagement system’ oziroma ‘družbena povezanost’, ki ga omogoča kompleks ventralnega vagusa. Ventralni vagus nam omogoča prepoznavanje obrazov in glasov, ki ustvarjajo občutek varnosti. S tem se odpovemo pretirani pozornosti na potencialne znake nevarnosti (‘hypervigilance’), kar bi nas v bistvu lahko ogrozilo. Večkrat ko je otrok deležen občutkov varnosti, bolj lahko razvije ta varnostni mehanizem. (Ventralni vagus regulira oziroma inhibira delovanje simpatikusa in dorzalnega vagusa. Vendar ko deluje sinhrono z njima, na primer ko deluje skupaj s simpatikusom, ustvarja stanje ‘igrive mobilizacije’ kot je razgibana otroška igra, športno tekmovanje ipd oziroma ko deluje v harmoniji z dorzalnim vagusom ustvarja okolje ‘imobilizacije brez strahu’ – ko na primer z otrokom ali ljubljeno osebo ležimo na postelji in se crkljamo.)
Vendar če otrok pogosto zapade v stanje imobilizacije (ugasnjenosti), potem vedno težje prepozna občutke oziroma znake varnosti, čeprav so le ti prisotni. (Enako velja tudi za odrasle). Če se z mislimi vrnemo na zgornjo lestev (slika), se moramo zavedati dejstva, da ko enkrat pademo na dno lestve, se veliko težje povzpnemo nazaj na vrh. če se to zgodi našemu otroku, je dobro vedeti, kako mu lahko pomagamo. (V nadaljevanju)
Kar pomislimo sami na kakšen tak dogodek v otroštvu, ki nas je privedel do ‘ugasnjenosti’. Sama lahko povem izkušnjo, ko sem v tretjem razredu osnovne šole, pri branju berila vprašala, kaj pomeni beseda ‘kolešček’ v nekem določenem kontekstu. Cel razred se mi je začel smejati. To sem občutila kot občutek grožnje (ne varnosti) in sem se zaprla vase (nisem se kregala s sošolci ali zbežala iz razreda). Posledično sem imela celo življenje strah kaj javno vprašati, da ne bi doživela enakega ali podobnega odziva, raje ‘sem se utišala’..
Tudi na odrasle imajo lahko maske na drugih ljudeh ali sebi enak efekt. Le da imamo odrasli že razvit živčni sistem, kar pa žal ne pomeni, da smo ‘imuni’ na spremembe na slabše. Pri odraslih ni problem le v nošenju mask, ampak v celotni situaciji pandemije, ki nam ustvarja tri ključne dejavnike za pojav kroničnega STRESA, (stres pa vemo, da vodi v različna bolezenska stanja in deregulacijo živčnega sistema.) Torej te tri dejavniki so:
Pomanjkanje informacij
Nepredvidljivost
Pomanjkanje nadzora nad situacijo
Dr. Steven Porges navaja socialno interakcijo (‘social engagement’) in ko-regulacijo (‘co-regulation) naših živčnih sistemov (med ljudmi) kot temelj dobrega razvoja ventralnega vagusa, ki je pogoj za naše zdravje tako kognitivno kot telesno.
Torej ključni pogoj za preživetje in razvoj otroka je povezovanje z osebami, ki imajo reguliran (uravnovešen) vagusni živec oziroma avtonomni živčni sistem. Sesalci se za razliko od plazilcev med seboj povezujemo in s pomočjo ko-regulacije uravnavamo/razvijamo naš živčni sistem, ki je pogoj za preživetje.
Zato se je na tem mestu tudi potrebno vprašati, kam pelje socialna izolacija?
Kako bomo starši zaščitili svoje otroke? Kakšna generacija bo zrasla iz njih, če ne bomo ničesar storili?
Kakšen svet jim bomo s tem pustili za sabo?
Tudi ne-ukrepanje je vrsta ukrepanja. Odločitev in moč je na naši strani.
Kako si lahko pomagamo v teh časih (starši otrokom)?
