Na koncu članka ne spreglejte prijave na BREZPLAČNO AKADEMIJO SOMATIKE VADBENE KLINIKE!

 

 

Naše življenje je primarno senzorično in takoj zatem motorično. 

 

Vse kar v življenju občutimo bodisi znotraj ali zunaj telesa pride v naše možgane preko senzoričnih živcev. 

 

Te informacije nam služijo, da jih uporabimo za motorični odziv nanje. Motorični odziv se lahko manifestira kot aktivacija skeletnih mišic ali pa gladkih mišic naše viscere (notranjih organov).

 

Iz tega naslova ločimo na eni strani senzorične in na drugi strani motorične živce. Oboje se v centralnem živčnem sistemu, naših možganih, združi v eno.

 

Motorika nam omogoča preživetje. Senzorika pa omogoča motoriko. Brez gibanja torej ni življenja. Že sam proces dihanja je v osnovi gibanje glavne dihalne mišice, trebušne prepone.

 

Senzorična in motorična sposobnost živcev je kot kovanec, ki ima dve plati. Še vedno pa gre za isti kovanec. Kot gre v našem primeru za isti živčni sistem.

 

Obe funkciji živčevja sta tako prepleteni v naše življenje, da ju sploh ne opazimo. Sta tako samoumevni, kot je ribam samoumevna voda.

 

Ali ste vedeli, da imamo v stopalih kar 10x več senzoričnih živcev kot motoričnih?

 

Na primer: Želimo obrniti list knjige, ki jo beremo. Zelo preprosto, kajne? Ampak naši možgani potrebujejo za to (motorično) dejanje ogromno senzoričnih informacij. Koliko dvigniti roko, ki bo obrnila list, da nas ta ne ‘lopne’ po obrazu, kako hitro mora roka potovati, kje mora pristati, koliko je list papirja težek, kako se ga s prsti prime.. dvigne.. obrne.. Torej za tako preprosto dejanje, je potrebno ogromno senzoričnih informacij v naše možgane, da lahko ‘izdajo’ (motorična) navodila našim mišicam, kaj, kako, kdaj in koliko storiti.

 

Vendar se tukaj ‘proces’ ne konča. To motorično dejanje ustvari nove senzorične informacije glede pozicije roke, kompaktnosti materiala..ipd.. Ta izmenjava oziroma ples senzoričnih informacij z motoričnimi dejanji se nadaljuje dokler naloga ni zaključena (list papirja obrnjen).

 

Naš senzorični sistem je kot neke vrste skener, ki skenira vse, kar se dogaja okoli nas ali v nas.

 

Naše življenje oziroma preživetje je odvisno od dobro delujočega senzorično – motoričnega delovanja živčnega sistema. To je naše elektronsko vezje s čipi, ki nas ‘poganja’ skozi življenje. Če gre karkoli v zvezi s tem narobe, bo imelo to vpliv na (kvaliteto) našega življenja.

 

Kateri so senzorični organi? Na prvem mestu so zagotovo oči, potem organ za ravnotežje, koža..

 

Ko senzorično – motorični sistem ne deluje več pravilno, se naše telo ‘začne starati’. Proces staranja v našem okolju velja za ireverzibilnega, nepovratnega.. pa temu ni tako.

 

Zakaj se naše telo začne starati?

 

Ste že slišali za ‘diagnozo’ degenerativne spremembe hrbtenice? Utesnjeni foramni, živčni kanali? Zamrznjena rama.. Trn v peti.. Prekomerna lordoza, kifoza, skolioza? Utesnjeni živci? Protruzija.. Hernija diskusov. .. Izguba centimetrov višine.. ‘Vratna grba’..

 


Na sliki vidimo, kako zategnjene hrbtne mišice vlečejo vretenca v napet lok in s tem ustvarjajo ‘novo strukturo’, ki je bolj dovzetna za degenerativne poškodbe, bolečine, utesnitve živcev, spremenjeno mehaniko gibanja ipd.

