6. januarja, 2021 - Objavila: Alja Malis - Ni komentarjev

Bo leto 2021 v znamenju ANTIDEPRESIVOV?

Leto 2020 je človeštvu prineslo zelo velik izziv. Osebno menim, da ta izziv ne temelji na odnosu (boju) med nami in novim virusom, ampak na soočanju s posledicami tistih lastnosti/čustev ljudi, ki nas ločijo od živali in narave. Gre za pohlep in sovraštvo, ki sta, na žalost, najbolj povezovalni obliki čustev človeške vrste in nas počasi ‘povezujejo’ v pogubo.

Kaj večina ljudi občuti pri tem?

Strah. Nemir. Stres. Pomanjkanje spanja. Pomanjkanje gibanja. Pomanjkanje zdrave prehrane. Pomanjkanje zaupanja vase. Preobremenjenost. Pomanjkanje znanja o situaciji. Ujetost. Nezmožnost komunikacije.

Glavni problem je pomanjkanje kontrole nad situacijo in negotovost, kdaj in kako se bo vse skupaj razpletlo. Kadarkoli pri človeku pride do izgube kontrole in negotovost, obstaja velika verjetnost za pojav anksioznosti in depresije.

Ko smo anksiozni, smo v strahu, v telesu se sproščajo stresni hormoni, telo se pripravlja na boj ali na beg ali da ‘zamrzne’. To so glavni elementi stresa. Stres sam po sebi ni slab. Pripravi nas na zgoraj omenjeni boj / beg / ‘zamrznitev’. S tem nam omogoči preživetje. Problem je v tem, če traja predolgo in postane kroničen. Ko stres traja kratek čas, se telo okrepi, da lahko preživi (izloči slabe celice, namesto njih ustvari nove in boljše – avtofagija). Medtem ko dolgoročni stres, ravno obratno, močno izčrpa telo. Izčrpano telo se nima časa regenerirati, rasti, prosperirati, imeti dober obrambni (imunski) sistem. Tako dejansko postane ranljivo za viruse in druge patogene. (Sicer niti virusom in patogenom ni v interesu, da bi nas toliko onesposobili, da bi s tem ogrozili tudi svoj obstoj.)

Kako naše telo reagira na te (anksiozne, depresivne) občutke?

Nepravilno bitje srca
Povečana frekvenca dihanja
Nespečnost
Slabši odziv imunskega sistema
Upad kognitivnih funkcij
Pomanjkanje potrpljenja, sočutnosti in čuječnosti
Slaba prebava
Bolečine
Zakrčenost telesa
Morda celo pojav alergij, fibromialgije, težav s ščitnico in hormoni
Uvod v avtoimune bolezni..?

Ko pride do anksioznosti in depresije, vam zdravnik predpiše ‘zdravila’. (Zakaj pod narekovaji? Zato, ker dejansko nič ne zdravijo, ampak na umeten način le odpravljajo simptome in pri tem ustvarjajo odvisnost telesa od njih). Poraba ANTIDEPRESIVOV se je v zadnjem letu (od marca dalje) znatno povečala. Kar za 34%! Antidepresivi naj bi celo pomagali v boju proti COVID 19. (?!)

Ob tem se je povečala tudi uporaba alkohola, marihuane in drugih drog.

Konzumiranje farmacevtskih sredstev pa ima tudi drugo plat medalje. Zaradi te druge plati, je dobro pretehtati, koliko je sploh vredna ‘dobra’ plat – za ceno slabe. Ker kaže, da bo ta kriza trajala še nekaj časa, bi bilo dobro, da bi vsak posameznik vedel, kaj lahko stori za sebe, da se izogne zdravilom oziroma da se izogne anksioznosti, depresiji in drugim boleznim sam in na naraven način.

Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na možgane?

Onesposobijo ali preprečijo delovanje serotonina, ki je zelo pomemben nevrotransmiter (to je povezovalec dveh živčnih sinaps)
Za 40% – 60% zmanjšajo število serotoninskih receptorjev v možganih
Telo začne proizvajati vedno manj lastnega serotonina (hormon sreče)
Telo postaja vedno bolj odvisno od njih
Lahko naredijo več škode kot koristi

Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na črevesje, center našega zdravja?

