Vpliv priraščenega jezika na dihanje, spanje, zobe, obliko obraza in zdravstvene težave pri otrocih in odraslih
Jezik je mišica in je ena najpomembnejših mišic v človeškem telesu saj pomaga oblikovati obraz, dihalne poti, zobe, govor, telesno držo, poleg njegove znane vloge pri žvečenju in požiranju.

Jezik in njegove podjezične vezi (na levi strani). Na desni sliki opazujmo, kako se jezik prilega ustnemu nebu in ga s tem oblikuje. Ustno nebo, ki ga jezik ne doseže je visoko in zobni lok se oblikuje v črko V namesto črko U.
Že leta 2017, ko je bil moj prvorojenec Brin star tri leta sem opazila, da ponoči diha skozi usta. Zdelo se mi je, da to verjetno ni v redu in sem začela raziskovati. Takrat je nastalo prvo gradivo na to temo: Vzroki in posledice dihanja skozi usta.
Mimogrede.. Članek je tudi pritegnil pozornost ene naših najboljših funkcionalnih zobozdravnic, dr. Irme Škoro, zaradi česar sva se tudi spoznali. V članku najdete več o posledicah dihanja skozi usta ter slike značilnih manj atraktivnih podolgovatih obrazov otrok in odraslih.

Triletnik – Moja prva opažanja dihanja skozi usta, ki so me spodbudila k raziskovanju.
Od takrat pa do danes smo na Vadbeni kliniki v zvezi s tem razvili:
- Program Jungle kid z vajami za držo in dihalnimi vajami
- Individualno obravnavo za otroke (in odrasle)
- Začeli prakticirati in prodajati Myotape obliže za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja
- Delavnico dihanja za odrasle
- Program Stres & Vagus, katerega velik del so dihalne vaje in učenje pravilnega dihanja (skozi nos, s prepono, tiho in malo)
..Vse dokler Brin (prvorojenec) star 7 let ni dobil napotnice za ortodonta! ta napotnica pa je nov mejnik.
Glede na vso prebrano literaturo na to temo sem vedela, da se moram obrnit na ‘funkcionalnega’ zobozdravnika, takšnega, ki razume, da krivi zobje niso vzrok, ampak posledica.



Če želite raziskovati sami, so to zagotovo najboljše tri knjige za začetek.
Ker krivi zobje niso krivi, da so krivi, bi bilo za človeško telo, ki je še v polnem razvoju popolnoma nesmiselno premikati le-te, ampak nasloviti in odpraviti pravi vzrok.
Posledica česa so krivi zobje?
Dana napotnica za ortodontsko obravnavo me je spodbudila, da po dolgem času kontaktiram dr. Škoro in se naročim na pregled z obema otrokoma. Pri Brinu se je izkazalo, kar me je seveda močno šokiralo, da tega prej ni nihče opazil, vključno z mano, da ima priraščen jezik oziroma skrajšano podjezično vez! To dobesedno pomeni, prekratek in zategnjen jezik. Zategnjen jezik je nato povzročil zategnjeno spodnjo čeljust (premalo razvita – glej sliko spodaj z in brez myobrace aparatom) in premalo razširjeno zgornje ‘nebo’ oziroma lobanjsko kost maxillo (glej spodaj), ker se jezik nikoli ni mogel popolnoma ‘prilepiti’ na nebo – da bi ga oblikoval.

Maxilla je lobanjska kost, ki predstavlja naše ‘ustno nebo’ in jo oblikuje jezik. je hkrati tudi dno naših nosno – sinusnih dihalnih poti. Če jezik ne pritiska nanjo, razvijemo ozko visoko nebo, katerega posledica so krivi zobje, kriv nosni pretin oziroma ozke nosne dihalne poti in podolgovat obraz. (Več o tem v članku Vzroki in posledice dihanja skozi usta.)
Jezik je seveda najboljši zobni aparat!
Tudi Brinova sestrica, še ne štiriletna Nika Luna je bila istočasno pregledana Tudi pri njej smo prav tako ugotovili zategnjeno in premalo razvito spodnjo čeljust, čeprav brez vidnih skrajšav jezika (Jezik je lahko skrajšan tudi zadaj – posteriorno, kar težko vidimo s prostim očesom).
“IMETI SKRAJŠANO PODJEZIČNO VEZ JE KOT HODITI Z ZVEZANIMI NOGAMI.” pravi Richard Baxter, avtor knjige Tongue tight (Priraščen jezik).
Pri obeh otrocih smo takoj začeli z MYOBRACE terapijo, kateri smo dodali vaje za jezik in manualno oziroma kraniosakralno terapijo. (Myobrace terapija ne premika zob, ampak krepi mišice, ki potem krepijo in premikajo čeljust – s tem deluje na koren problema, ne rep.)

