- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Svetloba
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Kako v formo s samo 6 minutami treninga na teden?
Verjetno niste pričakovali takega naslova na naši Vadbeni kliniki, saj če poznate naše delo, veste da ne prisegamo na instant rešitve, ko gre za (dolgoročno) zdravje našega telesa.
Pa vseeno. V nadaljevanju si boste lahko prebrali o posebni formuli treninga, ki vam lahko z malo truda prinese velike rezultate. (Vir: Get Fit In 6 Minutes)
Za kaj gre? Če sledite našim BLOGOM oziroma izvajate naše PROGRAME, potem morda že veste, da malo stresa dobro vpliva na naše telo. Govorili smo že o različnih stresorjih, kot je mraz, toplota, postenje.. kamor spada tudi šport oziroma telesna vadba, ki prav tako predstavlja enega od stresorjev..
Kako lahko stres pozitivno vpliva na telo?
Ravno pravšnja količina stresa spodbudi telo, da se ‘oboroži’ s svojimi najboljšimi ‘silami’ oziroma viri,ki bi mu pomagali v boju za preživetje (če bi res prišlo do hudega mraza, vročine, pomanjkanja hrane ali ekstremnega in dolgotrajnega fizičnega napora). Dolgotrajni stres pa deluje ravno obratno, obremenjuje telo, ustvarja proste radikale, kronično izloča stresne hormone, poškoduje zdrava tkiva, prej nas naredi podvržene boleznim in staranju.
Kakšna telesna vadba spodbuja kratkoročni in ne dolgoročni stres?
To je ključno vprašanje za vse, ki se gibamo! Tudi negibanje je svojevrsten stres za telo – stres v obliki prisilnih drž, ki ga ponavadi spremlja še psihološki stres.
Lahek tek ali hoja ne povzročita (kratkoročnega) stresa v telesu.
Cilj treninga s kratkoročnim stresom na telo je, da poveča število mitohondrijev v celicah. Mitohondriji so celične tovarne, kjer se s pomočjo kisika, ki ga vdihavamo in hranil, ki jih zaužijemo tvori ATP (adenozin trifosfat) – energija, ki nam omogoča gibanje. Več mitohondrijev imamo, več kisika uspemo izkoristiti in bolj smo učinkoviti. Več mitohondrijev pomeni tudi manj oksidativnega stresa.
Kaj je oksidativni stres?
Oksidativni stres je neravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti v telesu. Prosti radikali so v bistvu molekule, ki vsebujejo kisik s prevelikim delom pozitivnih elektronov, zato, se vežejo na zdrava tkiva, če v bližini ni antioksidantov oziroma negativno nabitih elektronov. V primeru, da imajo naše celice manj mitohondrijev, potem lahko nastaja več prostih radikalov. Kratkoročni stres v obliki treninga, ki ga opisujemo v nadaljevanju, poskrbi da se v celicah tvorijo novi mitohondriji. S tem se poveča naša fizična kondicija in naš VO2 max.
Z VO2max merimo, koliko kisika maksimalno lahko porabijo naši mitohondriji med treningom.
Proste radikale pa lahko vežemo iz telesa tudi na še en zelo preprost način, ki je tudi združljiv s samim treningom in sicer z ozemljevanjem. Zemeljska površina je negativno nabita in zato veže nase proste radikale, ki so pozitivno nabiti. Če uspemo športati bosi v stiku z zemljo, potem je to zmagovalna kombinacija. če to ni možno, lahko uporabljamo ozemljitvene čevlje ali druge ozemljitvene pripomočke kot je na primer ozemljitvena rjuha kar med spanjem.
Z vrednostmi VO2max se povezuje ne samo naš ‘fitness’ (koliko smo v formi), ampak tudi manjše tveganje za metabolne bolezni, kot so kardio-vaskularne bolezni, diabetes, debelost in tudi predčasno staranjevključno z možgano in Alzheimerjevo boleznijo.
Ko telovadimo (na pravi način), je kot da bi telo spustili skozi biološki filter, kjer se izločijo slabi mitohondriji (in še kaj) in zamenjajo z novimi in boljšimi..
Kaj so še koristi takšnega načina treninga?
- Poraba visceralne maščobe
- Začasna aktivacija simpatikusa (adrenalin, noradrenalin) – da pospešijo delovanje srca, pljuč, mišic – receptorji za te hormone pa so tudi na visceralni maščobi!
