Dober razvoj otrokovih je možganov je odvisen od razvoja primarnih refleksov – Kaj lahko naredimo starši danes?

Dober razvoj otrokovih možganov ni samoumeven ali odvisen od genov. Starši lahko znantno pomagamo svojim otrokom (in celo sebi) do boljših možganov. Žal tega kritičnega znanja ne dobimo ne v šoli, ne v šoli za starše, ne pri pediatru.. Ta zapis je nadaljevanje prejšnjega zapisa z naslovom Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine. Vsebinsko pa se še bolj navezuje na pred prejšnji zapis z naslovom Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um.

Razvoj naših možganov se začne že v maternici. Takrat se razvijajo primitivni možgani (nivo možganskega debla), ki tvorijo primitivne reflekse. Nekateri od teh izzvenijo še pred rojstvom (npr ‘fear paralysis reflex’).

Ko se človek rodi je njogov ultimativni cilj razviti možgane tako, da lahko stoji pokonci, se upira gravitaciji in izvaja energetsko učinkovito bipedalno gibanje (po dveh nogah) z usklajenim delovanjem fleksorjev in ekstenzorjev (mišice na sprednjem in zadnjem delu telesa – upogibalke in iztegovalke). Za to potrebuje razviti kar 72 refleksov oziroma gibalnih vzorcev, ki so zapisani v genetski material (DNA).

Človek je edina ‘žival’, ki potrebuje eno leto, da samostojno hodi. Bistven faktor, ki pomaga razviti naše možgane po rojstvu je gibanje. Dojenček dobiva senzorični dotok informacij v možgane skozi oči, vestibularni sistem, kožo, mišice in sklepe na podlagi česar možgani izvedejo določen motorični output (gibe). To je podlaga (pogoj) za tvorjenje novih in novih povezav (slojev) v možganih.

Največji poskok možganov smo tako deležni v prvih 12 mesecih oziroma v prvih treh letih življenja.

Na sliki vidimo, da so v prvih mesecih življenja aktivne (električno) le spodnje ‘plasti’ možganov (medulla). Tukaj se razvijejo in potekajo primitivni refleksi.

Kaj so primarni oziroma primitivni refleksi?

Primitivni ali primarni refleksi so nehoteni avtomatizirani gibi oziroma nezavedni gibalni vzorci dojenčka. Bolj razvitih seveda ne bi bilo moč pričakovati, ker možgani v tej fazi razvoja še niso ‘električno povezani’ oziroma razviti. 

Namen primarnih refleksov je da novorojenčku pomagajo potovati skozi porodni kanal in po rojstvu mu omogočajo preživetje (na način da zadiha, da se lahko prisesa, da se lahko oprijema, da se ne zaduši, če leži na trebuhu ipd.).

Nadaljnja naloga teh refleksov je, da  se  integrirajo (‘vgradijo’) v bolj kompleksnejše reflekse in gibe s pomočjo katerih se razvijajo možgani vse od dna možganskega debla (medule) pa do neokorteksa – človeških možganov. 

Torej razvoj možganov je odvisen od razvoja in integracije primarnih refleksov. 

Če se osnovni refleksi, kot je npr Morojev (o njem smo že pisali), ne razvijejo in integrirajo pravilno, se noben nadaljnji refleks in gib, ki se gradi na tem, ne more razviti optimalno. To je tako kot če gradimo zgradbo na slabih temeljih. Še tako dobra zasnova zgradbe ne bo odtehtala njenih slabih temeljev.

Eden izmed ključnih dejavnikov za neintegriranost primarnih refleksov je neravnovesje med levo in desno možgansko hemisfero oziroma njuna funkcionalna nepovezanost. In obratno.. slaba integracija levih in desnih možganov vodi v slabo integriranost refleksov.

Temo o integraciji levih in desnih možgani smo poglobili v članku ‘Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešen um in telo’ kjer smo pojasnili tudi, kako pride do pojava avtizma, disleksije, ADHD, težave z branjem in pisanjem, motoričnih težav.. in vam ga prav tako toplo svetujemo v branje, saj boste tam našli tudi videe z vajami! 

Se sprašujete, kaj je tisto, kar oživčuje oziroma  ‘električno napelje’ ostali del možganov?

