Posted on Leave a comment

Dober razvoj otrokovih je možganov je odvisen od razvoja primarnih refleksov – Kaj lahko naredimo starši danes?

Dober razvoj otrokovih možganov ni samoumeven ali odvisen od genov. Starši lahko znantno pomagamo svojim otrokom (in celo sebi) do boljših možganov. Žal tega kritičnega znanja ne dobimo ne v šoli, ne v šoli za starše, ne pri pediatru.. Ta zapis je nadaljevanje prejšnjega zapisa z naslovom Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine. Vsebinsko pa se še bolj navezuje na pred prejšnji zapis z naslovom Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um.

Razvoj naših možganov se začne že v maternici. Takrat se razvijajo primitivni možgani (nivo možganskega debla), ki tvorijo primitivne reflekse. Nekateri od teh izzvenijo še pred rojstvom (npr ‘fear paralysis reflex’).

Ko se človek rodi je njogov ultimativni cilj razviti možgane tako, da lahko stoji pokonci, se upira gravitaciji in izvaja energetsko učinkovito bipedalno gibanje (po dveh nogah) z usklajenim delovanjem fleksorjev in ekstenzorjev (mišice na sprednjem in zadnjem delu telesa – upogibalke in iztegovalke). Za to potrebuje razviti kar 72 refleksov oziroma gibalnih vzorcev, ki so zapisani v genetski material (DNA).

Človek je edina ‘žival’, ki potrebuje eno leto, da samostojno hodi. Bistven faktor, ki pomaga razviti naše možgane po rojstvu je gibanje. Dojenček dobiva senzorični dotok informacij v možgane skozi oči, vestibularni sistem, kožo, mišice in sklepe na podlagi česar možgani izvedejo določen motorični output (gibe). To je podlaga (pogoj) za tvorjenje novih in novih povezav (slojev) v možganih.

Največji poskok možganov smo tako deležni v prvih 12 mesecih oziroma v prvih treh letih življenja.

Na sliki vidimo, da so v prvih mesecih življenja aktivne (električno) le spodnje ‘plasti’ možganov (medulla). Tukaj se razvijejo in potekajo primitivni refleksi.

Kaj so primarni oziroma primitivni refleksi?

Primitivni ali primarni refleksi so nehoteni avtomatizirani gibi oziroma nezavedni gibalni vzorci dojenčka. Bolj razvitih seveda ne bi bilo moč pričakovati, ker možgani v tej fazi razvoja še niso ‘električno povezani’ oziroma razviti. 

Namen primarnih refleksov je da novorojenčku pomagajo potovati skozi porodni kanal in po rojstvu mu omogočajo preživetje (na način da zadiha, da se lahko prisesa, da se lahko oprijema, da se ne zaduši, če leži na trebuhu ipd.).

Nadaljnja naloga teh refleksov je, da  se  integrirajo (‘vgradijo’) v bolj kompleksnejše reflekse in gibe s pomočjo katerih se razvijajo možgani vse od dna možganskega debla (medule) pa do neokorteksa – človeških možganov. 

Torej razvoj možganov je odvisen od razvoja in integracije primarnih refleksov. 

Če se osnovni refleksi, kot je npr Morojev (o njem smo že pisali), ne razvijejo in integrirajo pravilno, se noben nadaljnji refleks in gib, ki se gradi na tem, ne more razviti optimalno. To je tako kot če gradimo zgradbo na slabih temeljih. Še tako dobra zasnova zgradbe ne bo odtehtala njenih slabih temeljev.

Eden izmed ključnih dejavnikov za neintegriranost primarnih refleksov je neravnovesje med levo in desno možgansko hemisfero oziroma njuna funkcionalna nepovezanost. In obratno.. slaba integracija levih in desnih možganov vodi v slabo integriranost refleksov.

Temo o integraciji levih in desnih možgani smo poglobili v članku ‘Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešen um in telo’ kjer smo pojasnili tudi, kako pride do pojava avtizma, disleksije, ADHD, težave z branjem in pisanjem, motoričnih težav.. in vam ga prav tako toplo svetujemo v branje, saj boste tam našli tudi videe z vajami! 

Se sprašujete, kaj je tisto, kar oživčuje oziroma  ‘električno napelje’ ostali del možganov?

To so stimulacije, ki pridejo v dojenčkove možgane skozi njegovo telo v obliki:

  1. Propriocepcije (proprioceptivnih stimulusov iz kože, mišic, fascij, sklepov)
  2. Vizualnega sistema (oči)
  3. Vestibularnega sistema (organ za ravnotežje)

Zato je pomembno, da ima mama z novorojenčkom čim več stika ‘koža na kožo’, da mu stimulira oziroma masira stopala, hrbet vzdolž hrbtenice, otroku lahko novorojenčku lahko kaže senzorične ČB kartice, ga pravilno rokuje, da ga čim manj omejuje in da je čim več časa na tleh in na trebuščku.. 

