Anksioznost in kronični stres pri otrocih in odraslih – Je vzrok v ne-integriranem Morojevem refleksu?

Se tudi vam dogaja, da se kar brez razloga nekaj ustrašite oziroma brez nekega dejanske nevarnosti? Da imate nenehno prisoten nek ‘podzavestni’ strah? Da ste pod stresom tudi ko ni konkretnega razloga za to? Se to dogaja tudi vašim otrokom? Kar naenkrat jih začne boleti glava ali trebuh? Tisti dan nočejo v šolo ali na dejavnosti?

Zelo pogosto je lahko razlog ‘nerazvit’ oziroma ‘ne-izzveneli’ primitivni refleks, s katerim se rodimo..

Da novorojenček preživi, ga ščitijo številni  refleksi (primarni). Refleksi so nezavedni gibi, ki jih upravlja hrbtenjača ali možgansko deblo, da tako zaobidejo možgane, ki v tej fazi še niso dovolj razviti. Te refleksi nam omogočajo, da se prebijemo skozi porodni kanal, da naredimo prvi vdih, da se prisesamo k materi na dojko, da se je oprimemo, če bi nemara lahko padli, da stegnemo roke pred seboj, če se ustrašimo ali nam glava pade za telo ipd.

Kmalu (nekaj mesecev) po porodu oziroma do enega leta naj bi ti refleksi ‘izzveneli’ in sicer tako, da bi se razvili (skladno z razvojem možganov) v bolj napredne reflekse dinamične drže, ki nam pomagajo preko obračanja, plazenja bočnega seda in drugih razvojnih mejnikov do pokončne drže in bipedalnega gibanja.

Eden najpomembnejših primarnih refleksov je morojev refleks. Ta refleks se razvije že v maternici, v prvem tromesečju. Ko se ta refleks aktivira, se otrok iztegne nazaj (glej spodnji prikaz). Ta refleks mu pomaga narediti prvi dih.

Morojev refleks

V tej fazi razvoja (0-4 mesecev po porodu) dojenček še nima razvitih ‘razmišljujočih’ možganov, s pomočjo katerih bi se odzival. Odziva se refleksno s pomočjo primitivnih možganov (limbičnih), ki so zadolženi za preživetje.

Gre za razvoj simpatičnega živčevja – boj ali beg. Torej za razvoj stresnega odziva telesa, ki ga lahko primerjamo s pritiskanjem na pedalo za gas. Ko se refleks sproži, se v telesu sprostijo stresni hormoni, mišice se napnejo (zategnejo), srčni utrip se poveča, število vdihov na minuto se poveča.. telo se pripravi na boj ali beg.

Opomba: To ni edini refleks, ki je povezan s strahom in anksioznostjo. Omeniti moramo tudi refleks imenovan strah in paraliza. Za njega je značilen odgovor (refleks) telesa, da ‘zamrzne’ – in se s tem zaščiti. V kolikor vam je poznana polivagusna teorija od dr. Stephena Porgesa, potem boste razumeli, da gre za aktivacijo dorzalnega (‘plazilskega’) dela vagusnega živca. O tem smo več pisali v člankih O vagusnem živcu (naš najbolj bran članek) in v članku Zaščitne maske, otroci in vagusni živec.

Preveč pritiskanja na pedalo za gas vodi v izgorelost.

Če se stvari razvijajo kot bi se morale, potem se ta refleks začne uravnovešati s parasimpatičnim živčevjem (‘počivaj & prebavljaj & dihaj) in ‘gas pedalo’ dobi tudi ‘zavorni sistem’. Pri tem je pomembno, da enakomerno razvijamo levo in desno možgansko hemisfero.

Vir Youtube webinar ‘The brain and anxiety‘.

Usklajeno delovanje med levo in desno hemisfero je ključno. Ne-integrirani primarni refleksi lahko povzročijo, da se ena ali druga hemisfera ne razvijeta optimalno oziroma, da je prizadeto njuno povezovanje, kar se navzven zlahka manifestira v obliki anksioznosti.

Če se v življenju odzivamo primarno čustveno in ne razumsko, potem v nas še vedno vlada ta prvinski refleks.

Kaj se zgodi z otrokom, ki ni uspel integrirati tega refleksa?

Takšni otroci po navadi delujejo pod okriljem kroničnega stresa. To pomeni, da njihovi možgani nenehno podrobno skenirajo okolico, če se kje nahaja potencialna nevarnost. iz tega razloga so lahko:

• hiperaktivni (ali hipo)
• imajo motnje pozornosti
• hitro menjajo razpoloženje
• imajo moteno senzorično procesiranje
• slabo slušno diskriminacijo
• slabšo vidno diskriminacijo
• anksioznost
• agresivnost
• nihanje razpoloženja
• ali preplašenost in zaprtost
• občutljivost na dotik
• ali iskanje dotikov in pozornosti
• težave z ravnotežjem
• fobije, panične napade
• probleme z imunskim sistemom
• težave z branjem črnega tiska na beli podlagi
• slabost v avtu
• nizka samopodoba
• težko se odločijo
• močenje postelje ponoči

Morojev refleks se lahko aktivira tudi ponoči, v spanju in nas (ali dojenčka, otroka) prebuja!