To so stimulacije, ki pridejo v dojenčkove možgane skozi njegovo telo v obliki:

1. Propriocepcije (proprioceptivnih stimulusov iz kože, mišic, fascij, sklepov)
2. Vizualnega sistema (oči)
3. Vestibularnega sistema (organ za ravnotežje)

Zato je pomembno, da ima mama z novorojenčkom čim več stika ‘koža na kožo’, da mu stimulira oziroma masira stopala, hrbet vzdolž hrbtenice, otroku lahko novorojenčku lahko kaže senzorične ČB kartice, ga pravilno rokuje, da ga čim manj omejuje in da je čim več časa na tleh in na trebuščku.. 

Možgani nato te informacije obdelajo (s čimer se razvijajo) ter ustvarijo ‘motorična navodila’ (motor output). To so električni signali, ki potujejo po živcih (kablih) do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje.

Gibanje je osnova za preživetje. Brez gibanja ni možganov in ni življenja.

Vse se začne s senzoričnimi vložki. Brez njih otrok ne more začeti čutiti svojega telesa in zaznavati okolice, v kateri se njegovo telo nahaja. Brez teh podatkov se ne more začet gibat. Motorični korteks zraste iz senzoričnega! Brez gibanja pa v nadaljevanju ne more razvit kognitivnih (umskih, akademskih) funkcij.

Gibanje je ključno!

Gibanje deluje po principu povratne zanke. Gibanje (koga ali kaj) ustvarja senzorični input (vnos). Gibanje (kdo ali kaj) ustvarja prav tako senzorični input – in krepi možgane.

Zakaj otrok potrebuje 12 mesecev, da shodi?

Toliko časa možgani potrebujejo, da se razvijejo vsi njegovi sloji (vse potrebne povezave za pokončno gibanje) od medule do frontalnega korteksa.

Možgani se v tem času tudi fizično povečajo, (ne samo v številu povezav) in kot taki bi se težko rodili skozi človeško medenico, ki je zaradi pokončnega bipedalnega gibanja (hoje po dveh udih ne po štirih) ožja. (Človek je v svoji evoluciji žrtvoval širino medenice in lažje rojevanje, za pokončno držo s prostimi rokami, v zameno za ožjo medenico, težji porod in daljši poporodni razvojni čas – pomislimo, koliko živali shodi v nekaj minutah po porodu.)

Kaj se zgodi na primer, če se otrok rodi s carskim rezom?

Pri porodu s sekcijo novorojenčkovi možgani ne zaznajo, da je zunaj maternice in ne aktivirajo spinalnega galant refleksa, ki aktivira otrokovo telo, da se začne gibati skozi porodni kanal. Ker je ta refleks neizživet (neuporabljen), to vpliva na nadaljnji razvoj in neintegracijo tega refleksa v kompleksnejše in s tem na razvoj možganov. Tak otrok že prvi dan svojega življenja začne s slabšo predispozicijo. (Kar pa se da nasloviti skozi terapije kot so integracija primarnih refleksov, kraniosakralna terapija, seveda ob predpostavki, da se mama tega zaveda..)

Tako kot ima vpliv carski rez imajo vpliv tudi:

• medenična vstava
• vakuumski porod
• epiduralna anestezija
• umetni popadki
• prematurni porod
• prenošenost
• ovitost popkovine okoli možganskega debla
• pritisk na fundus maternice

Zakaj naštevamo nekaj, na kar nosečnica nima vpliva? O pa še kako ga ima! Preberite si zapis Kako preprečiti Carski rez & raztrganine, poškodbe medenice in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku, Kako roditi vaginalno po carskem rezu, Kakšna vadba se priporoča v nosečnosti v izogib 9 najbolj nadležnim težavam?

Drugi razlogi:

• Slaba prehrana (in premalo omega 3 maščobnih kislin)
• Fizične poškodbe, bolezni
• Stres (dojenčka ali nosečnice oziroma matere)
• In pomanjkanje gibanja

Ključnega pomena za razvoj možganov je (poleg časa v maternici)  prvih 12 mesecev življenja, kjer je pomembno oziroma zelo zaželeno da:

• se otrok doji (pravilen razvoj čeljusti, jezika, dihalnih poti, drže..)
• da je pravilno rokovan (baby handling)
• da preživi veliko časa na trebuščku (‘tummy time’)
• da gre skozi vse razvoje faze (mejnike)
• da se plazi vsaj 3-4 mesece predno shodi (ključno za povezovanje leve in desne hemisfere ter ‘cross body movement’, kar je tudi hoja)
• da ne shodi pred 12 mesecem (ali po 15-em)
• da ga starši čim manj odlagajo v gugalnike, stajice, hojice..
• da ga ne posedajo in ne postavljajo na noge, če se sam ne

Asimetrično plazenje otroka na primer je že eden od znakov, da se refleksi niso pravilno integrirali.