Možgani nato te informacije obdelajo (s čimer se razvijajo) ter ustvarijo ‘motorična navodila’ (motor output). To so električni signali, ki potujejo po živcih (kablih) do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje.

Gibanje je osnova za preživetje. Brez gibanja ni možganov in ni življenja.

Vse se začne s senzoričnimi vložki. Brez njih otrok ne more začeti čutiti svojega telesa in zaznavati okolice, v kateri se njegovo telo nahaja. Brez teh podatkov se ne more začet gibat. Motorični korteks zraste iz senzoričnega! Brez gibanja pa v nadaljevanju ne more razvit kognitivnih (umskih, akademskih) funkcij.

Gibanje je ključno!

Gibanje deluje po principu povratne zanke. Gibanje (koga ali kaj) ustvarja senzorični input (vnos). Gibanje (kdo ali kaj) ustvarja prav tako senzorični input – in krepi možgane.

Zakaj otrok potrebuje 12 mesecev, da shodi?

Toliko časa možgani potrebujejo, da se razvijejo vsi njegovi sloji (vse potrebne povezave za pokončno gibanje) od medule do frontalnega korteksa.

Možgani se v tem času tudi fizično povečajo, (ne samo v številu povezav) in kot taki bi se težko rodili skozi človeško medenico, ki je zaradi pokončnega bipedalnega gibanja (hoje po dveh udih ne po štirih) ožja. (Človek je v svoji evoluciji žrtvoval širino medenice in lažje rojevanje, za pokončno držo s prostimi rokami, v zameno za ožjo medenico, težji porod in daljši poporodni razvojni čas – pomislimo, koliko živali shodi v nekaj minutah po porodu.)

Kaj se zgodi na primer, če se otrok rodi s carskim rezom?

Pri porodu s sekcijo novorojenčkovi možgani ne zaznajo, da je zunaj maternice in ne aktivirajo spinalnega galant refleksa, ki aktivira otrokovo telo, da se začne gibati skozi porodni kanal. Ker je ta refleks neizživet (neuporabljen), to vpliva na nadaljnji razvoj in neintegracijo tega refleksa v kompleksnejše in s tem na razvoj možganov. Tak otrok že prvi dan svojega življenja začne s slabšo predispozicijo. (Kar pa se da nasloviti skozi terapije kot so integracija primarnih refleksov, kraniosakralna terapija, seveda ob predpostavki, da se mama tega zaveda..)

Tako kot ima vpliv carski rez imajo vpliv tudi:

  • medenična vstava
  • vakuumski porod
  • epiduralna anestezija
  • umetni popadki
  • prematurni porod
  • prenošenost
  • ovitost popkovine okoli možganskega debla
  • pritisk na fundus maternice

Zakaj naštevamo nekaj, na kar nosečnica nima vpliva? O pa še kako ga ima! Preberite si zapis Kako preprečiti Carski rez & raztrganine, poškodbe medenice in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku, Kako roditi vaginalno po carskem rezu, Kakšna vadba se priporoča v nosečnosti v izogib 9 najbolj nadležnim težavam?

Drugi razlogi:

  • Slaba prehrana (in premalo omega 3 maščobnih kislin)
  • Fizične poškodbe, bolezni
  • Stres (dojenčka ali nosečnice oziroma matere)
  • In pomanjkanje gibanja

Ključnega pomena za razvoj možganov je (poleg časa v maternici)  prvih 12 mesecev življenja, kjer je pomembno oziroma zelo zaželeno da:

  • se otrok doji (pravilen razvoj čeljusti, jezika, dihalnih poti, drže..)
  • da je pravilno rokovan (baby handling)
  • da preživi veliko časa na trebuščku (‘tummy time’)
  • da gre skozi vse razvoje faze (mejnike)
  • da se plazi vsaj 3-4 mesece predno shodi (ključno za povezovanje leve in desne hemisfere ter ‘cross body movement’, kar je tudi hoja)
  • da ne shodi pred 12 mesecem (ali po 15-em)
  • da ga starši čim manj odlagajo v gugalnike, stajice, hojice..
  • da ga ne posedajo in ne postavljajo na noge, če se sam ne

Asimetrično plazenje otroka na primer je že eden od znakov, da se refleksi niso pravilno integrirali.

Če se otrok ne giba dovolj, se refleksi ne morejo pravilno integrirati. In če se refleksi pravilno ne integrirajo, se otrok ne more oziroma ne bo hotel dovolj gibati.

Ne glede na to, koliko je star otrok ali govorimo že o odrasli osebi, je vedno priložnost, da naslovimo omenjeno problematiko. Nikoli ni prepozno! Oziroma vedno obstaja določena priložnost za izboljšavo..

Ali veste, da se tudi nekateri odrasli ne znajo plaziti po tleh s križnim gibanjem rok in nog (desna roka – leva noga in obratno)?

Ali veste, da obstajajo odrasli, ki imajo še vedno prisoten sesalni refleks, babinski refleks in druge..?

