Preverite, kako uporaba obraznih mišic in jezika vpliva na nastanek krivih zob, slabšo držo, manj privlačen obraz in celo na slabše umske sposobnosti!

Kaj lahko storite za boljše dihanje otroka (in sebe) takoj zdaj? Vsaka vaša odločitev, tudi tista, ki je ne sprejmete, bo pustila posledice v življenju vašega otroka.

Dojenčki in otroci naravno dihajo skozi nos, drugače ne bi preživeli kot vrsta, saj dojenje pogojuje dihanje skozi nos. Vzroki za pojav dihanja skozi usta se skrivajo največkrat v našem okolju, navadah, redkeje v samem telesu otroka. Večina staršev (in tudi medicinskega osebja) se ne zaveda, kako drastično to lahko vpliva na razvoj otrokovih dihalnih poti, na razvoj krivih zob, drugačen razvoj lobanjskih kosti, pogosta vnetja grla in ušes, karies, slab zadah, vnetje dlesni, smrčanje, slab zadah, spalno apneo, bruksizem (škrtanje zob ponoči), podočnjake, slabšo koncentracijo otroka čez dan, debelost, astigmatizem, kratkovidnost, kronične sinuzitise, šibek imunski sistem in celo nočno močenje postelje.

Članek, dr. Josh Jeffersona v ‘General Dentist reports’ (Vir)
“Otroci, ki niso obravnavani zaradi dihanja skozi usta, navadno razvijejo dolge obraze, tenka usta visoko nebo (zgornja čeljust) in njihov nasmeh ‘krasijo’ poleg zob tudi vidne dlesni. Te otroci spijo veliko slabše, kar vpliva na njihov razvoj, rast in mentalne sposobnosti. Veliko teh otrok je neustrezno diagnosticiranih z ADD , ADHD ali hiperaktivnostjo.”

Dr. John Mew, odontolog je izjavil sledeče: več kot 50% današnjih štiriletnikov diha skozi usta! (Vir)


Slika deklice na levi prikazuje njen obraz pri starosti 6 let. Z dihanjem skozi usta se je njen obraz razvil primerno njenemu neprimernemu načinu dihanja. Zgornja čeljust se ni razvila do pravih dimenzij, kar je povzročilo ‘nametane’ in krive zobe, drugačen razvoj ustnic, obraza in tudi oči, ki so se povesile.

Slika na levi prikazuje deset letnega dečka, ki je dihal skozi nos in razvil lepo oblikovane obrazne/lobanjske kosti, ličnice, nos in usta. Pri štirinajstih letih je dobil hrčka zaradi katerega je dobil alergijo in imel posledično kronično zamašen nos. Zato je začel dihati skozi usta. Dihanje skozi usta pa je, kot vidite na drugih dveh slikah, tako znatno preoblikovalo njegov obraz. Obraz se je začel razvijati navzdol namesto naprej. Obraz se je podaljšal, oči so se povesile, nos se je povečal, brada povesila, kot med zgornjo ustnico in nosom se je bistveno povečal.

Obrazne spremembe, povzročene z dihanjem skozi usta, vodijo do še bolj omejenih zračnih poti.

Če želi človek tako lažje dihati, mora odpreti usta in dvigniti glavo. Ker pa ne moremo hoditi naokoli po svetu in gledati v zrak, se glava začne počasi pomikati naprej (ni več ‘nasajen direktno na ramena) in dobimo tako imenovano držo ‘forward head posture’ (glej sliko spodaj). Ker glava tehta 4-5 kilogramov se telo prilagodi novi konstrukciji tako, da prvič izdela ‘dodatni podporni material na vratu (vratna grba), da spremeni način drže, drugič s povečano lordozo, bodisi tako, da se ‘vsede na ledveni del’ – ‘sway back posture’, kar vpliva na delovanje kolkov, medenice, kolen in vse do stopal, ki so v takšnem primeru največkrat ploska.
Položaj glave naprej pa negativno vpliva tudi na delovanje temporomandibilarnega sklepa (‘čeljustni sklep’) – več v nadaljevanju članka.

 

Justin Biber si je dal ostraniti nekaj zob, da bi se mu ostali poravnali, vendar bo to po vsej verjetnosti vplivalo na podaljšanje obraza, rahlo povešenje oči. Trenutno ima zelo velik problem z držo.

Na zgornji sliki vidimo, kako pride do obraznih spremeb ob dihanju skozi usta.