Starost skoraj 4 leta in 7.5 let ob začetku nošenja Myobrace aparata. Po enem letu terapijo bomo poročali o rezultatih.


Sedem letnik na prvi sliki brez myobrace aparata (vidimo premajhno spodnjo čeljust) in na drugi sliki z aparatom (vidimo, v katero smer bo narekoval razvoj čeljusti).
Nemudoma sem prebrala knjigo Tongue tight (‘Priraščen jezik’ oziroma ankiloglosia) in v nadaljevanju bom za vas povzela vzroke, posledice in rešitve za takšna stanja.
Knjiga temeljito opisuje problematiko priraščenega jezika (spredaj in ali zadaj) ter priraščene ustnice.

Na sliki vidimo različne stopnje priraščenosti sprednje jezične vezi oziroma frenuluma.

Na sliki vidimo primer (levo) priraščene ustnice in (desno) priraščenega jezika.

Na tem nazornem prikazu vidimo, kako se spreminja oblika obraza in lobanje z nepravilno uporabo jezika, pripadajočih mišic in dihanjem skozi usta. Ker se obraz dobesedno povesi navzdol se s tem zožijo dihalne poti. Telo avtomatično potisne glavo naprej, da lažje dihamo, s tem pa žal žrtvuje poravnano telesno držo in ustvari se ‘forward head posture’ oziroma ‘vratna grba’.
Če jezik ni ustrezno gibljiv in se ne dotika neba v treh ključnih točkah, potem ne stimulira vagusnega živca tako kot bi moral. To hkrati pomeni, da je postopek požiranja prizadet. Temu se reče ‘tongue thrust’ – kar pomeni, da med požiranjem jezik zakrčimo tako, da bolusa ne porivamo v smeri peristaltike proti požiralniku, ampak stran od njega. To še ne pomeni, da hrane ne pogoltnemo, pomeni pa da premalo stimuliramo vagusni živec, ki bi moral med požiranjem vklopiti parasimpatično živčevje (‘rest and digest’), ki uravnava prebavo in izloča klorovodikovo kislino.
Takšno nepravilno požiranje nato lahko povzroči:
Slabšo prebavo
Požiranje zraka
Kisli refluks
Zaplinjeno črevo, napihnjenost
SIBO (small intestine bacteria owergovth – disbioza v tanke črevesju)
Kronični stresni odziv telesa
Kronično dihanje skozi usta in vse pripadajoče posledice
Na podlagi katerih znakov lahko sumim, da ima moj otrok težave s skrajšanim jezikom, priraščeno ustnico ali nepravilnim izraščanjem čeljusti?
Podnevi:
- Dihanje skozi usta (ker so se zožile dihalne poti)
- Otrok izbira samo določeno (lažje žvečljivo hrano)
- Pri mizi je vedno zadnji (ker težko žveči)
- Vedno ob jedi pije vodo (da lažje pogoltne hrano)
- Glasno diha (ker ima zožene dihalne poti)
- Veliko diha (ker ima zožene dihalne poti)
- Pogosta vnetja dihal, mandljev, žrelnice ali ušes (ker diha skozi usta, dihanje skozi nos ustvari plin NO2, ki pobija patogene)
- Toži za glavobolom in bolečinami v vratu (ker ima zategnjeno čeljust)
- Je velikokrat utrujen ali pa hiperaktiven z motnjami pozornosti (ker se ne naspi dobro ponoči)
- Se pretirano slini (ker kompenzira šibek jezik)
- Ima temne kolobarje pod očmi (ker dobi z dihanjem skozi usta manj kisika v celice)
- Ima nepravilen ugriz (ker ima nepravilno izraščeni čeljusti)
- Sesa prste ali druge predmete (kompenzira)
- Pokašljuje in hrka (ker ima ozko dihalno pot in se mu zatika sluz)
- Je velikokrat prehlajen.
- Astma (zaradi prekomernega dihanja skozi usta)
- Alergije, atopični dermatitis, ekcem (Vnetna stanja zaradi razrasta patogenov)
- Grizenje spodnje ustnice (ker je spodnja čeljust premajhna)
- Viden jezik med počitkom in govorom (ker je priraščen in se ne dvigne)
- Pokašljevanje, ki ni prehlad
- Grizenje nohtov
- Več možnosti, da pride do zadušitve s hrano
Ponoči:
- Diha skozi usta
- Smrči (zožene dihalne poti, ohlapna mehka tkiva, neustrezen položaj, šibke mišice)
- Občasno ne diha (spalna apnea, nevarna za možgane)
- Glasno diha (ker dobiva premalo kisika)
- Ima občasno nočne more (ker telo aktivira obrambni mehanizem, stresne hormone, da spodbudi dihanje)
- Škrta z zobmi (enako)
- Moči posteljo (enako, stresni odziv telesa med spanjem)
- Nemirno spi in se premetava (enako)
- Otrok težje in kasneje zaspi (ker se muči z dihanjem)
- Manj sive materije v možganih (zaradi dihanja skozi usta in manj kisika v možganih)
Na podlagi katerih znakov lahko sumimo, da ima dojenček skrajšano podjezično vez?
- Ima zelo dolgotrajne podoje
- Pri podojih kar zaspi
- Mama občuti boleče dojenje oziroma pogosto dobi mastitis (zaradi priraščenega jezička otrok izsesava mleko s kompenzacijo vakuuma z ličnicami in ‘grize’ bradavico s čeljustmi ker jezik ne doseže, da bi bil vmes)
- Ne napreduje na teži kot bi želeli, otrok porabi preveč energije za dojenje
- Dojenje je kot ‘celodnevna služba’
- Refluks (tihi)
- Cmokanje
- Duda pada ven iz ust
- Dihanje skozi usta
- Pogosto zamašen nosek
- Veliko vetrov, ker poje preveč zraka
- Torticollis (glavico vleče na eno stran)
- Veliko dojenčkov zato konča na steklenički, kar pa še poglablja problem jezika, razvoja čeljusti in možganskih kosti (da ne govorimo o mikrobiomu)
- ‘Mlečni jeziček’ kot pokazatelj, da se jezik ‘ne čisti’ ob nebo
- Mehurčki na ustnicah, ličnicah kot obraba zaradi ustvarjanja vakuuma
- Veliko kolcanja
- Nekateri se že rodijo z visokim nebom
- Težje so leže na trebuhu in težje začnejo glavo dvigovat in obračat