Kateri so še znaki, da otrok nima integriranih refleksov?

Tipični znaki so: motorična nespretnost, nerodnost, slab mišični tonus, slaba koordinacija roke – oči, slabo zavedanje telesa, slaba drža, sedenje na W, težko prečka sredino telesa, vedenjske težave, težave z branjem, pisanjem, težave s fino motoriko, težave z zdravjem, alergije, občutljivost na zvok, svetlobo, dotik, avtizem, ADHD, disleksija, hiperaktivnost, pretirana sramežljivost, potovalna slabost, anksioznost..

Tri ključni razvojni stebri oziroma, na kaj moramo biti pozorni starši poleg tega da dajemo ves čas poudarek na gibanje?

Velja za otroke in odrasle:

  1. Dihanje skozi nos
  2. Drža jezika ( V času mirovanja mora jezik počivati na nebu, zobje pa se ne smejo dotikati med seboj, prav tako se jezik ne sme dotikati zob)
  3. Kaj obuvamo otrokom na stopala

(Več o posameznih tematikah lahko raziščete na danih povezavah.)

Če se določeni refleksi niso integrirali (npr sesalni refleks) ima otrok lahko težave z izgovorjavo določenih glasov in pravilnim razvojem sistema zobje-jezik-čeljust – in posledično tudi s telesno držo.

Težave z govorjenjem se lahko zavlečejo celo v odraslo dobo. Ali pa z branjem in pisanjem (disleksija), ‘trdim’ načinom pisanja, menjavo leve in desne strani ipd.

Neuravnovešena čeljust lahko povzroči 4 sledeče težave:

  1. Težave z držo
  2. Težave z dihanjem (ozke dihalne poti, ‘povečana’ žrelnica, vnetja sinusov, astme, rinitis, glasno dihanje, smrčanje, spalne apnee..)
  3. Težave z imunskim sistemom
  4. Težave s prebavo (Prebava se začne že v ustih..)

Na čem moramo delati?

  1. Vaje za moč telesna jedra & drža
  2. Zavedanje lastnega telesa
  3. Ravnotežje
  4. Vizualno – motorične sposobnosti , koordinacija roke – oči
  5. Cross body movements, bilateralna integracija
  6. Timing, ritem
  7. In seveda na integraciji primarnih refleksov

Kaj še lahko storimo sami (ideje)?

  1. Test & vaje za oči
  2. Odvadimo se škrtati z zobmi (To velja še posebej za odrasle! Zobje bi morali biti v trdnem stiku samo do 12 min na dan!)
  3. Preverimo obremenitev stopal (naredimo vodni odtis ali opazujemo obrabo čevljev)
  4. Proprioceptivna stumulacija stopal
  5. Vibracijska stimulacija vagusa in trigeminalnega živca
  6. Ples
  7. Plezanje po igralih
  8. Gibalno – masažne vaje z masažnimi žogicami
  9. Online program Jungle kid ali individualna obravnava

Želite izvedeti več?

Zastavite nam vprašanje, na katerega vam bomo skušali odgovoriti v čim krajšem času!

Posted on 40 komentarjev

Kako vaje za oči podpirajo držo in gibanje?


Mišice so ‘sužnje’ živčnemu sistemu oziroma možganom. Zato moramo vedno najprej nasloviti nevrološke vzorce, če rešujemo težave mišic in ne njihove biomehanike. Ta se bo popravila sama, ko bomo naslovili pravi vzrok težav.

Morda ne boste verjeli, ampak bolj kot vpliva na našo držo in gibanje sedenje, prisilne (in asimetrične) drže ter (ne)gibanje, ima bistveno večji vpliv naslednjih 5 senzoričnih ‘organov’ oziroma ‘senzoričnih vstopnih točk’:

  1. Oči (sposobnost konvergence in ne samo to!)
  2. Stopala (porazdelitev teže)
  3. Položaj čeljusti in zob & vestibularni sistem (sistem za ravnotežje v ušesu)
  4. Proprioceptorji v fascijah (ter koži, mišicah in sklepih)
  5. Integracija primarnih refleksov in možganskih hemisfer

Oči so naš najpomembnejši senzorični organ (ne samo za vid), ampak tudi za držo in držo v gibanju.

Ne verjamete?

Poglejmo si iluzijo iz Muzeja iluzij: Hoja po stabilni trdni površini predstavlja za naše možgane zelo turbulentno stanje, saj se vsa njena okolica vrti oziroma premika. Oči predvidijo, da se tla premikajo in  sporočijo možganom, da  se začnemo opotekati in loviti ravnotežje, kot da bi se nam dejansko vrtela tla pod nogami  in ne prostor okoli njega. To je ‘živ’ dokaz, kako sta naša drža in gibanje odvisna od sporočil, ki jih pošljejo oči možganom!