Ko je le možno, se čim več družimo in pogovarjajmo s svojimi otroki.(zraven sodi tudi poljubljanje, objemanje, nežna intonacija glasu, nasmeh na obrazu..)
Skupaj pojmo pesmi, kajti petje pomaga ustvarjati boljši tonus (ventralnega) vagusnega živca
Če je možno, naj ima otrok (družina) psa oziroma drugega sesalca.
Pustimo vrtčevskim otrokom in prvošolčkom (če je potrebno) njihove ninice s seboj.
Skušajmo zmanjšati druge stresorje v njihovem življenju.
Narišimo nasmeh na masko (če jo že moramo nositi).
Ustvarjajmo video klice s sorodniki/prijatelji, s katerimi se ne moremo srečati.
Ne pozabimo na skupna kosila/večerje z zdravo prehrano in sprehode v naravi, na svežem zraku in soncu.
Vzgojitelji in učitelji naj ne nosijo mask (niti pod brado).
Če že moramo nositi masko v dani situaciji (npr družina), se igrajmo igrico, da otrok ugane, katera oseba se pod masko smeji (to naj razbere iz oči).
Če nosimo masko, ne nosimo hkrati še sončnih očal in bolj poudarjeno komunicirajmo z očmi ali intonacijo glasu, lahko tudi s telesno držo. (slaba sključena drža je tipična za dorzalni vagus). Sočloveka oziroma otroka večkrat vprašajmo, kako je, kako se počuti.
Spanje v istem prostoru lahko pomaga uravnovesiti (‘ko-regulirati’) vagusni živec.
Najstniki lahko izvajajo tudi vaje za odrasle (beri v nadaljevanju).
Vabljeni, da napišete tudi vaše predloge spodaj v polju za komentiranje!
Kako starši lahko pomagamo sami sebi?
Če trpimo stres, napade tesnobe, panike, ankisoznost, depresijo, težave z dihanjem, motnje v razpoloženju, brezup, zakrčeno telo, palpitacije, bolečine po telesu, pogosto zbolevate, pomeni da naše telo (živčni sistem) reagira (kronično) bodisi s prevlado simpatikusa ali dorzalnega vagusa.
Dobro je, da starši znamo poskrbeti zase, da smo čim bolj zdravi in uravnovešeni, kar se posledično odraža (ko-regulacija) tudi na otrocih.
Za vas imam dobro novico, saj sem ravno sredi priprav čisto novega programa vaj za uravnovešanje vagusnega živca oziroma program vaj za naše telo (avtonomno živčevje), da postane (bolj) odporno na stres! (Izide do 31.10.2021 – do takrat si ga lahko zagotovite v predprodaji po polovični ceni!)
Ko bo program na voljo (september 2021), bo na voljo nekaj dni brezplačno. Če se želite naročiti na brezplačen ogled tega edinstvenega programa, ki je rezultat večletnih raziskav dihanja, variabile srčnega utripa in vagusnega živca, potem se prijavite s klikom na spodnji gumb.
Še bolj bom vesela, če napišete spodaj v komentar, kaj si najbolj želite v tem programu oziroma, kakšni so vaši predlogi za pomoč otrokom in njihovim staršem (učiteljem, vzgojiteljem) v teh turbulentnih časih!
Povzetek
Novodobni turbulentni časi prinašajo velike spremembe oziroma posledice na psihično in fizično stanje ne samo nas odraslih, ampak tudi naših otrok. Le ti so veliko bolj ranljivi od nas, saj se še razvijajo in nimajo veliko besede pri tem, kaj se z njimi (in v njih) dogaja. Dobro je, da se starši zavedamo morebitnih škodljivih vplivov aktualnih ukrepov in da znamo pri tem (glede na dane razmere) otroku (in sebi) čim bolj pomagati. Znanje osvobaja.