ZAKAJ PRIDE DO TEGA?
Verjetno si mislite ali ni v genih že vse določeno v naprej? Ni. Če bi se človek razvijal pravilno, bi bili vsi ljudje lepi in zdravi. Dejstvo je, da se mehka tkiva našega telesa, kamor spadajo tudi mišice in hrustanec, razvijejo do svojega genetskega potenciala, medtem, ko se kosti ne. Kosti se razvijejo skladno s funkcijo. Njihovo funkcijo pa določajo aktivnosti mišic, ki se pripenjajo nanje.

Razložim na konkretnem primeru. Ste že slišali, da ima nekdo ukrivljen nosni pretin? In da ima zato težave z dihanjem skozi nos?

Z dihanjem skozi usta preprečujemo, da bi jezik počival na nebu. Jezik je kot naraven ‘zobni aparat’, ki oblikuje našo zgornjo in spodnjo čeljust, s tem pa v bistvu oblikuje našo najpomembnejšo lobanjsko kost maxilo. Vse lobanjske kosti (22 jih je), so seveda pomembne, vendar se na maxilo pripenja 11 drugih lobanjskih kosti in tako njena oblika znantno vpliva na razvoj lobanje, na izgled obraza in na delovanje možganov, ki so spravljeni v lobanji. Če smo nepravilno razvili maxilo, je postala premajhna (‘underdeveloped’). Nosni pretin, ki pa je hrustanec (mehko tkivo), se je razvil do svojega polnega genetskega zapisa) – zato ne paše več nanjo. (85% nosnih zračnih poti je sestavljeno iz maxile). Posledica je, da se zvije. In tako dobimo ukrivljen nosni pretin in še bolj oteženo dihanje skozi nos! Tudi nosni polipi so povezani s tem dejstvom.

TOREJ KJE SE SKRIVAJO POTENCIALNI VZROKI?Dihanje skozi usta, napačna uporaba ličnih mišic, ustnic in jezika. Ampak zakaj?

  1. Čas dojenja manj kot 6 mesecev (Vir)
  2. Daljši čas prakticiranje stekleničke za hranjenje, dude, cuzanje prsta ali spodnje ustnice.
  3. Uvajanje goste hrane v obliki kašic in premalo trde hrane v prehrani sodobnega človeka.
  4. Pomanjkanje določenih hranil tako v času pred/med nosečnostjo matere ali otroka.
  5. Alergije, vnetje mandljev – kar pa je lahko že posledica.
  6. Dihanje staršev skozi usta – podzavestno posnemanje.
  7. Toksini v okolju (prisotni v času nosečnosti ali zgodnjega razvoja).

KAJ SO ŠE NADALJNJE POSLEDICE?

Takšna lobanjica je dobesedno premajhna za njeno vsebino. Lobanja ima z razlogom lobanjske šive, ker se morajo ti ritmično premikati ob dihanju, saj se tako spinalna tekočina lahko premika okoli možganov (in jih drenira). To je izrednega pomena za splošno zdravje človeka, saj iz tega predela izhaja živčevje, ki oživčuje vse naše organe, in organske sisteme.

Dihanje skozi usta pomeni bolj suha usta, drugačen pH sline, več kariesa. Pomeni pa tudi, da se zrak ne ovlaži in očisti, kot bi se v nosni votlini, kjer se ustvarja tudi optimalna količina NO (dušikov oksid), ki omogoča vstop O2 v pljuča in celice po telesu. Torej, dihanje usta vodi do podhranjenosti telesa s kisikom, kar lahko dolgoročno zelo vpliva na zdravje in kvaliteto življenja. Naj samo omenim, da so rakave celice anaerobne. To vpliva na kardiovaskularni sistem, ker gladke mišice v stenah žil reagirajo na pomanjkanje kisika z zakrčenostjo.

Dihanje skozi usta ponoči tako ustvarja utrujenost podnevi, težjo koncentracijo v šoli, razdražljivost itd. Lahko pride do nastanka obstruktivne apnee v spanju, kar pomeni, da 20 sekund ali več otrok ne diha. Sproži se simpatetični živčni sistem (‘fight or flight’), kar v prevodu pomeni, da telo reagira tako, kot bi videli tigra! To vodi lahko do enurije oziroma močenja postelje ponoči. Takšni ljudje pogosto tudi smrčijo, imajo glavobole in razvijejo bolečine v temporomandibilarnem sklepu (‘čeljustni sklep), kar lahko povzroči tudi bruksizem oziroma škrtanje z zobmi. Lahko razvijejo tudi gap refleks.Ponoči, ko bi moralo telo počivati in se regenerirati pod vplivom parasimpatičnega živčnega sistema (‘rest and digest’), tako lahko zapade v kronično prevladovanje simpatičnega živčnega sitema, kar lahko pomeni na dolgi rok anksioznost, depresijo, kronično zakrčene mišice, glavobole, napetost v telesu in spet.. nezmožnost pravilnega dihanja.