Tako kot nas oči  ‘zavedejo’ v tem primeru, nas lahko zavajajo (oziroma naše možgane) vsak dan, s čimer vplivajo na postavitev naše drže in način gibanja (sicer ne v tako ekstremni obliki, ampak takšni, ki vseeno pusti posledice na kvaliteti našega gibanja in življenja.)

Ker imamo dve očesi, nastane problem takrat, ko eno oko ne sledi cilju (ne zdrži enake fiksacije) enako kot drugo oko, čemur rečemo problem divergentnega očesa. Ta problem ima kar 90% ljudi.

Konvergenčno neravnovesje izkrivlja naše dojemanje sveta. Možgani morajo obdelati in popraviti dve asimetrični sliki, da ustvarijo eno samo sliko. Ta prilagoditev je izguba energije, stres za telo in povzroči posturalne prilagoditve.


Test za očesno konvergenco. Očem na sredini približamo svinčnik. Nato ga fiksiramo z obema očesoma hkrati (glej tudi spodnji gif). Opazujemo, če eno od očes ne uspe enako fiksirati cilja kot drugo. To oko je divergentno oziroma leno.

Oči upravlja 12 očesnih mišic. Ko mišice enega očesa ne delujejo tako, da bi oko lahko konvergiralo (v tem primeru gledalo v svinčnik), govorimo o ‘lenem očesu’. Leno oko dostavi možganom drugačno sliko kot pravilno delujoče oko. Ta razlika v dostavi informacij povzroči posledično, da možgani izdajo drugačna, manj ustrezna navodila za držo (in gibanje).


Test za divergentno oko. Ali opazimo, kako njeno desno oko ne konvergira (ne sledi tarči)?

Če možgani dobijo ‘asimetrične senzorične vhodne podatke’, potem tudi izdajo ‘asimetrična izhodna oziroma motorična navodila’. To se izraža v asimetrični drži, kjer je ena rama nižja od druge, medenica nagnjena na eno stran ali zasukana, stopala neenakomerno obremenjena ipd. Takšna drža v gibanju potem lahko privede do obrab, bolečin in poškodb.


Rezultati vaje so lahko vidni praktično takoj! Na levi sliki vidimo, da njegovo levo oko ne konvergira. Na desni sliki vidimo obe očesi pravilno konvergirata.

Dejansko se ob neusklajenih senzoričnih podatkih, ki prihajajo v možgane, ustvarja stres v telesu (z aktivacijo kortizola oziroma stresnih hormonov) telo pa izgublja veliko dragocene (življenjske) energije, da zagotavlja gibanje z ne-centriranimi sklepi.

Naše oči komunicirajo z našimi celotnimi možgani, od te komunikacije pa ni odvisna samo drža in gibanje, ampak tudi sposobnost razumevanja, kaj beremo, kako se soočamo s stresom in celo naša prebava, mišično-skeletne bolečine in vrtoglavica.

Ali veste, da na kvaliteto delovanja naših oči (sledenja tarči) vpliva dhanje skozi usta? Dihanje skozi usta povzroči nepravilno lego čeljusti in jezika, le ta pa vodi v nepravilno lego glave in obremenitev možganskega debla iz kjer izhajajo možganski živci, ki oživčujejo oči (in čeljust in nekatere vratne ter ramenske mišice).

Prav tako negativno vpliva stiskanje zob podnevi! Ali veste, da se v času budnosti  zobje ne bi smeli stikati med seboj (zobje zgornje in spodnje čeljusti)? Jezik bi moral počivat na ustnem nebu – brez dotikanja zob, zobje pa se ne bi smeli direktno stikati.

Naša drža (in drža v gibanju) je tako rezultat, posledica oziroma odgovor možganov na senzorični input (vnos senzoričnih dražljajev) iz oči, stopal.. Dobesedno oči, stopala in vse vmes med njimi 24 ur na dan non stop zagotavljajo informacije o telesu, položaju telesa v prostoru, o okolici.. našim možganom.

Torej, če se pri težavah našega mišično skeletnega aparata oziroma kar celega telesa osredotočamo le na (lokalno) mehaniko mišic, fascij in sklepov, potem smo spregledali bistvo! 

Veda, ki nas uči povezovanja oziroma iskanja vzrokov v naši živčni centrali se imenuje posturologija (iz besede ‘postura’, ki pomeni drža) in temelji na znanstvenih študijah.

Posturologija uči korigirati telo in njegovo gibanje preko stimulacije senzoričnih vstopnih točk kot so  oči, stopala, čeljusti in koža..

Vzrok za slabo držo in gibanje je dejansko nevrološke narave, zato reševanje težav po klasičnem ‘lokalnem’ in biomehaničnem principu ne odpravlja vzroka težav. Nevrološke poti, ki so povezane s konvergenco oči so direktno povezane z nevrološkimi potmi, ki premikajo naše intrinzične (globoke, stabilizacijske) mišice vretenc. Iz tega razloga ne moremo zavedno nadzorovati teh mišic, lahko pa jih preko posebnih vaj za oči! (Beri dalje.)