Ključne besede tega zapisa so: #varnost #občutekvarnosti #socialnapovezanost #družbenapovezanost #koregulacija #avtonomniživčnisistem #vagusniživec #ventralnivagus #dorzalnivagus #polivagusnateorija
Torej po principu Polivagusne teorije, potrebuje otrok za dober razvoj svojega avtonomnega živčnega sistema (ki mora znati navigirati med aktivacijo simpatikusa in dorzalnega – primitivnega (‘shut down’) vagusa) čim več ‘sporočil varnosti’ iz okolice. Ker se naš telesni živčni sistem regulira preko živčnih sistemov bližnjih (‘ko-regulacija’), potrebuje otrok brati ta sporočila iz obrazne mimike in skozi ton glasu ljudi, ki so prisotni v njegovem življenju. Če si zakrivamo obraz, hote ali nehote, ta sporočila preoblikujemo v sporočila ‘ne-varnosti’ s tem pa pri otroku spodbujamo prevlado primitivnega – dorzalnega vagusa (‘shut down’), kar ima lahko neželene posledice na njegov kognitivni in fiziološki razvoj ter življenje.
Rešitev vidim v tem, da starši (oziroma vzgojitelji, učitelji) skušamo kompenzirazi z ‘načrtnim’ dodajanjem ‘varnostnih sporočil (‘cues of safety’) v otrokovo vsakdanje življenje in da ob tem poskrbimo za lastno uravnovešenost živčnega sistema (dihalne vaje, gibanje in še mnogo več).
Simbolično drevo avtonomnega živčnega sistema in lestvica od dorzalnega do ventralnega vagusa (od spodaj navzgor).
VIRI:
Stanley Rosenberg, Accessing the Healing Power of the Vagus Nerve, (California: North Atlantic Books, 2017), 37.
Vince, Gaia. “Hacking the Nervous System to Heal the Body.” Discover Magazine, May 2015
Breit, Sigrid, et al. ‘Vagus Nerve as Modulator of the Brain-Gut Axis in Psychiatric and Inflammatory Disorders’, Frontiers in Psychiatry, 13 March 2018.
Leto 2020 je človeštvu prineslo zelo velik izziv. Osebno menim, da ta izziv ne temelji na odnosu (boju) med nami in novim virusom, ampak na soočanju s posledicami tistih lastnosti/čustev ljudi, ki nas ločijo od živali in narave. Gre za pohlep in sovraštvo, ki sta, na žalost, najbolj povezovalni obliki čustev človeške vrste in nas počasi ‘povezujejo’ v pogubo.
Kaj večina ljudi občuti pri tem?
Strah. Nemir. Stres. Pomanjkanje spanja. Pomanjkanje gibanja. Pomanjkanje zdrave prehrane. Pomanjkanje zaupanja vase. Preobremenjenost. Pomanjkanje znanja o situaciji. Ujetost. Nezmožnost komunikacije.
Glavni problem je pomanjkanje kontrole nad situacijo in negotovost, kdaj in kako se bo vse skupaj razpletlo. Kadarkoli pri človeku pride do izgube kontrole in negotovost, obstaja velika verjetnost za pojav anksioznosti in depresije.
Ko smo anksiozni, smo v strahu, v telesu se sproščajo stresni hormoni, telo se pripravlja na boj ali na beg ali da ‘zamrzne’. To so glavni elementi stresa. Stres sam po sebi ni slab. Pripravi nas na zgoraj omenjeni boj / beg / ‘zamrznitev’. S tem nam omogoči preživetje. Problem je v tem, če traja predolgo in postane kroničen. Ko stres traja kratek čas, se telo okrepi, da lahko preživi (izloči slabe celice, namesto njih ustvari nove in boljše – avtofagija). Medtem ko dolgoročni stres, ravno obratno, močno izčrpa telo. Izčrpano telo se nima časa regenerirati, rasti, prosperirati, imeti dober obrambni (imunski) sistem. Tako dejansko postane ranljivo za viruse in druge patogene. (Sicer niti virusom in patogenom ni v interesu, da bi nas toliko onesposobili, da bi s tem ogrozili tudi svoj obstoj.)