Vse to vodi tudi v željo otrok (odraslih) po bolj sladki hrani oziroma hrani, ki vsebuje veliko transmaščobnih kislin in žit.

Dihanje skozi usta povzroči pogosta vnetja žrela, mandljev, sinuzitise in rinitise. Ker so mandlji mehka tkiva, se razvijejo do svoje polne velikosti in ‘ne pašejo’ (so preveliki) za naše nosne dihalne poti. To vodi v dihanje skozi usta, ki vpliva, da potem zatečejo. Kronično vnetje mandljev v zdravstvu navadno sanirajo z odstranitvijo.

Če ima dojenček zaprte nosne poti, se bo obrnil stran od dojke in bo imel raje stekleničko, ki mu omogoča hitrejše konzumiranje hrane.

Večina kostne podpore za naše oči je sestavljena iz maxile oziroma zgornje čeljusti. Kadar maxila ni dobro razvita (dolg obraz) se očesne jamice ne razvijejo pravilno. Posledice so lahko astigmatizem ali miopija (kratkovidnost).

Vpliv slabo razvitih obraznih kosti vodi tudi do težav z govorom oziroma nesposobnosti lepega petja.

Ker se maxila ne razvije pravilno (se ne razvije polno – ‘underdeveloped’), dobimo ustno nebo v črki V namesto U, kar pomeni premalo prostora za zobe. Če vaše ortodontsko zdravljenje ne predvideva, da je potrebno razširiti nebo in ne puliti zob, lahko stanje samo še poslabšate oziroma dobesedno pogršate (vsako puljenje zob podaljša obraz). Spodnja čeljust in njeni zobje se razvijajo seveda odvisno od zgornje.

Zato je vaš najboljši ‘pripomoček’ za ustvarjanje pravilne oblike neba, ki deluje 24 ur na dan (če ga pravilno uporabljate), vaš jezik! Na dan pogoltnemo vsaj 2000 krat. To je lahko 2000 ponovitev napačne ali pravilne vaje!

Jezik je zelo močna mišica, tudi lične mišice so, zato lahko večkrat prevladajo nad jezikom, kar vodi v nepravilno uporabo le tega – napačno požiranje. Ko požiramo, mora delovati samo jezik in se močno dotakniti neba. če požiramo primarno z ličnimi mišicami in mišicami ustnic, potem, jezik pritiska navzdol, kar oblikuje naš obraz, zobe in lahko ustvari podbradek tudi pri suhih ljudeh!

Naredite test požiranja! recite svojemu otroku naj naredi požirek vode. Če voda naredi še nekaj dodatne poti v ustih in ne gre takoj dol po požiralniku, je to indikator, da so ličnice in usta preveč angažirana pri požiranju, jezik pa premalo.


Na nebo dveh različnih tipov (prvi je nepravilno oblikovani, visoko nebo, v obliki črke V in drugi tip predstavlja optimalno oblikovano nebo.) je bila nameščena bela pasta kot indikator, kaj se zgodi, ko pogoltnemo. V prvem primeru je pasta ostala praktično nedotaknjena, ker pri požiranju jezik ne seže do neba.


Na sliki vidite, kako je možno s pomočjo pravilnega požiranja (in dihanja) spremeniti obraz! Vir

O lepotnih spremembah v povezavi z dihanjem skozi usta, bo govora v naslednjem blogu. Naj tu omenim samo, da so posledice dihanja skozi usta: dolgi obrazi, sklera pod irisom (vidno belo področje pod očmi), podočnjaki, grba na nosu, neustrezen kot med ustnico in nosom, tanke ustnice,vidne dlesni ob nasmehu, največkrat povešene, majhne brade, včasih celo dvojne brade tudi pri suhih ljudeh, krivi zobje, več gubic (zaradi preveč kože in premalo kosti), slabši zadah, karies, vratna grba, slaba drža telesa

Na spodnji sliki vidimo skupino otrok iz Pakistana, kjer rastejo v bolj naravnem okolju kot naši otroci. Samo en otrok na sliki ima odprta usta (in krive zobe).