Primer: Če nas boli rama in naslovimo zgolj ramo pri reševanju težav, težav ne bomo odpravili trajno. Za bolečine v rami je lahko razlog v kombinaciji divergentnega očesa in ugriza (okluzije tipa II). Obe težavi ‘napajajo’ možganski oziroma lobanjski živci, ki izhajajo iz možganskega debla. Prav tako zgornjo trapezasto mišico (ki se pripenja tudi na lopatico, ta pa na ramo) oživčuje možganski in ne spinalni živec (akcesorni živec – možganski živec XI), na katerega ‘negativno’ vplivata optični in trigeminalni živec. Vsi ti živci izhajajo iz predela, ki se imenuje ‘medial longitudinal fasciculus’, katerega naloga je da usklajuje gibanje glave in oči.


Odlično predavanje posturologinje Annette Verpilot razkriva delovanje možganskih živcev v povezavi z očmi, čeljustjo in trapezasto mišico. Mimogrede, ali veste, da je jezik povezan z mišico, ki dviguje lopatico?

Zato je vedno dobro, da najprej naslovimo oči (in tudi najlažje).

 Vse to je direktno povezano s pojavom ‘vratne grbe’ oziroma ‘forward head posture’, o katerem smo že pisali v prispevkih:

1.Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

  1. Vratna grba – kateri so vzroki posledice in kako jo odpravimo?

Oči tudi komunicirajo z različnimi jedri (‘nuclei’) v možganih, ki so ‘odgovorni’ za slabost na potovanjih, na morju, da zaspite pred televizijo, imeti strah pred večjimi ali majhnimi prostori.

Očesna konvergenca vodi (vsaj po enem letu trajanja) v nesorazmerno porazdelitev teže na stopalih in njihovo mehaniko – kar vodi v telesno neravnovesje.


Še en ‘utrinek’ iz javno dostopnega videa, ki prikazuje povezavo med divergentnim (lenim) očesom in neenakomerno porazdelitvijo teže telesa na stopalih, ki rezultira v slabi, asimetrični drži, ki povzroča bolečine.

72% ljudi po svetu hodi z neravnovesjem v mehaniki stopal. Mehanika stopal nato vpliva na mehaniko gležnja, mehanika gležnja vpliva na mehaniko kolen, mehanika kolen vpliva na mehaniko kolkov in medenice in vse tako naprej navzgor po hrbtenico do čeljusti in oči.

Rezultat? Večja obraba sklepov, povišana vnetna stanja v telesu, napetost v mišicah in fascijah. Poveča se produkcija kortizola, zmanjša pa tvorba rastnega hormona (ki je ključen za dolgoživost in izgradnjo mišične mase.)

Vse skupaj pa se začne že.. v maternici! In kako pomagamo svojim otrokom? (Tema naslednjega blog zapisa!)

Želite izvedeti več? Organizirali smo webinar z Juretom Tuškom, odličnim osteopatom in posturologom s svojo prakso, kjer bomo govorili tudi o razvoju otrok. Oglejte si posnetek webinarja!

Želite prejeti video vaje za oči? Kliknite spodaj in se prijavite! Video vam bo poslan v roku 24 ur (Na prijavo ne prejmete nobenega povratnega sporočila). 

Če vam je zapis in tematika všeč, jo prosim delite naprej med svoje znance in prijatelje. Hvala.

Posted on 3 komentarji

Neuroplastičnost – Oziroma, kako krepimo možgane skozi gibanje in še več!

Pozdravljeni!

Zopet je leto naokoli in čas obdarovanja in hvaležnosti je tu. Vedno vam pripravim nekaj novega, svežega, koristnega in zabavnega in tudi tokrat ne bo nič drugače! Tisti, ki me že poznate veste, da se rada poglobim v vsak problem oziroma del delovanja človeškega telesa in s tem velikokrat najdem vzroke težavam, ki pestijo večino ljudi: ponavljajoče se bolečine mišično-skeletnega sistema, slaba drža, kronična utrujenost, anksioznost.. in še veliko več.

In tisti, ki me sledite, zadnje čase nenehno ‘poslušate o vagusnem živcu in ali mrzli vodi, kajne? 🙂

No, danes pa gremo še ‘korak’ višje (od vagusa) in bomo ‘obravnavali’ naš ‘nadzorni svet’ – se pravi naše možgane oziroma centralni živčni sistem. Ta je odgovoren v bistvu za vse, tudi za zakrčene mišice, tudi za občutljivost na stres, tudi za kronično utrujenost ali slabo držo!

Še več, če redno treniramo svoje mišice in srčno-žilni sistem, pa ni nujno, da pri tem treniramo tudi možgane. Če smo ‘ujeti’ v vsakodnevno rutino in če delamo več ali manj enake gibalne vzorce tako na treningu kot doma, potem ne moremo ravno pričakovati, da bodo naši možgani blesteli tudi v srednjih letih ali v starosti.