Otrok, ki ne integrira morojevega refleksa ne more optimalno razvijati možganov. Del možganov ostaja ‘zaklenjen’ na tej primitivni stopnji preživetvenega mehanizma, ki deluje non stop, izčrpava telo in onemogoče razvoj kompleksnejših povezav v možganih.

Ker je morojev refleks direktno povezan z vestibularnim sistemom (sistemom za ravnotežje), imamo lahko težave z gibanjem. Pogosto se to vidi navzven kot slaba motorika, slabo ravnotežje, otrok je ‘štorast’.

Stresni odziv telesa pa je tudi direktno povezan z imunskim sistemom oziroma ga inhibira. zato se lahko pojavljajo pogosta vnetja, alergije, občutljivost na hrano, astma, dihanje skozi usta.. 

Je to tudi prvi korak h diabetesu?

Zakaj se morojev refleks ne integrira?

Vzroki so lahko travmatični porod (dolgotrajen porod, prezgodnji porod, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda – ker mu pritiska na možgansko deblo, vakuum, carski rez, ovita plodovnica, placenta previa, fetalni distres, prenošenost, sevanje v nosečnosti, velik stres v nosečnosti, nizka telesna teža ob rojstvu, zlatenica, ki vztraja) in celo asimetričnost materine medenice/ drže, brazgotine v predelu trebuha.. določena travma po porodu, ki vpliva na dojenčka, težave z dojenjem v prvih 6ih mesecih, visoka vročina ali vročinski krči v prvih 18ih mesecih, otrok shodi šele pri 18ih mesecih ali več, dojenček večinoma nošen v lupinicah, ležalnikih ipd.

Zato je zelo pomembno, da mama že v nosečnosti kar se da najbolje poskrbi za čim bolj ustrezno lego ploda (KAKO?)

Že integrirani refleks se lahko tudi vrne kadarkoli v življenju!

Določeni travmatski dogodki lahko ponovno aktivirajo morojev refleks. Eden takšnih dogodkov je lahko tudi porod. To pomeni, da mama začne od poroda dalje doživljati strahove, anksioznost oziroma se jI nenehno vklaplja stresni odziv telesa, čeprav ni prisotnih konkretnih vzrokov oziroma nevarnosti.

Kdaj otrok začne kritično razmišljat in integrirat ‘razmišljujoči’ del možganov?

Prefrontalni korteks se razvije do osmega leta. Do takrat otrok ne more razumsko razmišljat in reagirat. Prefrontalni korteks inhibira limbični del možganov (primitivni, ki deluje na osnovi emocij). S tem ko razvije prefrontalni korteks, začne upravljati s simpatičnim odzivanjem telesa (boj ali beg) saj ga lahko upravlja preko parasimpatičnega živčevja (počivaj, prebavljaj, dihaj). Pri tem igra veliko vlogo motorni korteks, ki je povezan z gibanjem.

Zato moramo pri otrocih spodbujati gibanje! Čim več gibanja! Poleg tega zelo pomaga, če masiramo stopala (babinski refleks), če masiramo tudi dlani (prijemalni refleks), otroka božamo vzdolž hrbtenice (spinal galant refleks) in delamo vaje za leno oko!

Naložite si brezplačni video s klikom na spodnji gumb!

Kaj še lahko storimo?

“A coordinated body is a coordinated brain.” (Koordinirano ‘uglašeno’ telo predstavlja koordinirane možgane.)

Še največ kar lahko storimo na vsakodnevni ravni je, da poskrbimo za motoriko, torej gibanje. Gibanje ustvarja največ novih povezav v možganih in jih nadgrajuje, sploh različni načini gibanja. (Gibanje je lahko celo žvečenje čigumija in ne boste verjeli, da lahko pomirja živčni sistem.) Anksioznost živi v vestibularnem sistemu!

Zelo zaželeno je, da otroku ali tudi odraslemu dovajamo dovolj ustreznih senzoričnih imputov (vnosov) bodisi v obliki zvoka, vida, vonja (aromaterapija!), pozitivnih afirmacij..

Za otroke je ključnega pomena, kako uravnan živčni sistem imajo njegovi starši, saj ga nehote (podzavestno) kopirajo (‘nerv mirroring’). Če smo starši anksiozni in nervozni, bodo tudi naši otroci. Starši lahko zelo veliko naredijo že samo s tem, da doma ugasnejo televizijo, predvsem novice. Današnje novice ne prinašajo nikoli nič dobrega in kot take deregulirajo naš živčni sistem. Tega nam ni treba.

Šele ko se možgani spet počutijo varne, se lahko naučijo novih kompleksnejših nevroloških povezav, kar pomeni da se refleks integrira.

To dosežemo s posebnimi vajami, največkrat poznanimi pod kratico MNRI. Namen teh vaj je, da zavestno treniramo nov vzorec v možganih, ki sčasoma povozi starega. To pa so lepote nevroplastičnosti naših možganov, o kateri smo vam že pripravili brezplačno trilogijo videov.

Več o vajah (in testiranju) vam bomo pripravili v enem izmed naslednjih zapisov (bodite prijavljeni na mailing listo)!

Danes pa si lahko naročite video, kjer vam pokažemo, kaj lahko za otroka naredite na dnevni ravni s stimulacijo stopal, dlani in oči! Samo 5 minut na dan! (Video vsebino vam pošljemo v roku 24 ur. Video NI direktno vezan na Morojev refleks.)

Alja Malis, specialistka za gibanje