- Boljše spanje
Visceralna maščoba
je maščoba okoli notranjih organov. To je bela maščoba, ki se drenira skozi jetra in jih zato močno obremenjuje. to vrsto maščobe povezujemo z nastankom metabolnih bolezni. Študije so pokazale, da z intenzivnimi, a kratkimi intervalnimi treningi, nekajkrat tedensko, nekaj mesecev (vsaj 3) lahko zmanjšamo kar za 17%!
Kaj so ključne 3 točke dobrega treninga?
-
Intervalni trening
-
Raznolikost treninga
-
Dihanje skozi nos
Intervalni trening
Študije so pokazale, da je intervalni trening edini način treninga, ki spodbuja nastanek novih mitohondrijev in zgoraj opisanih koristi za telo. Intervalni trening je trening, kjer določen časovni interval treniramo s svojo največjo močjo in hitrostjo, ostali del intervala pa počivamo (na primer počasna hoja). Tak način treninga vzpostavlja kratkoročne strese na telo in le stres doseže v telesu, da se zgodijo spremembe na bolje.
Raznolikost treninga
če izvajamo vedno enake raztezne vaje, vedno enak trening trupa in vedno enak cardio trening, potem se telo nanj privadi in ne zahteva ob izvajanju nobenih adaptacij. Adaptacije pa so tiste, ki jih naše telo potrebuje, da razvija nove nevronske povezave v možganih, nove motorične strategije in nova mišična vlakna (bolj goste kosti).. Princip in namen vaj lahko ostaja enak, vendar je dobro pogosto menjati položaje in gibe oziroma gibalne vzorce.
Zakaj so nove vaje tako učinkovite? Enostavno zato, ker stimulirajo možgane.
Dihanje skozi nos
je ključnega pomena za boljši izkoristek kisika v celicah. Preberite več v članku STOP! Ali med športom dihate skozi usta?
Kako izgleda primer dobrega intervalnega treninga?
Trening je lahko sila preprost. in sicer naredimo 30 sekund visoko intenzivnega gibanja (kot je šprint ali celo šprint v klanec), nato počivamo (hodimo) 4,5 minute in vse skupaj ponovimo 4 krat in trikrat tedensko (za najmanj 3 mesece).
Tako dobimo 6 minut intenzivnega treninga na mesec!
Naložite si HIIT app za intervalne treninge!
Kdaj se tak trening odsvetuje?
Opisani trening vsebuje veliko poskokov in sil udarcev in zahteva močno telesno jedro in dobro držo. Če ste noseči, po porodu, po drugih operativnih posegih, z bolečinami v križu, kolenih ali drugimi bolečinami, če imate urinsko ali fekalno inkontinenco, prolaps, potem je najbolje, da se najprej lotite programov kot so CELOSTNA NOSEČNOST, POPORODNI PREPOROD ali FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO IN ZDRAVA STOPALA in šele nato, ko opravite omenjene težave nadaljujete s tovrstnimi treningi. Preberite Kdaj in kako začeti z vadbo po porodu?
Kaj pa alternativa za tiste malo manj fit oziroma s prekomerno težo ali za ženske v menopavzi?
Lahko uporabimo sobno kolo ali katerega-koli od naših cardio treningov brez poskokov (ki se nahajajo v vseh naših online programih)
Formula je sledeča: 8 minut hitrega kolesarjenja, 12 minut počasnega gibanja (kolesarjenja), skupno 20 minut, 3x tedensko (vsaj 3 mesece).
Študije na ženskah v menopavzi, ki so jih pestili utrujenost, vročinski oblivi, slabo spanje, povečanje maščobe okoli trebuha, so poročale veliko izboljšanje vsega naštetega.
Prav tako študije na starejših (60 let, 85 let) so pokazale, da lahko kadarkoli v življenju pripravimo lastno telo do tega, da se adaptira (na bolje). Tako da NIKOLI NI PREPOZNO!
Je tak trening dovolj (za fit telo)?
Študije, ki so prikazane v spodnjem viru so se osredotočale na izboljšanje VO2max, zmanjšanje maščobnega deleža v telesu in zmanjšanje rizičnosti za metabolne bolezni in prezgodnje staranje.
Žal pa to ni vse..
Ko treniramo, so pomembna tudi sledeča dejstva, sicer tvegamo poškodbe ali druge bolezni:
- Mehanika gibanja
- Mobilnost & Stabilnost telesa
- Timing mišic
- Uporaba fascij (Trening fascij, Natural movement..)