‘Use it or lose it’ pravijo (Uporabljal ali pa boš izgubil.) Če uporabljamo nenehno iste možganske povezave (povezave med nevroni) in ne ustvarjamo novih, potem se nam možgani z leti začnejo krčit. Naučiti se moramo, kako ustvarjamo nove povezave, čemur se reče tudi nevroplastičnost (‘neuroplasticity’).

Še bolj pomembno: Ali sploh vemo, kaj lahko storimo že danes, da preprečimo degenerativne spremembe v možganih in nalaganje amiloidnih plakov, ki vodijo v demenco in Alzheimerjevo bolezen?

Zakaj vedno čakamo vse do zadnjega in se zanašamo na ‘saj sem zdrav’ oziroma, bodo že ‘zdravniki vedeli’, kako in kaj?

NE.

TO NI NAČIN.

To ni način, da sami poskrbimo za svoje zdravje, svoje telo, svoj um in SVOJE MOŽGANE.

Tudi ni vsakodnevna rutina. Pa če še tako zdrava.

Treba je stopiti iz cone udobja!

To smo govorili že pri izpostavljanju mrazu in dihalnih vajah, tokrat pa se bomo premaknili iz cone udobja tudi pri gibanju!

Zato sem vam pripravil prispevek v treh delih, ki bo vseboval:

  1. Malce pojasnitve, kaj dejansko ustvarja nove povezave v možganih.
  2. Praktični prikaz le tega skozi gibanje (nove vaje in gibi)
  3. Praktični prikaz skozi ‘popularno’ gibanje s cardio vadbo, ki bo vsebovala tudi krepitev trupa in zadnjice. 🙂

S klikom na spodnji gumb se prijavite na brezplačno dostopanje do teh videov.

Kdor se ne more prijavit preko povezave spodaj, naj piše mail na info@vadbenaklinika.si in samo v zadevo skopira naslov NEUROPLASTIČNOST – OZIROMA, KAKO KREPIMO MOŽGANE SKOZI GIBANJE IN ŠE VEČ!

Posted on 1 Comment

Gibanje je zdravilo – Ampak kakšno? Brezplačna video akademija

Gibanje je življenje. Gibanje je zdravilo. Ampak kakšno?
 
V poplavi raznoraznih vadb in ‘six pack’ fitnes industrije smo vam pripravili izredno zanimivo popotovanje skozi gibanje človeškega telesa – BREZPLAČNO AKADEMIJO treh videov! 

S klikom na spodnji gumb boste dobili povezavo do naše Youtube ‘playliste’, kjer bomo vsak teden naložili en brezplačni video z bogato vsebino!

Prvi video iz serije bo naložen 10.11.2021 (in potem vsakih 7 dni naslednji). Na Akademijo se lahko prijavite kadarkoli po tem datumu.

VSEBINA 1/3

1. Kako gibanje / vadbo dojemajo naši možgani? (0:30)
2. Kaj so telesni zemljevidi (1:20)
3. Naše telo je naša biografija (3:11)
4. Zakaj se načrtno gibamo in kako je bilo včasih? (4:50)
5. Zakaj je gibanje zdravilo? (6:00)
6. Sea squirt (6:00)
7. Kakšno vadbo potrebuje naše telo? (12. točk) (8:00)
8. Zakaj potrebujemo raznoliko gibanje? (10:00)
9. Kakšna vadba je hormetična? – hormeza – pozitivni stres (14:55)
10. Vadba z utežmi ali lastno težo? (20:00)
11. Gibanje limfe (21:21)
12. Gibanje fascij (23:00)
13. Zakaj je dihanje pomembno? (31:00)
14. Kako telesna drža vpliva na izid vadbe? (35:00)
15. Je bolje visok ali nizek bazalni metabolizem? (35:55)
16. Napovednik česa je močan stisk roke? (39:00)
17. V kateri coni srčnega utripa naj vadimo? (39:33)
18. Napovednik česa je variabila srčnega utripa in kaj je? (43:00)
19. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (očesnih) (44:17)
20. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (jezik) (45:00)

VSEBINA 2/3

1. Kako treniramo žilne mišice? (0:26)
2. Kako v eni minuti ocenimo zdravje in fitnes posameznika? (1:40)
3. Bi želeli shujšati, pa vam ne uspe? Zagotovo niste upoštevali tega.. (2:26)
4. Kaj prinaša ‘six pack’ fitnes industrija? (10:12)
5. Prikaz neustreznih vaj. So zraven tudi Tibetanske? Kako jih prilagodimo? (11:23)
6. Kaj pa plank? Prikaz dinamičnega planka.. (16:33)
7. Katere pilates vaje so škodljive? (17:49)
8. Posledice neustrezne vadbe na telo (18:15)
9. Diastaza rektusov – razmik trebušnih mišic kot ena od posledic? Kako jo odpravimo? (20:00)
10. Diastaza rektusov – moški niso izjema (23:16)
11. Najlažji test diastaze rektusov (23:30)
12. Kako testiramo, če imamo šibek trup/core? (23:48)
13. Primeri ustreznejše vadbe (27:50) 14. Ali obstaja ena sama vaja, ki je ‘multinutrient’? (38:04)