Na podlagi česa lahko sumim, da ima odrasla oseba priraščen jezik ali nepravilno izraščene čeljusti – zobe? (poleg vsega napisanega pod točko ‘otroci’)
- Glavoboli, migrene
- Zategnjene mišice kot so trapezius in sternocleidomastoid, skaleni..
- Disfunkcija čeljustnega sklepa (TMJ)
- Drža z zamaknjeno glavo naprej (Forward head posture)
- Utesnjenost vagusnega živca (vagus ni pravilno stimuliran)
- Nepravilno požiranje = kroničen stres za telo
- Utesnjenost terminusa – končne postaje limfe (za ključnicama)
- Hiatalna hernija in refluks
- Zamika atlasa, prvega vratnega vretenca (vpliva na celotno držo in delovanje organov)
- Hitreje se utrudimo od govorjenja
- Karies (tudi pri otrocih, jezik ne zmore oblizovati oziroma čistiti vseh zob + pH ustne flore je porušen zaradi dihanja skozi usta)
- Slab zadah
- Neatraktivna oblika obraza
- Ko so usta zaprta izgleda, kot da čeljusti ne pašeta skupaj
- Pokanje v čeljusti
- Trigeminus nevralgija
- Pogosto zehanje
- Preveč dihanja (več kot 6 vdihov na minuto), glasno dihanje
- Plitvo dihanje = dihanje z rameni = stresno dihanje
- Dihanje skozi usta – manj kisika v telesu
- Obstrukcije dihanja ponoči – ni dovolj globoke faze spanja..(lahko vodi v Alzheimerja)
- Bruksizem – škrtanje z zobmi (možgani naj bi tako predramili spanec, da bi telo našlo boljo dihalno pot, ker dobivajo možgani premalo kisika)
- Nasmeh dlesni, podočnjaki, vidna beločnica pod sklero, nos ki ‘sili’ iz obraza
- Premajhna brada s podbradkom
- Zvonjenje v ušesih
- Potenje ponoči
- Panični napadi ponoči oziroma občutek nenadne obstrukcije dihalne poti (občutek zadušitve) – ker jezik pade nazaj oziroma se nabere morebitna sluz v že tako zožene dihalni poti h kateri pripomore še neustrezen položaj glave in vratu (glava visi nazaj)
- Mrzle roke in noge
- Suha koža
- Utrujenost
- Težave z igranje pihalnih glasbil
- Smrčanje, zadah, spalne apnee
- Manj efektivno žvečenje – težave s prebavo
- Aerofagija (požiranje zraka)
- Več gubic okoli oči (verjetno zaradi drugačnega delovanja obraznih mišic, ker je obraz podolgovat)
- Momljanje, nejasen govor
- Pogoste se nam ‘zaleti’ ob pitju tekočin
- Anksioznost
- Težave z mehurjem
Vzroki nastanka omenjenih težav?
S priraščenim jezičkom in ali ustnico se rodimo, prav tako se lahko rodimo z visokim nebnim lokom. V nadaljevanju našega življenja pa na zgoraj omenjene težave (če jih imamo ali ne) in nepravilno izraščanje čeljusti znatno vpliva še (ne)dojenje oziroma hranjenje po steklenički, duda, sesanje prsta ali predmetov, premalo žvečenja, uživanje preveč mehke (predelane, procesirane hrane), alergije, zgled staršev (če dihajo skozi usta), nerazviti primitivni refleksi, travmatičen porod (tudi z mehaničnega vidika), slaba drža..
Katere so rešitve?
Ne veste ali imate vi ali vaš otrok ‘prekratek jezik’? Lahko se naročite k funkcionalnemu zobozdravniku (klasični bo najverjetneje zadevo minimaliziral) ali pa poskusite ugotoviti sami s pomočjo spodnjega testa (gumb na koncu članka)..
Terapija (neinvazivna), ki se ukvarja s tem področjem se imenuje ‘Orofacial myofunctional therapy’ oziroma oro-miofunkcionalna terapija (morda obstaja boljši prevod). Težave pa se z eno besedo imenujejo ‘Orofacial myofunctional dysfunction oziroma disorder’.
Rešitve so malenkost razlikujejo glede na starost posameznika:
Za dojenčke
se za priraščen jeziček ali ustnico priporoča frenotomija (kirurški poseg, prerez vezi). Največkrat težavo opazi svetovalka za dojenje ali mama sama, redkeje pa pediater patronažna ali zobozdravnik. Glede na mojo ‘fb raziskavo’, se največ posegov opravi lasersko pri dr. Irmi Škoro na Bledu, nekateri pa tudi na oddelku makrofacialne kirurgije UKC ali pri otorinolaringologu. Pred in po posegu se priporočajo posebne vaje’ oziroma masaža za pripravo tkiva oziroma mehčanje brazgotine, da se sanirana vez ne skrajša nazaj. Za dojenčke se priporoča, da ob uvajanju hrane, ki ni mleko, začnejo z nepasirano hrano (BLW).
Za otroke
Se pri nas načeloma odsvetuje invazivni poseg, ampak vaje za raztegovanje podjezične vezi, myobrace terapija za pravilno izrast čeljusti, Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja, vaje za lažje dihanje skozi nos, vaje za trup in držo, žvečenje več trše hrane, učenje pravilnega požiranja, KST (kraniosakralna terapija) ali določene druge manualne terapije, celo mnri terapija. (Na Vadbeni kliniki izvajamo vaje za jezik, držo in dihanje skozi nos ter s pomočjo Myotape obližev.) Največji doprinos pa lahko ustvarijo starši sami s tem ko so otrokom dober zgled s svojo telesno in ‘čeljustno’ držo, dihanjem skozi nos, uživanjem neprocesirane hrane in gibanjem v naravi, kar skušajo prenesti tudi na svoje otroke. Starši naj otroke opominjajo, da zaprejo usta, da sedijo ravno (še posebej med jedjo), da jejo z zaprtimi usti..
Za odrasle
Priporočamo nošenje Myotape obližev ponoči, vaje za jezik, vaje za pravilno požiranje, več trše hrane, dihalne vaje, vaje za držo in prav tako oceno stanja pri funkcionalnemu zobozdravniku. Na Vadbeni kliniki vam lahko pomagamo z vajami za držo in jezik ter priporočimo sodelovanje z drugimi strokovnjaki.