- Maksimalni srčni utrip
- Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV
- Dobra prehrana
Mehanika gibanja
pomeni, centriranost sklepov med gibanjem. če sklepi niso centrirani in če se posamezni deli telesa ne gibajo okoli osrednje telesne osi, potem se mora telo soočati z veliko večjimi silami in obremenitvami kot sicer. To sčasoma vodi v poškodbe sklepov, mišic, tetiv in fascij. Da telo vrnemo v negovo poravnavo, izvajamo ustrezne korekcijske vaje za držo in skušamo izboljšati sam življenjski slog (predvsem vezano na način sedenja, druge statične drže in način dvigovanja, sklanjanja, upravljanja z mobiteli..itd.)
Če med fizično obremenitvijo telo ni poravnano in sklepi niso centrirani, jih veliko hitreje obrabimo in smo pri tem manj učinkoviti.
Kateri naši programi vam lahko pomagajo do boljše drže? Poporodni preporod, Funkcionalno medenično dno, Odkleni vratno grbo, Gibanje brez bolečin in vadbe, Fit v pisarni, Zdravo sedenje če jih naštejemo samo nekaj.
Mobilnost & Stabilnost
Naše telo mora biti ravno prav mobilno (gibljivo) in hkrati stabilno, da se lahko giba optimalno. Če nismo dovolj stabilni, potem telo zaklene gibljivost (saj je tako bolj varno za nas), ampak zaklenjeno telo pa ni ravno idealno za trening, kajne? Torej pogoj za dober trening je najprej dobra stabilnost trupa oziroma globoke linije stabilizacijskih mišic (s tujko imenovane Deep front line). Več o tem si lahko preberete v blogu:
- Kako dejansko krepimo telesno jedro in zakaj je to pomembno?
- Zakaj so ženske 2x bolj podvržene športnim poškodbam kot moški?
- Kako sta povezana mobilnost in stabilnost v telesu?
In ko smo poskrbeli za stabilnost, moramo poskrbeti tudi za gibljivost. Pomembno je dinamično raztezanje / ogrevanje pred takšnim treningom in ohlajevanjem po njem.
Ali je vaše telo pripravljeno za trening pa lahko preverite tudi s testiranjem FMS (Functional Movent Screen) – 7 funkcionalnih testov – ‘detektor napak gibanja vašega telesa’..
Timing (časovnica) mišic
je ključnega pomena, saj se morajo globoke (stabilizacijske) mišice vedno (z vsakim korakom ali gibom) vklopiti pred (predčasno) površinskimi mišicami (mobilizatorji telesa). To velja tako za globoke stopalne mišice, kot za mišice medeničnega dna, globoko trebušno mišico ipd.. Na tem temelji vsa filozofija z imenom ‘barefoot science’ Pravočasni timing teh mišic je velikokrat izgubljen, ko so prisotne težave kot so bolečine v križu (ali kakršnekoli bolečine), diastaza rektusov, inkontinenca, prolaps.. Zato moram najprej nasloviti sledeče.
“First you move well – Than you move more and often”.
Eno izmed osnovnih prinicpov gibanja in treninga (po Grey Cook) je, da se mora najprej znati naše telo gibati pravilno, šele nato pogosto (in bolj intenzivno).
Naša najboljša programa za resetiranje timinga globokih mišic sta Funkcionalno medenično dno in Poporodni preporod (ali individualna obravnava).
Uporaba fascij
Kaj so fascije? O fascijah smo že govorili na dolgo in široko, tudi samostojni online program imate na voljo. Ampak, če povzamemo na kratko.. fascija je želatinasta mrežasta in tridimenzionalna ovojnica, ki ovija vse naše mišice, organe, žile in živce ter daje telesu strukturo, obliko, zaščito in pomoč pri gibanju. Pri hoji in teku nam zdrave (hidrirane in elastične) fascije dajejo možnost elastičnega odboja (predstavljajmo si kenguruja ali trampolin), ki nam prihrani ogromno dela mišic (in porabe energije). Z uporabo fascij je naše telo bolj učinkovito, kasneje se utrudi in težje se poškoduje.
Več si lahko preberete v
- Sedem dejstev o fasciji, ki jih morate vedeti, če se želite starati počasneje ter potrojiti učinek gibanja in treningov.
- Propriocepcija ali kako dobri so naši telesni zemljevidi za gibanje?
Oziroma si omislite odličen program Trening fascij & vrelec mladosti.
Maksimalni srčni utrip
Dobro je vedeti, kakšni srčni utrip imamo v mirovanju (to si lahko izmerimo tudi sami s štetjem utripa srca na minuto) in kakšen je naš maksimalni srčni utrip (s katerim srce lahko še normalno funkcionira). Normalni srčni utrip v mirovanje je 60 – 100 utripov na minuto, nižji je v tem razponu, boljše je.