 

V vseh primerih gre za utesnitev strukture (strukturnega dela našega telesa – kosti, sklepov), ki je nastala kot posledica ‘neprimernega vedenja’ mehkih tkiv (mišic, fascij). 

 


Tako kot napnemo lok z elastiko tako lahko ‘napnemo’ tudi svojo hrbtenico (z mišicami).

 

Ko se v telesu poruši optimalno delovanje senzorično – motoričnega sistema, potem naš izvedenec motoričnih funkcij (miofascialni sistem oziroma mišice in fascije/ovojnice) začne delovati omejeno ali pretirano.

 

Funkcija narekuje strukturo. In ne obratno.

 

“Function maintains structure.” “Use it or lose it.” (Če ne uporabljamo mišic, začnejo ‘kopnet’, skupaj z njimi pa tudi gostota kosti, ki je odvisna od količine in velikosti sil, ki delujejo na njih preko mišic, ki se pripenjajo nanje.).

 

Naše telo se vedno prilagaja svoji funkciji. To je njegov način preživetja. 

 

Če bomo vsak dan tri ure viseli (se nagibali) na desno stran, se bo naše telo sčasoma upognilo na desno stran (Ob tem se spomnim svoje babice, ko je dobila palico za hodit in jo je uporabljala samo na eno stran. Posledično se je njeno telo upognilo na to stran). 

 


Uporaba palice samo na eno (in isto) stran, bo privedla do prilagoditve telesa (telo se bo začelo nagibati v desno). Če lahko telesu spremenimo strukturo pri osemdesetih (na slabše), potem jo lahko tudi na boljše.

 

Funkcija (ki je v domeni mišic) bo narekovala strukturo skeleta. To je zelo koristno, če bi v takem položaju lovili plen in bi nam telo pri tem pomagalo, da lažje dlje časa zdržimo v sicer neporavnanem položaju, v zameno, da dobimo hrano in si s tem omogočimo preživetje. 

 

Tudi drevesa se oblikujejo po vetru. 

 


Tudi druga živa bitja so podvržena istim zakonom fizike in mehanike. Obliko dreves narekuje veter.. Obliko pokrajine narekuje voda..

 

V članku Vzroki in posledice dihanja skozi usta smo pisali, da je najboljši ‘ustni aparat’ za ravne zobe in lep ovalen obraz jezik na nebu. Jezik je mišica, ki pritiska na maxillo, lobanjsko kost, ki ji rečemo v ustih ‘nebo’. Od sile, ki jo jezik vrši na to kost, še posebej tekom odraščanja, je odvisno, koliko prostora bomo ustvarili za svoje zobe, kako ovalen ali podolgovat bo naš obraz, ali bomo težje dihali skozi nos (tudi nosni pretin..) in koliko s tem povezanih težav bomo imeli (vnetja, stresni hormoni, karies..)

 


Levo na sliki je ustno nebo (del lobanjske kosti maxille) v obliki črke U, desno v obliki črke V (s premalo prostora za zobe). Prvo je oblikoval jezik na nebi (dihanje skozi nos), drugo pa odsotnost jezika (oziroma funkcije).

 

Še en dokaz, da funkcija narekuje strukturo je tudi v preoblikovani polovici lobanjskih kosti po možganski kapi. Vemo, da možganska kap ohromi mišice na eni strani telesa. Ker tam ni več prave funkcije, se spremeni tudi struktura.

 


Poškodovana leva stran obraza po možganski kapi. Mišice ne vlečejo več obraznih kosti (na enak način), zato se oblika kosti (struktura) spremeni.

 

Tudi pojav hallux valgusa ni nobena izjema. Zaradi napačnega delovanja stopalnih mišic (lahko gre za šibke globoke mišice stopal – ploska noga, preozke čevlje ipd) se spremeni struktura stopala. Nikakor ne gre za deden pojav ali za problem ‘izraščanja kosti’ na palcu.