Kako naše telo reagira na te (anksiozne, depresivne) občutke?
Nepravilno bitje srca
Povečana frekvenca dihanja
Nespečnost
Slabši odziv imunskega sistema
Upad kognitivnih funkcij
Pomanjkanje potrpljenja, sočutnosti in čuječnosti
Slaba prebava
Bolečine
Zakrčenost telesa
Morda celo pojav alergij, fibromialgije, težav s ščitnico in hormoni
Uvod v avtoimune bolezni..?
Ko pride do anksioznosti in depresije, vam zdravnik predpiše ‘zdravila’. (Zakaj pod narekovaji? Zato, ker dejansko nič ne zdravijo, ampak na umeten način le odpravljajo simptome in pri tem ustvarjajo odvisnost telesa od njih). Poraba ANTIDEPRESIVOV se je v zadnjem letu (od marca dalje) znatno povečala. Kar za 34%! Antidepresivi naj bi celo pomagali v boju proti COVID 19. (?!)
Ob tem se je povečala tudi uporaba alkohola, marihuane in drugih drog.
Konzumiranje farmacevtskih sredstev pa ima tudi drugo plat medalje. Zaradi te druge plati, je dobro pretehtati, koliko je sploh vredna ‘dobra’ plat – za ceno slabe. Ker kaže, da bo ta kriza trajala še nekaj časa, bi bilo dobro, da bi vsak posameznik vedel, kaj lahko stori za sebe, da se izogne zdravilom oziroma da se izogne anksioznosti, depresiji in drugim boleznim sam in na naraven način.
Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na možgane?
Onesposobijo ali preprečijo delovanje serotonina, ki je zelo pomemben nevrotransmiter (to je povezovalec dveh živčnih sinaps)
Za 40% – 60% zmanjšajo število serotoninskih receptorjev v možganih
Telo začne proizvajati vedno manj lastnega serotonina (hormon sreče)
Telo postaja vedno bolj odvisno od njih
Lahko naredijo več škode kot koristi
Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na črevesje, center našega zdravja?
Spremenijo sestavo mikroflore in s tem vplivajo na nastanek postbiotikov
Lahko povečajo prepustnost črevesja (‘Leaky Gut Syndrome’)
Sprememba črevesne mikroflore lahko privede do disbioze (porušeno ravnovesje črevesne flore), kar potem negativno vpliva na celotno telo.
V nadaljevanju vam bomo razkrili nekaj preprostih načinov, ki so, mimogrede, tudi znanstveno dokazani, da preprečujejo depresijo in pomagajo telesu ohranjati homeostazo (ki je pogoj za zdravo telo in duha).
Spodaj boste našli enajst možnih načinov, kako si pomagati sami. Najprej pa si poglejmo znanstveno utemeljitev, kako telovadba vpliva na preprečevanje pojava anksioznosti in depresije ter povečanje imunske odpornosti:
Gibanje (telovadba) ne vpliva zgolj na mišice, fascije in kardiovaskularni sistem, ampak znantno vpliva na razpoloženje in delovanje možganov. Dokazano je, da ustrezno gibanje lahko prepreči in zdravi depresijo.
Telovadba povečuje nastanek triptofana, ki deluje kot prekurzor za nastanek serotonina v možganih (ki je pomemben nevrotransmiter). Triptofan je namreč (ob prisotnosti stresa – kortizola) lahko tudi prekurzor za kinurenin, iz katerega nastaja kvinolinska kislina (nevro toksin), ki povzroča odmiranje možganskih celic. Slednje lahko povzroča tudi majhna a kronična vnetja po telesu (ki jih lahko povzročajo tudi zdravila, procesirana hrana, težke kovine ipd).
Poleg tega gibanje vpliva tudi na srčno variabilo (HRV – Heart Rate Variability), ki lahko služi kot prediktor za pojav anksioznosti in depresije. Gibanje, preponsko dihanje (meditativno), ozemljevanje, savnanje, hladna termogeneza, intervalni trening, postenje in podobni kratkoročni stresorji zelo ugodno vplivajo na višji HRV.