Zdaj si pa poglejte naključni sliki otrok zahodnega sveta, ki sem jih našla na netu: večina otrok diha skozi usta.


TOREJ.. KAKO BI MORALO BITI?

  1. Podnevi in ponoči bi dihanje, razen delno, ko jemo ali govorimo, moralo potekati skozi nos.
  2. Jezik bi moral počivati ‘prilepljen’ na nebo
  3. Pri požiranju bi morali uporabljati samo jezik.
  4. Drža bi morala biti pokončna.
  5. Na dan bi moralo biti vsaj 30% hrabne v trdi obliki.

90% obraza se razvije do zgodnje adolescence, zato je to najbolj kritičen čas, ko moramo biti pozornim KAKO BOMO UKREPALI, saj se začnejo kazati prve posledice nepravilnega dihanja in požiranja.

Ali vaš dojenček diha skozi usta? Preverite takoj, kaj lahko storite.

KAJ LAHKO STORIMO ZA SVOJEGA OTROKA (IN SEBE)?

  1. Na prvem mestu morate izboljšati lastne dihalne navade. Otroci nas posnemajo v vsem, pa četudi to ni najbolje za njihov razvoj. To je način preživetja. Žal pa smo odrasli v modernem svetu popačili veliko zdravih navad lastnega telesa in jih hote ali nehote prenašamo naprej na svoje otroke.
  2. Opozarjati otroke, da je treba dihati z zaprtimi usti in imeti pokončno držo. Ni potrebno, da je to v nekem ‘fašističnem’ slogu. Včasih zadostuje že, da mu pokažemo sliko otroka z zelo krivimi zobmi in ga vprašamo, če si tudi sam želi takšnega nasmeha. Moj skorajšnji triletnik ob pogledu na takšno stanje takoj zapre usta.
  3. Izboljšti držo otroka. Ga opozarjati, kako sedi, stoji, kako gleda telefon in tablico ter računalnik.
  4. Če je še čas za to, skušajte otroka dojiti vsaj 7 -12 mesecev. (Dandanes so v porastu svetovalke za dojenje). Ko je čas za gosto hrano, je ne smemo zamenjevati s tekočimi obroki. Otrok mora čim prej začeti gristi. Dandanes v zahodnem svetu prevladuje mehka in predelana hrana.
  5. Takšna hrana pa lahko privede tudi do alergij, ki otežijo dihanje skozi nos. zato se je dobro izogibati pasteriziranim mlečnim izdelkom in predelani hrani.
  6. Otroku ne damo dude oziroma ga želimo odvaditi vsaj do drugega leta, bolje do prvega. Prva tako cuzanja prsta.
  7. Sebi in ‘odraslim’ otrokom lepite usta ponoči.

Posvetujmo se s strokovnjaki kot so (holistični) zobozdravniki, ortodonti, pediatri, otorinolaringologi, logopedi, priznani kraniosakralnimi terapevti – osteopati. (če potrebujete informacije o konkretnih imenih, ki jih priporočam, mi pišite na info@vadbenaklinika.si).

Sama sem zbrala in posnela 12 kratkih videov z nasveti in vajami, ki vam bodo pomagali vzpostaviti nosno dihanje in boljše požiranje. So del programa Jungle Kid in Jungle Fit Mama.

PS: Na naslovnici je moj še ne triletni sinček, ki je ponoči takole spal z odprtimi usti. On je bil tudi povod, da sem zadevo začela raziskovati. Pri njemu je zaleglo to, da sem mu nekaj noči zaporedoma večkrat na noč ‘ročno’ zaprla usta. Poleg tega sem mu takoj ukinila stekleničko za večerno uspavanje. Opazila pa sem, da se mu razvija ‘open bite’ in ga bom peljala na posvet k holističnemu zobozdravniku. O vsem tem vam bom poročala v enem izmed naslednjih blogov.

Preverite tudi članek: Stop! Ali med športom dihate skozi usta? (velja tudi za otroke)

Če želite poglobiti znanje, ali preveriti dejastva, si poglejte slednji video in nekaj strokovnih člankov:
Video Growing your face dr. Mike Mew
Is it mental or is it dental?
Mouth breathing
Influence of respiratory pattern on craniofacial growth.
Enuresis in children with sleep apnea.
Effects of breast-feeding duration, bottle-feeding duration and non-nutritive sucking habits on the occlusal characteristics of primary dentition
Video Dr. John Flutter: Negative Impact of Mouth Breathing in Children

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte