Ko sem po prebolelem covidu v roku desetih mesecev še trikrat zbolela in dvakrat krotila herpes na ustnicah, sem si rekla dovolj! Kot mati samohranilka dveh otrok in kot ustanoviteljica in ‘sama za vse’ na Vadbeni kliniki si tega ne morem privoščit ali dovoliti. Čeprav ljubim svoje delo in otroka, pa vseeno nekaj ni štimalo. Ali ste vedeli, da obstaja tudi pozitivni stres (tako imenovani eustres)? In ta dela telesu enako škodo kot negativni (distres), če traja predolgo!

 

Poglejmo si, kakšne fenomenalne stvari se dogajajo v našem telesu v našem hitrem življenjskem slogu..!

 

Kaj je stres?

 

Stres je porušeno stanje telesne homeostaze (ravnovesja biokemije v telesu) zaradi stresorjev, ki ‘napadejo’ naše telo v obliki negativnih misli, skrbi, strahov, jeze, žalosti, perevlikega navdušenja, fizične poškodbe, toksinov iz okolja, težkih kovin, mraza, vročine, lakote, utrujenosti, pre-treniranosti..ipd.

 

Stres bodisi v psihični bodisi v fizični obliki se prej ali slej manifestira tudi na fiziološki način. Zakaj?

Ker se, ko smo pod stresom, spremeni naš vzorec dihanja in vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema (tega, ki uravnava telesno temperaturo, bitje srca, prebavo, dihanje..). Sčasoma poruši telesno homeostazo in ustvari okolje oziroma podlago za razvoj bolezni in/ali bolečin. Bolj smo podvrženi boleznim (porušena homeostaza), manj smo odporni na stres. In obratno.

 

Naše telo oziroma trilijarde njegovih celic deluje na sledeč način: Celice našega telesa so bodisi v načinu obnavljanja ali v načinu obrambe. Ne morejo biti v obeh načinih hkrati. Zato se telo ne more zdraviti, dokler je v načinu obrambe (vnetna stanja).

 

Ko smo pod stresom, naše telo izloča hormone, kot so adrenalin in kortizol, ki vklopijo ‘preživetveni način’ delovanja telesa (povišan krvni tlak, zmanjšano sproščanje inzulina, povišan sladkor v krvi..), ki omogočajo hitro sprejemanje odločitev, vendar hkrati izklopijo življenjsko manj pomembne funkcije, kot je delovanje imunskega sistema, prebava in sinteza proteinov. 

 

Pogosteje in dlje časa smo pod stresom, bolj zaviramo lastno delovanje imunskega sistema, ustvarjamo inzulinsko rezistenco, povišan tlak, holesterol, težje izgubimo trdovratno maščobo okoli trebuha, ustvarjamo kronično vnetje v telesu, prepustno črevesno steno, zato smo bolj dovzetni za okužbe, izgorelost, depresijo, anksioznost, alergije, srčno-žilne in avtoimune bolezni.

 

Tu pride na vrsto vagusni živec. 

 

Vagusni živec je najpomembnejši živec v našem telesu. Uravnava vnetni odziv telesa. Spodbujanje delovanja vagusnega živca torej zmanjšuje kronična vnetja.

 

Kaj je vagus?

 


Vagus je v bistvu ‘kabel’ oziroma ‘dvosmerna avtocesta’ med notranjimi organi (srce, pljuča, prebavila) in možgani. Možganem prenaša njihova sporočila (senzorična), nazaj pa pripelje navodila, ‘ukrepe’ možganov v zvezi s tem (motorična – kar pomeni gibanje, npr bitje srca).

 

Gre za deseti možganski živec, najdaljši v telesu, glavni živec našega parasimpatičnega dela avtonomnega živčevja. To je naš zaviralni sistem, sistem, ki telo umirja, da se lahko obnavlja in ‘cveti’ – v nasprotju z drugo divizijo avtonomnega živčeja, simpatikusom, ki skrbi za preživetje – ‘boj ali beg’. Večina ljudi je kronično ‘zaklenjenih’ v ‘preživitvenem načinu’ – v tem načinu se telo ne more obnavljati, saj mora poskrbeti zgolj za trenutno preživetje, ki se navezuje na bolj ali beg. V tem načinu so mišice kronično zakrčene, dihanje plitvo in stresno, po telesu pa dirjajo stresni hormoni.