VSEBINA 3/3

1. Je tek zdrav? Na kaj moramo biti pozorni? (0:05)
2. Kaj pa hoja? Kako pravilno hodimo? (6:29)
3. Kateri so bistveni 4 elementi dobre vadbe? (9:36)
4. Kaj je namen vadbe – celostni pogled za zdravje telesa (12:24)
5. Rjava maščoba vs. bela maščoba (16:47)
6. Kronična utrujenost, kronični stres, fibromialgija – kako izčrpavajo telo? (17:58)
7. Kako gibanje lahko povzroči ali zdravi: krčne žile, bolečine v križu, refluks, astmo, smrčanje.. (18:55)
8. Kako gibanje lahko prepreči ali omili nosečniške težave kot so bolečine v križu, medenici, pod rebri, refluks, zatekanje.. (27:55)
9. Ne bojmo se gibanja – gibanje je življenje! (28:45)
10. Brezplačni priročniki (29:32)
11. Kako začnemo z vadbo po porodu, po poškodbi, po operaciji? (30:24)
12. Kateri pripomočki DA in kateri NE? (31:32) 12. Samo-masaža z žogicami (37:00)
14. Kako izberemo pravo vadbo – trenerja? (37:37)
15. Kaj vam nudimo na Vadbeni kliniki? (40:39)

Posted on Leave a comment

Bo leto 2021 v znamenju ANTIDEPRESIVOV?

Leto 2020 je človeštvu prineslo zelo velik izziv. Osebno menim, da ta izziv ne temelji na odnosu (boju) med nami in novim virusom, ampak na soočanju s posledicami tistih lastnosti/čustev ljudi, ki nas ločijo od živali in narave. Gre za pohlep in sovraštvo, ki sta, na žalost, najbolj povezovalni obliki čustev človeške vrste in nas počasi ‘povezujejo’ v pogubo.

Kaj večina ljudi občuti pri tem?

Strah. Nemir. Stres. Pomanjkanje spanja. Pomanjkanje gibanja. Pomanjkanje zdrave prehrane. Pomanjkanje zaupanja vase. Preobremenjenost. Pomanjkanje znanja o situaciji. Ujetost. Nezmožnost komunikacije. 

Glavni problem je pomanjkanje kontrole nad situacijo in negotovost, kdaj in kako se bo vse skupaj razpletlo. Kadarkoli pri človeku pride do izgube kontrole in negotovost, obstaja velika verjetnost za pojav anksioznosti in depresije.

Ko smo anksiozni, smo v strahu, v telesu se sproščajo stresni hormoni, telo se pripravlja na boj ali na beg ali da ‘zamrzne’. To so glavni elementi stresa. Stres sam po sebi ni slab. Pripravi nas na zgoraj omenjeni boj / beg / ‘zamrznitev’. S tem nam omogoči preživetje. Problem je v tem, če traja predolgo in postane kroničen. Ko stres traja kratek čas, se telo okrepi, da lahko preživi (izloči slabe celice, namesto njih ustvari nove in boljše – avtofagija). Medtem ko dolgoročni stres, ravno obratno, močno izčrpa telo. Izčrpano telo se nima časa regenerirati, rasti, prosperirati, imeti dober obrambni (imunski) sistem. Tako dejansko postane ranljivo za viruse in druge patogene. (Sicer niti virusom in patogenom ni v interesu, da bi nas toliko onesposobili, da bi s tem ogrozili tudi svoj obstoj.)

Kako naše telo reagira na te (anksiozne, depresivne) občutke?

 

  • Nepravilno bitje srca
  • Povečana frekvenca dihanja
  • Nespečnost
  • Slabši odziv imunskega sistema
  • Upad kognitivnih funkcij
  • Pomanjkanje potrpljenja, sočutnosti in čuječnosti
  • Slaba prebava
  • Bolečine
  • Zakrčenost telesa
  • Morda celo pojav alergij, fibromialgije, težav s ščitnico in hormoni
  • Uvod v avtoimune bolezni..?

Ko pride do anksioznosti in depresije, vam zdravnik predpiše ‘zdravila’. (Zakaj pod narekovaji? Zato, ker dejansko nič ne zdravijo, ampak na umeten način le odpravljajo simptome in pri tem ustvarjajo odvisnost telesa od njih). Poraba ANTIDEPRESIVOV se je v zadnjem letu (od marca dalje) znatno povečala. Kar za 34%!  Antidepresivi naj bi celo pomagali v boju proti COVID 19. (?!)

Ob tem se je povečala tudi uporaba alkohola, marihuane in drugih drog.