 


Ukrivljen nožni palec oziroma hallux valgus nastane kot posledica nesorazmerja v delovanju stopalnih mišic (in ni deden pojav).

 

 (Pri hallux valgusu je edini problem ta, da v kolikor preveč napredovan, nima poti nazaj brez kirurškega posega, ker toliko spremeni vzvod delovanja mišic, da ne moremo več vzpostaviti pravilne funkcije, ki bi osvobodila strukturo (HV), ne da bi prej dejansko popravili strukturo).

 

Članek o hallux valgusu (kako vpliva na telo in kako ga odpraviti).

 

Kronična mišična napetost?

 

Se počutite bolje po masaži ali manualni terapiji? Ampak se čez dan dva ali vsa napetost spet vrne nazaj?

 

Kronično napete mišice so kot prižgan motor, ki se noče ugasnit. Brni, rabi gorivo in se obrablja..

 

Prav tako so mišice s povišanim tonusom navadno boleče. In kar je pri tem najbolj problematično.. utesnjujejo našo strukturo (kosti, sklepe, živce..)

 

Kronično napete mišice, konstantno porabljajo glikogen, da ustvarjajo kontrakcije in ga spreminjajo v mlečno kislino. Več je mlečne kisline, bolj je mišica iritirana oziroma njene senzorične celice. Preveč laktata prav tako utesni nociceptorje, receptorje za bolečino in prepreči dotok kisika in hranil. To povzroča kronične bolečine. Tako mišično tkivo sčasoma začne postajati bolj fibrozno z veliko zlepljenji in fiksacijami, kar jo oropa elastičnosti in s tem optimalne funkcije.

 

Povečevanje mišičnega tonusa se po navadi začne po dvajsetem ali tridesetem letu. Takrat ko se začnejo prve bolečine v križu ipd. Ker nastali situaciji nismo kos oziroma ne razumemo vzročnih mehanizmov (o čemer boste brali v nadaljevanju tega zapisa), to pripisujemo staranju. 

 

Če samo pomislimo, da ima človeško telo okoli 800 mišic in je vsaka od njih ‘prepojena’ s senzoričnimi celicami, lahko razumemo, kako pomemben del senzoričnega imputa prispevajo možganom in vplivajo na naše zdravje in dobro počutje.

 

Povišan mišični tonus vpliva tudi na dihanje. Ali vdihujete navzgor, da se dvigujejo ramena ali navzdol proti trebuhu? Prvi način dihanja (plitev in hiter) sprošča v telo stresne hormone (kortizol, adrenalin, povečuje srčni utrip in še bolj zakrči mišice..

 

Povečan mišični tonus = Prevelika porabe telesne in življenjske energije = Slaba kontrola gibanja = Povečana omejenost gibanja = Občutek da se staramo = Zmanjšana vitalnost

 

Kje se skriva razlog?

 

Če hočemo razumeti razlog, moramo najprej razumeti, kako sami gledamo na svoje telo (kako ga dojemamo) – od znotraj navzven ali od zunaj navznoter.

 

Če gledamo na svoje telo od zunaj navznoter, potem ga opazujemo kot zunanji opazovalec in slabo čutimo, kaj se dogaja v njem. Če ga gledamo od znotraj navzven, pa se ga zavedamo v ‘prvi osebi. V prvem primeru je naše telo ‘telo’, v drugem primeru pa ‘soma’. Soma v grščini pomeni živeče telo.

 

Sodobna medicina na telo gleda kot skupek posameznih delov in ga tako tudi obravnava, disekcijsko, kirurško, kemijsko. (Ne rečem, da ne služi dobro, ko krpa človeška telesa na travmatologiji, sicer pa je prevečkrat kratkovidna, ne vidi dlje od simptomov, ne išče dejanskih vzrokov in ne vidi telesa kot celote, kot ‘some’.)

 

Naše telo mora biti za nas ‘soma’ in za druge ‘telo’ (body). Nihče drug ne more namesto nas čutiti našega telesa kot ‘some’. In če ga ne čutimo tudi sami, potem nam ni pomoči.

 

Torej osnovni izvorni greh je, da ne znamo več čutiti svojega telesa…

 

If you cannot sense it, you cannot move it.. (And the more you move it, the more you sense it)

 

Zaradi razlogov (o katerih bomo še govorili) pride do tako imenovane senzorično – motorične amnezije. 

 

Kaj pomeni senzorično – motorična amnezija?

 

Gre za to, da imamo na primer kronično napete ramenske mišice ali trebušne (mišice medeničnega dna) in se tega sploh ne zavedamo. Če jih zavestno sprostimo (tako da jih pred tem še bolj stisnemo), čutimo, kako popusti napetost v njih. Ampak kasneje, ko ne razmišljamo več o tem, pa se spet zakrčijo.

 

Ta ‘problem’ ne nastane v mišicah, ampak v centralnem živčnem sistemu (možganih), ki upravljajo z našimi motoričnimi (in senzoričnimi) funkcijami. Možgani zaklenejo mišice na 20%, 40%, 60% in temu rečemo amnezija. 

 

Zakaj možgani zaklenejo mišice, da so kronično ‘prižgane’?

 

En razlog, a manj pogost,  je lahko travma – poškodba.

 

To je tudi edina izjema zgornjega pravila, kjer smo rekli, da funkcija narekuje strukturo. V tem primeru je ravno obratno. Struktura določi funkcijo.

 

Recimo, da je oseba imela prometno nesrečo in dobila močan trk v vratno hrbtenico, kjer so se ji zamaknila vretenca. Zaradi življenjske ogroženosti hrbtenjače v tem predelu ga telo zaklene z zakrčenimi mišicami. Če vratna hrbtenica ni stabilna, je ogroženo naše življenje, zato je potrebno tam omejiti gibanje.

 

V tem primeru ni rešitev sproščanje oziroma raztezanje teh mišic, ker delujemo kontra ‘logiki telesa’ in ne odpravljamo vzroka.

 

Potrebujemo dobro manualno (ročno) manipulacijo skeleta, ki nam vrne vretenca v poravnavo. Ko hrbtenjača ne bo več ogrožena, bo izginil tudi razlog za zakrčenost.

 

V večini primerov pa je primarni razlog stres – pozitivni ali negativni (eustres ali distres).

 

Stres je sam po sebi dober. Ima svoj namen. Ko smo v nevarnosti, na primer, če bi prišel medved, nam omogoči hitro ukrepanje (pospeši dihanje, srčni utrip, pretok krvi v mišice, sprosti stresne hormone.. ipd) in nam s tem nudi vse kar je v moči našega telesa za preživetje.

 

Torej pomembna je doza stresa. Malo stresa nam lahko omogoči preživetje, medtem ko veliko stresa deluje ravno obratno, uničuje nam zdravje in življenje.

 

Poglejmo si kako stres vpliva na zakrčenost mišic.

 

Poznamo dve obliki stresa, pozitivnega in negativnega

 

Negativni stres (distres) se povezuje z refleksom (‘rdeča luč’). To je najbolj primitiven refleks preživetja pri katerem se telo skrči v klobčič, kot zarodek (da s tem zaščiti notranje organe).

 

Ta zaščitni refleks, ki prihaja iz našega možganskega debla, je veliko hitrejši od hotenih reakcij (je del avtonomnega živčnega sistema).Vključi se ob negativnem stresu (distresu). Sam po sebi je ta avtomatska reakcija telesa seveda koristna z vidika preživetja (se spomnimo primera z medvedom). Ampak žal večino ljudi ta ‘medved’ preganja malo po malo kar 24 ur na dan, sedem dni na teden.

 


Primer refleksa ‘rdeče luči’ – skrajša sprednji del telesa in stisne abdomen (vratna grba, kifoza, utesnjen trebuh z viscero..)

 

Slaba drža in slabo (plitvo) dihanje gresta z roko v roki. Slaba drža privede do plitvega dihanja in obratno plitvo dihanje privede do slabe drže. (Več o dihanju..)

 

Ko je abdomen kompresiran (utesnjen) pritiska tudi na mehur in mu daje s tem lažen občutek polnosti in potrebe po uriniranju. Ta prekomeren pritisk kronično pritiska na mišice medeničnega dna ter na žile, ki dovajajo kisik in hrano ter s tem lahko povzroča hemoroide, konstipacijo (zaprtost),  neplodnost, impotenco, prolaps oziroma zdrs medeničnih organov, inkontinenco, kronično zakrčene mišice medeničnega dna, bolečine v medenici, vulvodinijo, utesnitev pudendalnega živca. 

 

Več o kronično zakrčenih (skrajšanih) trebušnih mišicah..(VIDEO).

 

S tem postane medenica nestabilna in ko je medenica nestabilna..(VIDEO)

 

Ko neka drža postane navada (se pojavlja vedno znova in znova), se telo (možgani) odloči, da jo ‘zaklene’ v tem položaju (kot avtopilot), ker je to najbolj ekonomično in racionalno z vidika preživetja. (Naše telo se vedno obnaša smiselno, v smeri preživetja, samo naše navade niso vedno smiselne.). Dejansko ‘pozabi’ vklapljati in izklapljati določene mišice in temu rečemo ‘senzorično – motorična amnezija’. Gre za ‘problem’ oziroma ‘preživetveni način’, ki se dogaja v naših možganih, ne dotičnih mišicah. Naš mišični sistem (oziroma miofascialni) je voden s strani živčnega sistema in sam po sebi nima avtonomije odločanja. Zato je ‘problem’ potrebno reševati tam, kjer izvira in ne tam, kjer se manifestira. 

 

Simptomatsko zdravljenje je tipično za pristop sodobne medicine. Na primer, ko se vam pojavi protruzija ali hernija (medvretenčnega diska), potem so ukrepi sledeči: odstraniti ‘problematični disk’, ki utesnjuje živčno korenino ali blokirati živec. S tem pa problem ni rešen. Problem v strukturi (torej v vretencih hrbtenice), ampak v ‘pozabljeni’ funkciji mišic, ki so kronično zakrčene, vlečejo vretenca skupaj in porivajo disk ven (protruzija, hernija).

 

Vendar tako kot se možgani naučijo enega (mehaničnega) vzorca, se lahko tudi drugega (in z njim ‘povozijo’ starega). To je lepota nevro-plastičnosti naših možganov. Star pregovor ki pravi, da starega psa ne moreš naučiti novih trikov, ne velja. Možganska ‘plastičnost’ ni nekaj, kar ‘imamo’, ampak nekaj, kar ustvarjamo sproti.

 

Za nas je pomembno ali se naši možgani navadijo na dobre ali na slabe vzorce. Ko je prisoten slab vzorec se naša telesna višina zmanjšuje, dobivamo ‘grbo’ na vratu, kifozo, lordozo..in vse to pripisujemo neizbežnemu staranju. V resnici pa ne gre za staranje, ampak za neustrezne motorične vzorce, ki jih naši možgani ponotranijo zaradi naših vsakodnevnih navad in ki ‘zaklenejo’ naše mišice, da nam le te (žal) prekomerno vlečejo kosti in sklepe. V bistvu gre za manj uspešen ‘boj’ z gravitacijo kot kadar so mišice lepe elastične.

 

Pri vsem tem ima tudi strah veliko vlogo. Študije so pokazale, da napetost, ki se ustvari med občutkom strahu ne popusti istočasno, kot popusti občutek strahu, ampak traja veliko dlje in tudi kasneje je taka oseba bolj dovzetna, da ji strah oziroma anksioznost hitreje sprožita akumuliranje napetosti (v mišicah in tkivih).

 

Žal življenje v ‘napredni družbi’ nosi svoj davek v obliki stresa, anksioznosti, strahov. Kako si pomagati smo pisali v članku ‘Bo leto 2021 v znamenju antidepresivov?

 

Bistven (‘usoden’) je vpliv ‘rdečega refleksa’ na dihanje..

 

Pljuča in srce delujeta kot en organ. Venska kri ki vstopa v desni prekat gre direktno čez pljuča, kjer se oksigenira, da lahko vstopi nazaj v srce v levi prekat. Pljuča so kot podaljšek srca med levim in desnim prekatom. Vsak naš dih, kašelj, glas, zavzdih vpliva na ‘dogajanje’ v koronarnih arterijah.

 


Pljuča in srce sta kot en organ. (Slabo) dihanje zato znantno vpliva na delovanje srca in njegovo kondicijo.

 

Ali lahko dihate s trebušno prepono? (VIDEO) Lahko vdihnete v trebuh tridimenzionalno?  (Ali se vam pri tem dvigujejo ramena). če ne morete dihati s trebušno prepono, ker je vaš abdomen utesnjen, potem se vam posledično dogaja sledeče z vašim srcem:

 

  1. Srčni utrip se poveča
  2. Srce mora bolj delat
  3. Zviša se periferni sistolični tlak
  4. Srčno-žilni sistem regulira primarno simpatično živčevje, namesto parasimpatično.
  5. Srčna variabila se zniža (HRV = Heart Rate Variability)

 

HRV je zelo pomemben prediktor (napovednik) bolezni in nakazuje, koliko je telo prilagodljivo na stres. (Stres je lahko fizičen, psihičen, lahko je v obliki ‘korona virusa’ ali strahu pred njim oziroma ukrepi..) (Kmalu sledi poglobljen članek na temo HRV). HRV najlažje treniramo z dihalnimi vajami. Pri vajah ‘izkoriščamo’ dejstvo, da vdih pomeni pospešitev srčnega utripa in izdih pomeni umirjanje utripa. Idealno s šest-kratnim dihalnim ciklom na minuto.  Pet minut na dan, vsaj 2-3 mesece zagotavlja rezultate skozi 24/24. (Posnetki tovrstnih dihalnih vaj se nahajajo v programih Zdravo črevo & Zdravo telo (in možgani) ter v programu Transformacija, sicer so ‘osnovne’ dihalne vaje del čisto vsakega našega programa)

 

Poleg tega se dogaja še:

  1. Plitvo dihanje = je dihanje s pomožnimi dihalnimi mišicami
  2. Vratna grba
  3. Utesnjenost, hiatalna kila
  4. Slabša limfna drenaža abdomna in masaža viscere
  5. Vse v zvezi z zakrčenim medeničnim dnom opisanim zgoraj
  6. Izbočen (spodnji) del trebuha, diastaza rektusov
  7. Slaba drža – slabše psihično počutje

 

Če ne dihamo pravilno (plitvo in prehitro dihanje), potem najverjetneje hiperventiliramo. To pomeni, da dobimo preveč kisika v telo, ki ne more biti izkoriščen, ravno nasprotno, preveč kisika preprečuje absorpcijo kisika v celice in povzroči preveliko znižanje CO2, povečan arterijski pritisk spremembe Ph. (Tukaj nam pridejo zelo prav vaje Patricka McOwen-na po metodi The Oxygen Advantage..). Pri takem dihanju nas dostikrat stiska v prsih in srce nam čudno palpitira. 

 

Poglejmo si še negativni vpliv pozitivnega stresa (eustres-a)!

 

Če refleks ‘rdečega semaforja’ pomeni zakrčenost sprednjega dela telesa (predvsem abdomna – Mišice upogibalke), pomeni refleks ‘zelenega semaforja’ zakrčenost zadnjega dela telesa (predvsem hrbta – mišice iztegovalke). Rdeča luč pomeni ‘stop’, zelena luč pomeni ‘pojdi’, ‘akcija’. Oba refleksa sta pomembna za preživetje. Noben ni slab sam po sebi. Vendar je potrebno, da sta med seboj uravnovešena oziroma, da se večino časa nahajamo nekje vmes. Tudi ljudje niso ‘črno – beli’ oziroma ‘rdeče – zeleni’, ampak vsak odraža neko nianso zelene oziroma rdeče.