 

Dejstvo je, da se stresa (bolje rečeno stresorjev) ne moremo nikoli (popolnoma) znebili. Lahko pa vplivamo na to, kako se naše telo sooča z njimi! Svoje telo lahko naredimo odporno na stres! Gre za popolnoma fiziološke procese v telesu na katere lahko vplivamo s pomočjo treninga dihanja in še na veliko drugih načinov kot je na primer hormeza (uvajanje kratkoročnih stresorjev v obliki mraza, vročine, lakote ipd, ki telo vzpodbudijo da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe, da bi bilo kos tem stresorjem, če bi trajali dlje časa).

 

Odpornost telesa na stres lahko primerjamo z vedrom vode, kjer količina vode predstavlja stres, vedro pa naše telo. Dokler je voda, ki teče v vedro v vedru, je telo sposobno ‘rokovati’ s tem. Ko se voda razlije čez vedro, se vse skupaj poruši. Stresa se ne moremo nikoli znebiti. In to tudi ni naš namen, ker stres (v pravi) meri krepi telo. Bistveno je, da znamo vedro narediti večje in močnejše! Tako lahko prestrežemo več vode (beri stresa) brez posledic na telo. Oziroma brez negativnih posledic, kajti posledice definitivno so v odzivu na stresorje. Bistveno je, da se zgodijo prilagoditve na bolje, ne na slabše.

 


Vedro z vodo kot simbol prekomernega stresa.
Polno vedro je naša zgornja meja ‘odpornosti’ oziroma tolerance na stres. Če dodamo še eno kapljico vode, se bo voda razlila čez rob. Vsi radi krivimo to zadnjo kapljo za probleme, ki nastanejo posledično.  V bistvu pa so se problemi nalagali že dolgo prej. Če se ukvarjamo samo s problematiko ‘kaplje čez rob’, ne bomo nikoli rešili problema, saj bo vedno prišla nova ‘kapljica’, ki bo polila vodo čez. Če nimamo dovolj manevrskega prostora, nam že najmanjša količina stresa povzroči težave ali bolezen. Že najmanjša količina stresa iritira že tako razdražen živčni sistem. Potrebno je povečati vedro – oziroma umiriti živčni sistem in narediti telo bolj odporno na stres.

 

Aktivacija simpatikusa (stresnega odziva telesa) tako sama po sebi ni slaba, saj nam omogoča preživetje (predstavljajte si, da se pred vami kar naenkrat pojavi medved), vendar kronični odziv telesa s simpatikusom vodi v izčrpanost. Na enak način nam lahko v težjih situacijah (kjer beg ali boj ne zadostujeta) pomaga preživeti odziv telesa, kjer se pretvarjamo, da smo mrtvi (‘shut down) – za kar poskrbijo posebna vlakna vagusnega živca  (dorzalni del vagusa v skladu s polivagalno teorijo*). Vendar pa kronično odzivanje telesa tudi na tak način privede do številnih zdravstvenih težav.

 

Simpatikus in parasimpatikus (dve veji avtonomnega živčevja) morata delovati kot gas in zavora oziroma kot stikalo, ki se mora znat v pravem času prižgat in v pravem času ugasnit. Morata biti uravnovešena. Problem nastane ko en nadvlada drugega, kot da bi se stikalo zaskočilo.

 

Ali ste vedeli, da z vsakim vdihom povečamo srčni utrip in z izdihom ga upočasnimo? Malce v razmislek, kako lahko z dihanjem vplivamo na svoj avtonomni živčni sistem..

 

Z dihanjem (in tudi drugimi ‘triki’, ki se jih naučimo v programu Stres & Vagus), v bistvu vplivamo na delovanje srca, natančneje na intervale med srčnimi utripi (variabila srčnega utripa), ki so tesno povezani z dihanjem (srce in pljuča funkcionalno gledano so kot en organ). Če to izvajamo dovolj redno in sistematsko (‘trening’), vplivamo na večjo občutljivost baroreceptorjev (receptorjev za pritisk) v karotidnih arterijah, ki nam zagotavlja boljšo odzivnost na stres oziroma hitrejšo regulacijo iz simpatikusa (beži ali se bori) v parasimpatikus (počivaj, prebavljaj in se razvijaj) oziroma v homeostazo. Gre za izboljševanje tonusa vagusnega živca!