Kako lahko preprečimo uporabo antidepresivov?
Vsak dan vsaj 20 minut gibanja
Vsak dan vsaj 15-20 minut dihanja s trebušno prepono (z daljšim izdihom – dihanje je temeljna pot do umirjanja avtonomnega živčnega sistema in srčne variabile HRV)
Vsak dan vsaj 10 minut izpostavljanja sončni svetlobi, najbolje v jutranjih urah (ali IR svetlobi, če je to mogoče)
Vsak dan (lahko istočasno) vsaj 10 minut ozemljevanja (bodisi z direktnim stikom z zemljo ali preko ozemljitvenih pripomočkov).
Izogibanje kavi, teinu..
Izogibanje procesirani hrani
Jemanje psihobiotikov (probiotiki, ki dobro vplivajo na psiho, počutje..)
Skrb za detox telesa (in možganov) – Eden od načinov je lahko tudi suho ščetkanje, intermitentno postenje..
Tapkanje, TRE (trauma release exercises), aromaterapija, svetlobna terapija, glasbena terapija..
To je samo nekaj od načinov. Najbolj ključni so prvi trije (ti pomagajo tudi k boljšemu spanju). Vse našteto najdete podrobno opisano in s konkretnimi vajami (video) v našem programu STRES & VAGUS (tudi telovadbo).
Lahko pa nam tudi napišete, kaj konkretno vas muči in vam sporočimo, kaj konkretno (katere rešitve) predlagamo v vašem primeru.
Če trenutno jemljete antidepresive, to ne pomeni, da jih nehate jemati. Pomeni pa, da lahko začnete postopoma z naravnimi pristopi in se sproti posvetujete s svojim zdravnikom o potencialnem zmanjševanju doze.
Naj gibanje in zdrav duh krojita vaše zdravje in s tem vašo usodo.
Kaj če bi vam rekli, da obstaja čudežna tabletka, ki odpravi vaše težave z anksioznostjo, zaprtostjo, slabo držo, zakrčenostjo mišic, bolečinami v križu ipd?
Bi jo z veseljem pogoltnili? Kaj pa, če vam rečem, da obstaja taka tabletka v obliki preproste vaje, ki je poleg tega se brez stranskih učinkov? Ste za? Potem berite dalje!
Če za vse omenjene ali podobne težave vzamemo dejansko ‘zdravilo’, pa tudi če je narejeno iz zelišč, še vedno samo zmanjšujemo simptome, ne pa vzroka!
Zakaj ne bi poskusili z vajo, ki bo spodbudila ‘samozdravljenje’ in ponovno ravnovesje v našem telesu? Ne boste verjeli, ampak gre za dihanje! Da, se tako banalno se sliši, ampak, ne boste verjeli, sodobni odrasli ne znamo več dihati pravilno! Kvaliteta dihanja je primerljiva s kvaliteto hrane, če ni še pomembnejša! Na dan naredimo 23.000 vdihov – predstavljajte si, da na dan naredite 23.000 grižljajev ‘junk food-a’ ali 23.000 ponovitev napačne vaje?
Želite razumeti zakaj je dihanje tako pomembno?
Se naučiti preproste vaje, ki bo vaša nova dnevna rutina?
Želite izvedeti, kako nepravilno dihanje v otroštvu (skozi usta) povzroči krive zobe in podolgovat obraz in slabo držo?
Vas zanima, zakaj je bolje dihati manj kot več?
Potem vas povabim, da si naložite brezplačni webinar o dihanju DIHAJ MANJ – DIHAJ SKOZI NOS – DIHAJ HORIZONTALNO s praktičnimi vajami! Kliknite na spodnji gumb in si zagotovite dostop!
BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?
Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Če je uspelo 85 letni gospe (in to samo z ustrezno vadbo), potem lahko uspe tudi vam!