Konzumiranje farmacevtskih sredstev pa ima tudi drugo plat medalje. Zaradi te druge plati, je dobro pretehtati, koliko je sploh vredna ‘dobra’ plat – za ceno slabe. Ker kaže, da bo ta kriza trajala še nekaj časa, bi bilo dobro, da bi vsak posameznik vedel, kaj lahko stori za sebe, da se izogne zdravilom oziroma da se izogne anksioznosti, depresiji in drugim boleznim sam in na naraven način.

Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na možgane?

  • Onesposobijo ali preprečijo delovanje serotonina, ki je zelo pomemben nevrotransmiter (to je povezovalec dveh živčnih sinaps)
  • Za 40% – 60% zmanjšajo število serotoninskih receptorjev v možganih
  • Telo začne proizvajati vedno manj lastnega serotonina (hormon sreče)
  • Telo postaja vedno bolj odvisno od njih
  • Lahko naredijo več škode kot koristi

Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na črevesje, center našega zdravja?

  • Spremenijo sestavo mikroflore in s tem vplivajo na nastanek postbiotikov
  • Lahko povečajo prepustnost črevesja (‘Leaky Gut Syndrome’)
  • Sprememba črevesne mikroflore lahko privede do disbioze (porušeno ravnovesje črevesne flore), kar potem negativno vpliva na celotno telo.

V nadaljevanju vam bomo razkrili nekaj preprostih načinov, ki so, mimogrede, tudi znanstveno dokazani, da preprečujejo depresijo in pomagajo telesu ohranjati homeostazo (ki je pogoj za zdravo telo in duha).

Spodaj boste našli enajst možnih načinov, kako si pomagati sami. Najprej pa si poglejmo znanstveno utemeljitev, kako telovadba vpliva na preprečevanje pojava anksioznosti in depresije ter povečanje imunske odpornosti:

VIDEO z znanstvenico dr. Rhondo Patrick

Gibanje (telovadba) ne vpliva zgolj na mišice, fascije in kardiovaskularni sistem, ampak znantno vpliva na razpoloženje in delovanje možganov. Dokazano je, da ustrezno gibanje lahko prepreči in zdravi depresijo. 

Telovadba povečuje nastanek triptofana, ki deluje kot prekurzor za nastanek serotonina v možganih (ki je pomemben nevrotransmiter). Triptofan je namreč (ob prisotnosti stresa – kortizola) lahko tudi prekurzor za kinurenin, iz katerega nastaja kvinolinska kislina (nevro toksin), ki povzroča odmiranje možganskih celic. Slednje lahko povzroča tudi majhna a kronična vnetja po telesu (ki jih lahko povzročajo tudi zdravila, procesirana hrana, težke kovine ipd).

Poleg tega gibanje vpliva tudi na srčno variabilo (HRV – Heart Rate Variability), ki lahko služi kot prediktor za pojav anksioznosti in depresije. Gibanje, preponsko dihanje (meditativno), ozemljevanje, savnanje, hladna termogeneza, intervalni trening, postenje in podobni kratkoročni stresorji zelo ugodno vplivajo na višji HRV.

Kako lahko preprečimo uporabo antidepresivov?

  1. Vsak dan vsaj 20 minut gibanja
  2. Vsak dan vsaj 15-20 minut dihanja s trebušno prepono (z daljšim izdihom – dihanje je temeljna pot do umirjanja avtonomnega živčnega sistema in srčne variabile HRV)
  3. Vsak dan vsaj 10 minut izpostavljanja sončni svetlobi, najbolje v jutranjih urah (ali IR svetlobi, če je to mogoče)
  4. Vsak dan (lahko istočasno) vsaj 10 minut ozemljevanja (bodisi z direktnim stikom z zemljo ali preko ozemljitvenih pripomočkov).
  5. Izogibanje kavi, teinu..
  6. Izogibanje procesirani hrani
  7. Jemanje psihobiotikov (probiotiki, ki dobro vplivajo na psiho, počutje..)
  8. Skrb za detox telesa (in možganov) – Eden od načinov je lahko tudi suho ščetkanje, intermitentno postenje..
  9. Tapkanje, TRE (trauma release exercises), aromaterapija, svetlobna terapija, glasbena terapija..
  10. Klicanje prijateljev po video kameri
  11. Vaje za resetiranje vagusnega živca

To je samo nekaj od načinov. Najbolj ključni so prvi trije (ti pomagajo tudi k boljšemu spanju). Vse našteto najdete podrobno opisano in s konkretnimi vajami (video) v našem programu STRES & VAGUS (tudi telovadbo).

Lahko pa nam tudi napišete, kaj konkretno vas muči in vam sporočimo, kaj konkretno (katere rešitve) predlagamo v vašem primeru.

Če trenutno jemljete antidepresive, to ne pomeni, da jih nehate jemati. Pomeni pa, da lahko začnete postopoma z naravnimi pristopi in se sproti posvetujete s svojim zdravnikom o potencialnem zmanjševanju doze.


Naj gibanje in zdrav duh krojita vaše zdravje in s tem vašo usodo.