Spremenijo sestavo mikroflore in s tem vplivajo na nastanek postbiotikov
Lahko povečajo prepustnost črevesja (‘Leaky Gut Syndrome’)
Sprememba črevesne mikroflore lahko privede do disbioze (porušeno ravnovesje črevesne flore), kar potem negativno vpliva na celotno telo.

V nadaljevanju vam bomo razkrili nekaj preprostih načinov, ki so, mimogrede, tudi znanstveno dokazani, da preprečujejo depresijo in pomagajo telesu ohranjati homeostazo (ki je pogoj za zdravo telo in duha).

Spodaj boste našli enajst možnih načinov, kako si pomagati sami. Najprej pa si poglejmo znanstveno utemeljitev, kako telovadba vpliva na preprečevanje pojava anksioznosti in depresije ter povečanje imunske odpornosti:

VIDEO z znanstvenico dr. Rhondo Patrick

Gibanje (telovadba) ne vpliva zgolj na mišice, fascije in kardiovaskularni sistem, ampak znantno vpliva na razpoloženje in delovanje možganov. Dokazano je, da ustrezno gibanje lahko prepreči in zdravi depresijo.

Telovadba povečuje nastanek triptofana, ki deluje kot prekurzor za nastanek serotonina v možganih (ki je pomemben nevrotransmiter). Triptofan je namreč (ob prisotnosti stresa – kortizola) lahko tudi prekurzor za kinurenin, iz katerega nastaja kvinolinska kislina (nevro toksin), ki povzroča odmiranje možganskih celic. Slednje lahko povzroča tudi majhna a kronična vnetja po telesu (ki jih lahko povzročajo tudi zdravila, procesirana hrana, težke kovine ipd).

Poleg tega gibanje vpliva tudi na srčno variabilo (HRV – Heart Rate Variability), ki lahko služi kot prediktor za pojav anksioznosti in depresije. Gibanje, preponsko dihanje (meditativno), ozemljevanje, savnanje, hladna termogeneza, intervalni trening, postenje in podobni kratkoročni stresorji zelo ugodno vplivajo na višji HRV.

Kako lahko preprečimo uporabo antidepresivov?

Vsak dan vsaj 20 minut gibanja
Vsak dan vsaj 15-20 minut dihanja s trebušno prepono (z daljšim izdihom – dihanje je temeljna pot do umirjanja avtonomnega živčnega sistema in srčne variabile HRV)
Vsak dan vsaj 10 minut izpostavljanja sončni svetlobi, najbolje v jutranjih urah (ali IR svetlobi, če je to mogoče)
Vsak dan (lahko istočasno) vsaj 10 minut ozemljevanja (bodisi z direktnim stikom z zemljo ali preko ozemljitvenih pripomočkov).
Izogibanje kavi, teinu..
Izogibanje procesirani hrani
Jemanje psihobiotikov (probiotiki, ki dobro vplivajo na psiho, počutje..)
Skrb za detox telesa (in možganov) – Eden od načinov je lahko tudi suho ščetkanje, intermitentno postenje..
Tapkanje, TRE (trauma release exercises), aromaterapija, svetlobna terapija, glasbena terapija..
Klicanje prijateljev po video kameri
Vaje za resetiranje vagusnega živca

To je samo nekaj od načinov. Najbolj ključni so prvi trije (ti pomagajo tudi k boljšemu spanju). Vse našteto najdete podrobno opisano in s konkretnimi vajami (video) v našem programu STRES & VAGUS (tudi telovadbo).

Lahko pa nam tudi napišete, kaj konkretno vas muči in vam sporočimo, kaj konkretno (katere rešitve) predlagamo v vašem primeru.

Če trenutno jemljete antidepresive, to ne pomeni, da jih nehate jemati. Pomeni pa, da lahko začnete postopoma z naravnimi pristopi in se sproti posvetujete s svojim zdravnikom o potencialnem zmanjševanju doze.