 

To je trening avtonomnega živčnega sistema.  To je trening vagusnega živca!

 

Tako preprosto je, a vseeno, skoraj ne poznam človeka, ki bi poznal te ‘ukrepe’ in si pomagal do zdravja sam, brez antidepresivov ali kopice drugih dodatkov in strokovnjakov (ne rečem, da niso nikoli potrebni). V prejšnjem blogu smo tako pojasnili, kako preprečimo okužbo s covid-19 (in drugimi patogeni) oziroma kako hitreje okrevamo in z manj posledicami.

 

Ali ste vedeli, da je variabila srčnega utripa (ki meri tonus vagusnega živca – višja je, bolje je) najboljši prediktor dolgoživosti, zdravja oziroma bolezni, celo boljši kot vrednosti holesterola, sladkorja in krvnega tlaka?

 

Ko ti zdravniki ne znajo pomagati, ko si sam za vse in ko ne veš več, kaj bi lahko storil, da bi si povrnil zdravje, pomisli:

 

Kako so živeli ljudje kot lovci in nabiralci, da so preživeli kot vrsta? Imeli so nekaj, kar nam manjka. Oziroma nečesa niso imeli.

Niso imeli udobja!

Udobje je nam največji sovražnik zdravja. Občasen mrazen, občasna vročina, občasna lakota, občasen večji fizični napor, hoja brez čevljev v stiku z elektromagnetnim poljem zemlje, brez sončnih očal, ki bi zavirali absorpcijo D vitamina.. to so bili kratkoročni stresorji v obliki ‘fitnesa’ ali ‘osebnega trenerja’, ki so krepili in ohranjali zdravje (homeostazo) naših prednikov. In da boste vedeli, ko te zebe, ampak resnično zebe, ne moreš razmišljati ‘neumnosti’. Gre za preživetje. Gre za fokus uma. Takrat telo naredi vse, kar je potrebno da ga pripravi na daljši mraz. Če ta stresor ne traja predolgo, nas okrepi. Dandanes tega ni. Vedno se pokrivamo z oblačili, pozimi grejemo domove, poleti hladimo, veliko sedimo, imamo ogromno toksinov v prehrani in okolju in celo v medsebojnih odnosih. To naše telo poleni (srce, žile, limfo, živčni sistem..), hkrati pa je izpostavljeno kroničnemu stresu. Smo sodobni ujetniki lastnega udobja! Kakšen izid lahko pričakujemo? Seveda, bolezni. Še ‘dobro’, da obstaja farmacija, a ne?

 

Torej, za konec še epilog moji zgodbi. Odkar izvajam te vaje (najdete v programu) redno, vsak dan (sploh ni težko, prav uživam v njih), Od takrat naprej sem (končno) zdrava. Pa sicer nisem delala nobenih drugih sprememb. Zdrava prehrana (vsaj kolikor se da) in gibanje očitno nista dovolj, stres povozi vse dobre namene. Dokler smo pod vplivom kakršnih-koli kroničnih stresorjev in /ali premalo/slabo spimo, nam zdrava prehrana in gibanje sama po sebi ne bosta omogočila pogojev za zdravje in zagotavljanje homeostaze telesa. Vsaj ne na dolgi rok. Preverjeno.

Dopisano slab mesec kasneje: Moj prvi potop v ledeno mrzli vodi & Intervju z Emil Ledenkom! (klikni za VIDEO osebno izpoved in blog)

 

Se mi pridružite še vi na moji misiji ‘Nikoli več ne bom zbolela?’

 

In še to. Žal resnično: Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Showing 2 comments
  • Tatjana
    Odgovori

    Zanimivo… iscem resitve za sebe… hvala

    • Alja Malis
      Odgovori

      Hvala, prepričana sem, da so to univerzalne rešitve za človeka kot vrsto.

Komentirajte