Če se otrok ne giba dovolj, se refleksi ne morejo pravilno integrirati. In če se refleksi pravilno ne integrirajo, se otrok ne more oziroma ne bo hotel dovolj gibati.

Ne glede na to, koliko je star otrok ali govorimo že o odrasli osebi, je vedno priložnost, da naslovimo omenjeno problematiko. Nikoli ni prepozno! Oziroma vedno obstaja določena priložnost za izboljšavo..

Ali veste, da se tudi nekateri odrasli ne znajo plaziti po tleh s križnim gibanjem rok in nog (desna roka – leva noga in obratno)?

Ali veste, da obstajajo odrasli, ki imajo še vedno prisoten sesalni refleks, babinski refleks in druge..?

Kateri so še znaki, da otrok nima integriranih refleksov?

Tipični znaki so: motorična nespretnost, nerodnost, slab mišični tonus, slaba koordinacija roke – oči, slabo zavedanje telesa, slaba drža, sedenje na W, težko prečka sredino telesa, vedenjske težave, težave z branjem, pisanjem, težave s fino motoriko, težave z zdravjem, alergije, občutljivost na zvok, svetlobo, dotik, avtizem, ADHD, disleksija, hiperaktivnost, pretirana sramežljivost, potovalna slabost, anksioznost..

Tri ključni razvojni stebri oziroma, na kaj moramo biti pozorni starši poleg tega da dajemo ves čas poudarek na gibanje?

Velja za otroke in odrasle:

1. Dihanje skozi nos
2. Drža jezika ( V času mirovanja mora jezik počivati na nebu, zobje pa se ne smejo dotikati med seboj, prav tako se jezik ne sme dotikati zob)
3. Kaj obuvamo otrokom na stopala

(Več o posameznih tematikah lahko raziščete na danih povezavah.)

Če se določeni refleksi niso integrirali (npr sesalni refleks) ima otrok lahko težave z izgovorjavo določenih glasov in pravilnim razvojem sistema zobje-jezik-čeljust – in posledično tudi s telesno držo.

Težave z govorjenjem se lahko zavlečejo celo v odraslo dobo. Ali pa z branjem in pisanjem (disleksija), ‘trdim’ načinom pisanja, menjavo leve in desne strani ipd.

Neuravnovešena čeljust lahko povzroči 4 sledeče težave:

1. Težave z držo
2. Težave z dihanjem (ozke dihalne poti, ‘povečana’ žrelnica, vnetja sinusov, astme, rinitis, glasno dihanje, smrčanje, spalne apnee..)
3. Težave z imunskim sistemom
4. Težave s prebavo (Prebava se začne že v ustih..)

Na čem moramo delati?

1. Vaje za moč telesna jedra & drža
2. Zavedanje lastnega telesa
3. Ravnotežje
4. Vizualno – motorične sposobnosti , koordinacija roke – oči
5. Cross body movements, bilateralna integracija
6. Timing, ritem
7. In seveda na integraciji primarnih refleksov

Kaj še lahko storimo sami (ideje)?

1. Test & vaje za oči
2. Odvadimo se škrtati z zobmi (To velja še posebej za odrasle! Zobje bi morali biti v trdnem stiku samo do 12 min na dan!)
3. Preverimo obremenitev stopal (naredimo vodni odtis ali opazujemo obrabo čevljev)
4. Proprioceptivna stumulacija stopal
5. Vibracijska stimulacija vagusa in trigeminalnega živca
6. Ples
7. Plezanje po igralih
8. Gibalno – masažne vaje z masažnimi žogicami
9. Online program Jungle kid ali individualna obravnava

Želite izvedeti več?

Zastavite nam vprašanje, na katerega vam bomo skušali odgovoriti v čim krajšem času!

Alja Malis, specialistka za gibanje