Slika prikazuje, kako je jezik povezan z globoko telesno linijo fascije vse do stopal. Od stopal pa do jezika poteka ena sama fascija, kot vidite disekcijo na sliki. To pomeni, da lahko jezik kot mišica (s fascijo) vpliva na katerikoli del navzdol v verigi. Kaj je fascija?

Še najbolj znatno pa jezik (zategnjen in nemobilen) vpliva na zategnjenost imenovanih mišic na sliki, ki potem povzročajo glavobole v predelih označenih z rdečo na sliki
Jezik ima direktno povezavo z vagusnim živcem

Jezik je direktno povezan z vagusnim živcem preko mišice palatoglossus, ki jo oživčuje vagus.*

Ali ste vedeli, da imamo na nebu, tik za sprednjimi enkami posebno mesto, ki naj bi ga masiral jezik in s tem izboljševal tonus vagusnemu živcu? Če je jezik zategnjen, se to težko dogaja samo od sebe, kar pomeni, da smo lahko nehote bolj pod stresom.*
Obe sliki sta vzeti iz predavanja PEDS WEEK SUMMIT 2022, What happens in vagus – How tongue position shifts us from stress to calm*
Če želite izvedeti več o samo-testiranju in rešitvah, ste vljudno vabljeni, da se prijavite (brezplačno) s spodnjim gumbom.
Želim prejeti brezplačno gradivo za samo-testiranje mobilnosti jezika in rešitve
