Spahovanje? Refluks? Kolcanje? Utrujenost? Nezmožnost globokega dihanja? Tiščanje pod prsnico? Napihnjenost? Občutki tesnobe? Razbijanje srca?

Vse naštete težave (in še marsikatera druga) imajo lahko enak vzrok – del želodca ujet nad trebušno prepono. Temu strokovno rečemo hiatalna kila ali hiatusna hernija. Ko je del želodca ujet, kjer ne bi smel bit, nastaneta v grobem dve težavi:

  1. Hrana se ne more pravilno prebavljat
  2. Želodec pritiska na vagusni živec

V nadaljevanju si poglejmo, kaj vagusni živec sploh je in seveda hiatalna kila ter nato, kako ta pojav vpliva na naše telo in zdravje.

 

Kaj je vagusni živec?

 

Vagusni živec oziroma živec klatež je najdaljši živec parasimpatičnega živčnega sistema (deseti možganski živec), ki oživčuje skoraj vse naše notranje organe, povezuje glavo, vrat in trup (glasilke, požiralnik, srce, pljuča, prebavila, zunanje spolovilo). Vagusni živec je kot dvosmerna avtocesta, prenaša senzorične in motorične informacije iz možganov k organom in obratno. 

 


Prikaz poteka parnega vagusnega živca oziroma organov, ki jih oživčuje.

 

Potencialni simptomi poškodbe vagusnega živca:

 

težave z govorom ali izguba glasu

glas, ki je hripav ali piskajoč

težave s pitjem tekočin

izguba gag refleksa

bolečine v ušesu

nenavaden srčni utrip

nenormalni krvni tlak

zmanjšana proizvodnja želodčne kisline

slabost ali bruhanje

napihnjenost trebuha ali bolečina

 

Kaj je hiatusna (hiatalna hernija / kila)?

 

Hiatus je odprtina v trebušni preponi, glavni dihalni mišici, skozi katero prehaja požiralnik v želodec. Hernija ali kila je izraz za oslabljeno (nategnjeno ali natrgano) mišico. Želodec se nahaja tik pod trebušno prepono (levo spodaj pod rebri) in del želodca lahko zaradi oslabljenosti te mišice prehaja skozi (nad njo). To povzroča številne zdravstvene težave.

 


Prikaz ‘želodčne kile’, kjer se del želodca ujame skozi hiatus (odprtino) trebušne prepone, ki je namenjena za prehod požiralnika v želodec.

 

“Prebava je ključ. Če prebavni sistem ne deluje brezhibno, so ogroženi vsi drugi sistemi v telesu in slej ko prej se bodo porušili. Motnje vagusnega živca so glavni vzrok.”

(Citat iz knjige Sindrom hiatusne hernije SHH – Mati vseh bolezni)

 

Vagusni živec potuje skozi požiralnik. Hiatusna kila (del želodca ujet nad prepono) mehanično pritiska nanj in mu onemogoča pravilno delovanje. Ni nujno, da je želodec 24 ur na dan ujet nad prepono. Tja lahko lahko ‘zahaja’ občasno. Tudi želodec je mišica. Ko smo pod stresom ali hitimo, se ena ali druga mišica (ali obe) lahko zakrčita in povzročita, da se želodec ujame nad prepono. 

 

Ni nujno, da želodec dejansko prestopi mejo prepone, lahko ‘le’ pritiska nanjo in povzroča enake težave, zato je SHH res težko diagnosticirati. (Namen tega članka je iskati rešitve oziroma odpraviti dejanske vzroke). Predvsem s tem povzroča težje gibanje trebušne prepone (video? gif?) in s tem težje dihanje posledično pa tudi slabšo drenažo limfe (pod prepono se nahaja cisterna chili)…

 

Zato ni nujno, da vam jo zdravnik lahko vedno diagnosticira.Tudi, če jo diagnosticira, uradna medicina ne ponuja odpravljanje vzroka, ampak samo kirurški poseg, (ki pa ni nujno, da odpravi težave).. ali zdravila, kot so…., ki naj bi pomagala pri povečani kislini (le ta pa lahko le zamaskirajo problem).

 

Ker se te težave pojavljajo zelo pogosto, jih imenujemo sindrom – sindrom hiatalne (hiatusne) hernije oziroma SHH.