Približek maksimalnega srčnega utripa se lahko izračuna s pomočjo let (najlažji način je 220 minus leta), vendar za bolj natančen izračun potrebujemo specifičen fitnes studio, kjer merijo VO2max. Obstajajo pa tudi različni spletni kalkolatorji.
Ko imamo enkrat obe vrednosti, lahko določimo intervale srčnega utripa, ki so določeni glede na cilj treninga. Za naš zgoraj opisani intervalni trening je za intenzivni interval treninga primeren utrip med 80% – 95% maksimalnega srčnega utripa in za neintenzivni interval med 40% – 50% utripa. (zame, ki sem stara 41, mi zgornji spletni kalkulator izračuna maksimalni utrip 185 utripov, kar pomeni, da želim v intenzivnem intervalu priti na 148 utripov in v počasnem na okoli 83 utripov na minuto.(Dandanes je s pametnimi urami in telefonu to preprosto slediti).
S pametnimi urami lahko spremljamo svoj srčni utrip oziroma si določimo želene intervale za trening.
Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV
Dober spanec je osnova za katerokoli aktivnost našega telesa. Narava si ni zastonj izmislila, da moramo kar ⅓ svojega življenja prespati, da zagotovimo regeneracijo našega stroja. Narava nam je dala možnost shrambe maščobe na dolgi rok, ni nam dala pa možnosti shranjevanja spanja na dolgi rok. Torej brez hrane brez problema preživimo kar nekaj časa, brez spanja niti nekaj dni. Z merjenjem spanja (‘sleep tracking’) lahko predvidimo ali je danes dan za trening ali ne. to nam lahko pove tudi srčna variabila oziroma HRV (heart rate variability), enota, ki meri sposobnost našega srca in avtonomnega živčnega sistema, da se učinkovito sooča s stresom. (Večja je variabila, boljše je).
Dobro regeneracijo pa si lahko pomagamo ustvariti tudi s samo-masažo s terapevtskimi masažnimi žogicami, ki so sposobne prodreti v globino tkiv, odpravljajo zlepljenja fascij in mišic, povečajo cirkulacijo, limfni pretok in elastičnost mio-fascialnega tkiva.
S terapevtskimi masažnimi žogicami lahko telo dobro pripravimo na trening oziroma ga po treningu resetiramo. Žogice so kot osebni maser, ki ga imamo ves čas pri roki.
V ta namen nam lahko pride prav tudi lepljenjem kinezio trakov, ozemljevanje, meditacija, čuječnost, dihanje s prepono, savnanje, solna terapija..
V programu Zdravo telo – Zdravo črevo (in možgani) se podrobno lotimo tem kot so spanje, ozemljevanje, srčna variabila, dihanje kot tudi prehrana, meditacija, intervalni trening..
Dobra prehrana
In seveda na koncu ne smemo pozabiti še na kvalitetno gorivo za naše telo. Hrana naj bo takšna, da pri njeni presnovi prihaja do čim nižjih vrednosti nastanka prostih radikalov in sproščanja toksinov v telo ter da nudi čim boljšo absorpcijo (ne samo prebavo) hranil v telo.
S čim lahko še nadgradimo trening, da dosežemo maksimalne učinke?
- Hladna termogeneza (Mraz kot ‘dobri’ stresor)
- Intermitentno (prekinitveno) postenje (Določen časovni interval v dnevu, ko ne jemo, kot ‘dobri’ stresor)
- Savnanje (Vročina kot ‘dobri’ stresor)
Torej, kako bi izgledal popoln trening, ki vsebuje vse zgoraj omenjene komponente?
Preprosto.. Zgoraj opisanemu treningu dodamo še vaje za moč in pravočastnot reakcija trupa, dinamično raztezanje (s samomasažo), nekaj dihalnih vaj, kakšno meditacijo, naučimo se merit srčni utrip, vsakič naredimo malo drugačen trening (recimo gremo po drugi poti ali intenzivni interval s šprintom zamenjamo s skoki s kolebnico), včasih naredimo doma še trening fascij, ali natural movement flow (glej video), zvečer pa si privoščimo 10 minut meditativnega dihanja s prepono oziroma s poudarkom na čuječnosti.
Naš program TRANSFORMACIJA je zagotovo najboljši približek k temu, saj vsebuje vsega po malo. Če nimate dovolj lastne volje ali idej oziroma znanja, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali!
Alja Malis, specialistka za gibanje