 


Refleks ‘zelenega semaforja’. Zakrčena je zadnja stran telesa, predvsem hrbtne mišice. To je refleks ‘akcije’.

 

Zeleni semafor (pozitiven stres) je refleks odgovornosti. Ko človek postane odrasla oseba, je vsaka njegova odločitev odgovorno dejanje, ki vpliva na potek njegovega življenja oziroma na potek drugih življenj. 

 

Več odgovornosti prevzema oseba v življenju, več možnosti ima za zakrčenost hrbtnih mišic.

 

Razvoj našega sodobnega sveta poganja energija refleksa zelenega semaforja. Brez tega ni napredka, ni konkurence, razvoja in ‘blagostanja’. Je to dobro ali slabo? Odgovor na to vprašanje vam pravkar daje vaše telo..

 

Zaključne misli..

 

Človeško telo lahko ohranja svojo visoko funkcionalnost in vitalnost toliko časa, dokler dobiva ustrezne izzive, na katere mora odreagirat. Če tovrstnih stimulacij za adaptacijo primanjkuje, telo začne stagnirati in nazadovati. (Za primer: študije so pokazale, da se kolagenska mreža v telesu skrči, če se redne ne razteguje.)

 

Zelo pomembno se je zavedati dejstva, da telo ni ‘stvar’, ki se z leti neizbežno obrablja in stara, ampak je prilagodljiva primarno iz vode sestavljena ‘soma’, ki se preoblikuje vsak dan, kot glinen lonec v obdelavi, če ga le znamo čutiti in ustrezno ‘upravljati’.

 

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

 

Naš moto oziroma način dela je pomagati telesu, da samo najde pot do homeostaze. Pomagamo vam ozavestiti vaše telo, se naučiti upravljati s stremo, masirati telo, okrepiti jedro, sprostiti kronične tenzije..

Pri tem uporabljamo različne pristope, ne samo somatske vaje, ampak veliko drugih tehnik in metod kot so:

  • TRE (Trauma Release Exercises)
  • EFT (tapkanje)
  • Meditacijsko dihanje, čuječnost, višanje HRV variabile..
  • Terapevtske masažne žogice
  • Vibracijski trening
  • Vaje za krepitev telesnega jedra
  • Trening fascij
  • Kineziotaping
  • Limfna drenaža na več načinov
  • Prehranski nasveti
  • In še mnogo več..

Lahko se naročite INDIVIDUALNO ali pa si omislite ONLINE PROGRAM. Programi, ki vsebujejo tudi somatske vaje:

 

Primaren Vir:

Knjiga Somatics,  Thomas Hanna

 

S spodnjim gumbom se lahko prijavite na brezplačno Akademijo Somatike Vadbene klinike! Akademija je sestavljena iz 5 delov in bo potekala v sklopu praznovanja Aljinega dvainštiridesetega rojstnega dne. Začnemo 15.6., takrat boste dobili prvi video, nato pa še štiri videe vsak drugi dan. Ogled videov vam bo na voljo do 31.7.2021. 

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Showing 3 comments
  • Mojca
    Odgovori

    Hvala za nazorne prikaze in besedila, ki so lahko razumljiva. Z zanimanjem vas bom spremljala še naprej.
    Lp Mojca

  • Danijela Božić
    Odgovori

    Te že nekaj časa spremljam in imaš koriszne stestirane info.
    Super kar tako naprej.
    Lp Danijela

  • Danijela Božić
    Odgovori

    Te že nekaj časa spremljam in imaš koristne stestirane info in vaje.
    Super kar tako naprej.
    Lp Danijela

Komentirajte