 

Tudi če nimamo ‘uradne diagnoze’, lahko poskusimo z ukrepi, ki nam v nobenem primeru ne bodo škodili. Vsekakor pa prepona potrebuje nekaj časa, da se zaceli (popravi odprtino hiatus). Z ukrepi želimo preprečiti prevelike tenzije v želodcu ali preponi, kar posledično prepreči dvigovanje želodca in telesu omogoči, da popravi hiatus.

 

Citat št 2 iz knjige Sindrom hiatusne hernije/Mati vseh bolezni

“Zdravi ste le toliko, kot je sposobnost vašega želodca, da..

  • Ostane na svojem mestu
  • Pravilno prebavlja hrano
  • Pravilno presnavlja hrano
  • Omogoča pravilno razporejanje hranilnih snovi iz hrane
  • Omogoča pravilno odstranjevanje odpadnih snovi iz črevesja”

 

Katere težave lahko povzroča hiatusna hernija?

 

  1. PREBAVNE TEŽAVE ( spahovanje, napihnjenost, občutljivost v predelu trebuha, črevesni plini, refluks, kolcanje, izguba ali pomanjkanje teka, slabost, bruhanje, driska, zaprtje, krči pri dojenčkih, helicobacter pylori..)
  2. TEŽAVE Z DIHANJEM IN CIRKULACIJO (omejenost globokega dihanja s prepono, kronična utrujenost, požiranje zraka, alergije, suh dražeč kašelj, občutek polnosti na dnu grla, bolečina ali pekoč občutek v prsnem košu, bolečina v levem predelu prsnega koša, zgaga, pritisk pod prsnico, bolečina v pljučih. pospešen srčni utrip, hitro naraščanje krvnega tlaka)
  3. TEŽAVE OKOSTJA (bolečine v levi rami, v levi roki, na levi strani vratu, tudi bolečine v desni rami, bolečina med lopaticami, sklepne bolečine v okončinah, bolečine v čeljustnem sklepu, bruksizem (škrtanje z zobmi med spanjem), bolečine v hrbtenici, glavoboli
  4. STRES (omotica, tresenje, zmedenost, napadi tesnobe, nespečnost, hiperaktivnost pri otrocih)
  5. DRUGE BOLEZNI (zasvojenost s sladkorjem ali alkoholom, kandidoza, menstrualne težave ali težave s prostato, hripavost, debelost

 

Če povzamemo, glavnina naštetih težav nastane zaradi pritiska želodca na vagusni živec, ki je s tem prizadet in posledično pride do motenj v delovanju vagusa, kar pa se lahko pojavi praktično v obliki katere-koli težave.

 

Vagusni živec je tisti, ki po večini nadzoruje tvorjenje želodčne kisline. Če je živec stisnjen, se količina želodčne kisline zmanjša, kar povzroči gnitje hrane.. in refluks! Jetra in žolčnik pri tem čezmerno izločata encime, kar še bolj draži prebavni sistem. Trebušna slinavka prekomerno proizvaja inzulin, kar lahko posledično vodi v stanje nizkega krvnega sladkorja – hipoglikemijo. Debelo črevo pa se odzove z drisko ali zaprtjem.

 

Občutljiv želodec se lahko skrči že ob najmanjšem psihičnem ali fizičnem stresu, negativnih mislih, jezi, žalosti, ljubosumju, slabi drži.. ipd.

 

Dejstvo je, da se hrana, ki pride v delno ujet želodec nad prepono ne more dobro prebavljati. Zato telo hranilne snovi začne črpati iz kosti, ki se s tem demineralizirano in lahko privede do osteopenije in osteoporoze. Upočasni se tudi delovanje endokrinih žlez, kar negativno vpliva na delovanje ščitnice.

 

Če želite izvedeti več, lahko s klikom na spodnji gumb pridobite celotno predavanje o SHH, kjer natančneje pojasnjujemo, kaj se dogaja v telesu pri posamezni težavi/simptomu, kako si SHH sami diagnosticiramo in kako si pri tem pomagati (na naraven način).

(Video predavanje je še v procesu nastajanja in vam ga bomo poslali na vaš e-mail najkasneje do 30.6.2021.)

V vmesnem času pa vas vabimo k branju prvega članka o vagusnem živcu z naslovom JE ZA VSE KRIV VAGUSNI ŽIVEC? TRENIRAJMO SVOJ AVTONOMNI ŽIVČNI SISTEM IN NE SAMO MIŠIC. 

 

VIR

Primaren vir informacij je knjiga Sindrom hiatusne hernije: Mati vseh bolezni? avtorja Theodore A. Baroodly, N.D., D.C., Ph.D.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte