Jeseni mnogi začutijo željo po “resetu”: manj jesti, več vaditi, spet spraviti telo “v red”. A če poslušaš naravo – in ne fitnes industrije – hitro ugotoviš, da je to eden najslabših trenutkov za hujšanje.
Ko se svetloba začne krajšati, listje odpada in zrak postane težji, telo ne kliče po izgubi, temveč po shranjevanju. Ne zato, ker bi bilo “leno”, ampak ker zna preživeti v ritmu narave.
1. Jesen ni čas za izgubljanje, ampak za polnjenje baterij
Ko se dnevi krajšajo, UV svetloba izgine, sonce je nižje in spekter svetlobe se spremeni. Ta svetlobni signal našim mitohondrijem pove:
“Prihaja mraz in tema — shrani energijo!”
Če takrat začneš omejevati kalorije, zmanjševati maščobe ali izvajati dolge vadbe za “hujšanje”, telo to zazna kot stresni signal. Reagira tako, da dvigne kortizol, zmanjša ščitnične hormone in upočasni presnovo, da “preživi”.
Rezultat ni vitkost, ampak zadrževanje vode, hladne roke in noge, motnje spanja in občutek lakote, ki se ne konča.
Jeseni narava ne dela napake, ko nam še vedno daje sadje, čeprav se svetloba že krajša. Ravno nasprotno — to je prehodna faza med dvema energetskima paradigama: poletno (visoka svetloba, višji devterij, večji vnos OH) in zimsko (nizka svetloba, visoke maščobe, regeneracija mitohondrijev).
Jesenski plodovi, kot so jabolka, hruške, slive, grozdje, so polni vodika in kisika, ki pomagata “ugasniti” mitohondrijsko toploto po poletju in telesu sporočata: “umiri se, shrani, regeneriraj.”
Jeseni se fotoni svetlobe spremenijo – več je rdeče in infrardeče svetlobe, manj modre.
Sadje, ki dozori v tem spektru, programira svoje molekule za počasnejše presnovne procese – torej energijo, ki nas ne požene, ampak umiri.
Zato je jesen naravni most med svetlobo in temo, med aktivnim in regeneracijskim metabolizmom.
2. Telo ni leno – je izjemno pametno
Narava ne dela napak. Jeseni telo želi dvigniti leptin (hormon sitosti in presnove) in povečati inzulinsko občutljivost – da lahko učinkovito shrani energijo za zimo.
Ta maščoba ni sovražnik, temveč zaščitni sloj:
ohranja toploto,
vzdržuje hormonsko ravnovesje,
in predstavlja gorivo za zimo.
Ko to fazo preskočimo, telo pozimi nima več vira energije in začne razgrajevati lastno mišično maso. Posledice so izgorelost, padci imunosti, hormonske motnje in nespečnost – tipične “zimske” težave modernega človeka.
3. Pravo hujšanje se zgodi pozimi – naravno
Ko pride mraz, narava sproži čudež. Z nižjimi temperaturami, stikom z mrazom in IR svetlobo iz snega se v telesu aktivira rjava maščoba (BAT) – presnovno tkivo, ki proizvaja toploto in kuri energijo. To ni “kalorijsko hujšanje”, ampak mitohondrijsko ogrevanje.
Ko se telo sreča z mrazom, se sproži proces imenovan cold thermogenesis (CT)– hladna termogeneza. Ta stimulira mitohondrije, da iz maščobe ustvarjajo toploto (ATP se spremeni v toploto in elektrone), kar povzroči:
povečanje števila in učinkovitosti mitohondrijev,
izboljšano občutljivost na inzulin in leptin,
in prehod iz glukoze na beta-oksidacijo maščob kot glavni vir energije.
Z redno izpostavljenostjo mrazu (hladne prhe, ledene kopeli, dihanje, hoja v naravi) telo postaja:
bolj presnovno fleksibilno,
manj lačno, ker deluje stabilno na maščobno energijo,
in manj vnetno, saj se v hladnem okolju zniža oksidativni stres.
Hkrati CT poveča delovanje rjave maščobe, ki začne “kuriti” bele maščobne celice – to pomeni, da telo dobesedno pretvarja skladiščno maščobo v ogrevalno energijo. In to je naravni način izgubljanja teže, ki ne zahteva volje, temveč razumevanja biologije.
Če povzamemo biološki cikel:
Poleti → svetloba in ogljikovi hidrati gradijo energijo, Jeseni → shranjujemo, Pozimi → kurimo in regeneriramo, Spomladi → razstrupljamo.
To je kvantno inteligentno hujšanje – brez boja, štetja kalorij ali odtegovanja.
4. Kaj torej narediti jeseni?
Namesto da telo izčrpavaš, ga podpri.
Jesen je čas za polnjenje baterij – z mastno, sezonsko, lokalno hrano, z več spanja, manj modre svetlobe in z mehkim prehodom v mraz.
Tako se pripraviš na zimo, ko lahko z mrazom, svetlobo in usklajenim ritmom začneš naravno kuriti maščobo, brez odpovedovanja in izčrpanosti.
Se mučite s keto dieto, jemljete kup dodatkov in še telovadite, spite osem ur na dan in meditirate, pa to ni dovolj, da bi odpravili vaše zdravstvene težave, izboljšali počutje ali se znebili odvečnih kilogramov?
No, to je zato, ker ste spregledali bistveno stvar!
Obstaja ključni dejavnik, ki ima veliko večjo moč, kot vse zgoraj našteto.
V bistvu je vse tako preprosto, da je že kar smešno.
Moderni človek je čisto zgrešil svojo pot in se ločil od narave. Tudi instinkt mu več ne deluje.
Da bi razumeli, kaj je glavni problem naše civilizacije, se moramo vrniti nazaj na začetek neolitika, po ledeni dobi (samo na kratko)..
Vse se je začelo takrat, ko so se ljudje začeli združevati v plemena in se preživljati s poljedelstvom. Od tod prihaja izraz ‘neolitske bolezni’. Te nas pestijo vse od takrat dalje, vsaka doba pa ima svoje značilne. Zato ni dovolj, da se zgledujemo po svojih prababicah in pradedkih, ker so se tudi oni že oddaljili od tega bistva.
Pred tem smo živeli v sožitju z naravo in sončnim ritmom. Potem pa smo začeli nositi obleke in se zakrivati pred soncem. Začeli smo nositi čevlje in se odklopili od brezplačne dobave Zemljinih elektronov. Kasneje smo celo odkrili električno energijo in z njo umetno svetlobo ter sončna očala in kreme za sončenje, katerih nobeno drugo živo bitje ne koristi, čeprav imamo na voljo senco, v kateri smo prav tako deležni koristi nevidne infrardeče svetlobe, sploh ko se le ta odbija od zelene površine rastlin. Sonce pa si visoko na nebu zastiramo tudi z drugimi snovmi in se s tem bližamo katastrofalnim učinkom KT dogodka v naši daljni prazgodovini, ko so izumrli dinozavri, ker je prah metorita, ki je zadel zemljo, za nekaj časa zasenčil sonce..
Narava je delovanje človeškega telesa popolnoma prilagodila razmeram na našem planetu (pa tudi druge živali in rastline). Te razmere primarno ustvarja sončna energija, zaradi katere nastajajo na površini Zemlje, kjer živimo naravna elektromagnetna sevanja oziroma polja, kamor spada tudi celoten spekter vidne in našim očem nevidne (UV , IR) svetlobe.
Torej imamo Elektromagnetna sevanja, kamor spada tudi svetloba, gravitacijo, kroženje vode.. To so glavni diktatorji naše biokemije, fiziologije in biofizike.
Ali ste vedeli, da so mitohondriji, naše celične elektrarne, tudi senzorji in oddajniki za elektromagnetna sevanja? zaznavajo svetlobo in druga EM sevanja, kot so komunikacijska (wifi, 5G, radijski valovi..) ter oddajajo svetlobo (ki je sicer ne vidimo s prostim očesom).
Popolnoma enako se dogaja v našem telesu, le da je vse pomanjšano. Tudi naše telo ima elektromagnetno sevanje, ustvarja svetlobo, v njem se dogaja kroženje vode in elektronov. Prav tako naše telo vsebuje vse elemente Zemlje.
Naša prehranjevalna veriga se začne s fotosintezo, oziroma s soncem..
Manj elektronov dobimo preko sonca, ozemljevanja in hrane, bogate s fotoni, več moramo jesti.Verjetno niste vedeli, da UV svetloba zmanjšuje apetit?
Rastline imajo klorofil, ki temelji na magneziju, ljudje imamo hemoglobin, ki temelji na železu. Zakaj na železu? Ker ima več prostih elektronov.. Rastline se ne premikajo in so stalno izpostavljene sončni svetlobi, človek pa se mora gibati in preko gibanja iskati sonce ali senco, proste elektrone (z ozemljevanjem).
Podatki študij kažejo, da izpostavljenost umetni (modri) svetlobi in nenaravnim elektromagnetnim sevanjem pospešuje bolezni (in debelost), ker ‘sili’ železo iz Fe+2 oksidativnega stanja v +3 oksidativno stanje – še posebej v populaciji, kateri primanjkuje sončne svetlobe!
Kaj to pomeni? To pomeni, da se kisik težje veže nanj (vemo, da hemoglobin v rdečih krvničkah skrbi za transport kisika v celice), kar pomeni, da ga je manj na razpolago v celičnih elektrarnah – mitohondrijih za produkcijo energije ATP (adenosin trifosfat), hkrati pa tudi pomeni nastanek večjega števila ROS (reaktivnih kisikovih spojin), kar vodi v vnetja in bolezni.
Če se sprašujete zakaj kljub dieti in vsemu vloženemu trudi ne morete shujšati, je to odgovor na vaše vprašanje. Če se sprašujete, zakaj ste kronično utrujeni ali bolni, prav tako. Poleg vsega pa vas pesti še druge vrste stres, kot je psihološki, anksioznost, fizične in umske preobremenitve, ki na vse skupaj samo priliva olje na ogenj.
To je tako, kot, če se naša baterija telefona zrabi. Ko je popolnoma napolnjena, nekaj časa deluje normalno, ko pa pade pod 50%, pa začne drastično upadati njena moč. Tudi z našimi mitohondriji, celičnimi baterijami, je tako. Če ne dobijo pravega goriva (v obliki svetlobe, hrane nastale z lokalno svetlobo in elektronov iz Zemlje), začnejo pešati. In to se zgodi tudi, če jim ne damo priložnosti, da se obnavljajo, čemur rečemo mitogeneza in mitofagija. Pogoj za to je, globoka faza spanja, odsotnost svetlobe in razbremenitev telesa funkcij, kot je prebava. Ali veste, kateri je ključni motilec tega procesa? Modra svetloba v večernem času! Od kod? Notranjih luči, telefonov, monitorjev, televizije, pametne ure, cestnih luči, avtomobilskih luči..
Kaj pa lahko storimo?
Če bi imeli v vsakodnevnem življenju več ustrezne svetlobe, kot je IR (infrardeče) in UV (ultravijolične) svetloba, potem bi imeli bistveno manj težav bodisi z zdravjem bodisi z oblikovanjem postave!
Prav tako bi za svoje mitohondrije morali skrbeti ponoči, v odsotnosti od svetlobe, ko je čas za njihovo obnovo (avtofagijo oziroma mitofagijo in mitogenezo). V dnevnem času pa jih lahko podvajamo z ustrezno vadbo (ki ne poteka v zaprtih telovadnicah)
Ne verjamete? Preberite tu, zakaj je naše telo v bistvubio-električna naprava, ki potrebuje za svoje delovanje ustrezno napetost in zato ustrezno količino negativno nabitih elektronov. Kje jih naše telo primarno črpa? Preberite!
Iz kje izvirajo sevanja, ki motijo delovanje naše bio-električne naprave – našega telesa?
Moderni človek si je bistveno spremenil EM okolje v katerem živi z ‘non native’ ali ne-naravnimi sevanji, kamor spada na prvem mestu:
Umetna (modra) svetloba
Wi-fi sevanja, BT
1-5G
Elektro-magnetna sevanja naprav, priklopljenih na izmenični tok (v telesu teče enosmerni tok, prav tako je sonce enosmerni tok in v vseh živih bitjih)
V celicah imamo super motorje, ferrari naprave, ki se jim reče mitohondriji oziroma celične elektrarne.
Za naše zdravje in dolgoživost je bistveno KAKO skrbimo za te motorje in NE toliko, kakšno gorivo jim dajemo!
Ljudje, ki živijo v ‘idealnem’ EMF okolju, lahko jejo tudi največje ‘sranje’ od hrane, pa bodo ostali zdravi, suhi in fit. Iz tega naslova so bili dejansko narejeni poskusi, ko so dali določeni populaciji ob Ekvatorju za nekaj mesecev za jesti najbolj procesirano hrano, coca-colo in antibiotike, pa se njihova črevesna flora ali zdravje nista spremenila niti za ped. Vendar žal pri nas takšnega okolja ni več, zato moramo gledati tudi na prehrano (in gibanje).
Torej, če se trudimo z zdravim načinom prehranjevanja, gibanjem, uravnavanjem stresa, meditacijami, raznoraznimi terapijami… hkrati pa NE poskrbimo, v kakšnem EM (elektromagnetnem) okolju to počnemo, potem je ves trud zastonj!
Res je, da se ne moremo več vrniti nazaj, v obdobje pred neolitikom, saj je eden prvih človekovih korakov v smeri proti ‘circadian mismatch’ začetek nošenja oblačil..
Lahko pa z malo truda, naredimo velike spremembe v našem zdravju..!
Na primer:
Pri hrani smo bolj pozorni na to, da jemo hrano, ki ima trenutni svetlobni odtis in fotone v sebi, kot da preštevamo kalorije
Jemo v prisotnosti naravne svetlobe in ne v prisotnosti zaslonov, led luči ali neonk
Pri telovadbi smo bolj pozorni na to, da vadimo v naravi, kot v telovadnici..
Doma poskrbimo, da se znebimo modrih LED luči in na vse zaslone namestimo filtre modre svetlobe, ponoči ugašamo WI-fi in preverimo vpliv 5G anten v prostorih, kjer spimo. Pomagamo si z bralnimi lučkami brez modre svetlobe in sevanja.
Ali kdaj pomislimo, če so strokovnjaki, katerim zaupamo svoje telo, res poučeni o tem, kako deluje naše telo oziroma mitohondriji? Ali se vprašamo, če je keto dieta res primerna za vsakogar? Je avokado, ki se je znašel januarja na našem receptu za novo dieto res ustrezen za naše telo sredi zime? Je telovadba v fitnesu osvetljenem z belimi led lučmi (z močnim flickeringom) ali celo neonkami, wifi sevanjem, elektromagnetnim sevanjem tekaške steze, z umetno klimo, morda celo radonom in ponujenimi proteinskimi napitki brez fotonov (svetlobe) res primerna za oblikovanje našega telesa in zdravja? Da o neustreznosti trebušnjakov sploh ne govorimo.. Se kdaj posvetujete, kateri del dneva je najprimernejši za vadbo oziroma za prehrano? Tudi z vašim prehranskim strokovnjakom štejete kalorije ali pa delite hrano na ‘zlovešče’ ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe..?
Bistvo hrane niso kalorije niti ni razmerje in vrsta OH, beljakovin in maščob. Bistvo so elektroni oziroma lokalna sezonska hrana (ki ima malo devterija*, a je bogata s fotoni), svetloba in ozemljevanje.
Hrana, ki jo uživajo naši mitohondriji (torej končna postaja zaužite hrane) niso ne ogljikovi hidrati, ne glukoza, ne maščobne kisline, ne aminokisline, ampak zgolj ELEKTRONI. Je pa dokazano, da največ elektronov dobimo iz maščob (seveda ne transmaščob ipd) in najmanj iz ogljikovih hidratov!Sicer pa tudi ogljikovi hidrati niso noben ‘bav bav’, če jih jemo v primernem svetlobnem okolju!
Morda v tem trenutku ne boste razumeli vseh izrazov oziroma napotkov iz tega blog zapisa: kaj pomeni ‘svetlobni odtis’, kaj pomeni ‘devterij v hrani’, kaj pomeni imeti ‘filtre za modro svetlobo’, kako vemo, katera hrana ima v sebi fotone, kaj je ‘flickering’ itd. Vsa pojasnila in še mnogo več boste našli v omenjenem programu. Namen tega zapisa je zgolj OZAVEŠČANJE IN PREBUJANJE.
Prav tako je pri hrani ključnega pomena pod kakšno svetlobo jo jemo in kdaj ne jemo. Notranja svetloba prekomerno povečuje glukozo v krvi! To dokazuje študija Glen Jeffery-ja PubMed 2024 (Light stimulation of mitochondria reduces blood glucose levels), ki prikazuje, kako izpostavljenost napačni svetlobi med obedom poviša krvni sladkor kar za 30%.To velja tudi, če imamo ugasnjene luči in vse zaslone, saj z okni omejimo večino rdeče in IR svetlobe ter tako naredimo notranjo, bivalno svetlobo prevalentno v modrem spektru.
Ali ni to fascinantno odkritje??
Seveda obstajajo triki, da lahko še naprej jemo v naših notranjih bivalnih prostorih in da si lahko pomagamo z umetno rdečo in UV svetlobo, ko primanjkuje sončne, ampak več o tem v novi uspešniciSvetlobnem DNK.
Svetlobni DNK je program, ki vas nauči vseh svetlobnih trikov v notranjem okolju s škodljivo umetno svetlobo in v zunanjem okolju, ko primanjkuje prave svetlobe. Nauči vas kako se prehranjevati in telovaditi v skladu s svetlobnimi oziroma cirkadianimi protokoli. Treningi so zabavni in ‘dieta’ je preprosta, saj bolj kot na strogi redukciji živil temelji na redukciji slabega svetlobnega okolja. (Prvi modul pa si lahko takoj naložite brezplačno!)
Torej smo razumeli, kaj je ta ena in preprosta rešitev?
PRAVA SVETLOBA!
In zakaj ne bi prave svetlobe povabili svoj vadbeni ali prehranski režim? Oziroma v način življenja? Enkrat ko naredite prilagoditev, jo napravite za vedno!
Zato je tukaj Vadbena klinika z Aljo, da vam pokaže prave korake.
Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.
Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!
Pomlad je v skladu s tradicionalno kitajsko medicino čas jeter. Jetra so naš ključni organ za zdravje in vitalnost, odgovorna so za okoli kar 600 različnih funkcij v telesu!
Leta in leta prestrezajo za nas pesticide, različne patogene in njihove izločke, težke kovine, maščobe in drugo škodljivo nesnago – vključno s presežki stresnega adrenalina! V svetu katerem živimo je nemogoče ohraniti čista jetra sama po sebi!
Ali ste vedeli, da tudi stres povzroča zapackanost jeter? Stres se lahko pojavlja v različnih oblikah – to je lahko na primer stres povezan z ločitvijo ali pa pretirano športno udejstvovanje.
Če so jetra preobremenjena z nesnago in presežnim adrenalinom, ne morejo uspešno opravljati svojih ključnih nalog (direktnih ali indirektnih), kot so shranjevanje in tvorba vitaminov, hormonov, tvorba žolča, ki raztaplja maščobe in inzulina, ki uravnava sladkor..
Če jetra niso srečna – noben drug telesni organ ni srečen – posledično mi nismo srečni.
Akne? Glavoboli? težave s ščitnico? Pogosto zbolevanje? Utrujenost? Megla v možganih? Vnetne bolezni? Kožni izpuščaji? težave s spanjem? Estrogenska dominanca? Jeza? Kronično zbujanje okoli 3-4 zjutraj? Hemoroidi? Debelost?
Da, tudi debelost.. odvečna maščoba je največkrat zgolj ‘varno’ skladišče strupov in odpadnih snovi, saj v jetrih zmanjka prostora, prav tako pa se limfa zamaši. Tu se lahko skriva kar 5-10 kg telesne teže!
In če je limfa zamašena, potem se tudi hranilne snovi lahko spreminjajo v odpadke, ker ne morejo priti do cilja (celic), ker so le te zabarikadirane z odpadki.
Debelost je toksičnost.
Ali ste vedeli, da se stiska jeter lahko manifestira kot telesna bolečina – na primer bolečina v desni rami ali kolku?
Ali veste, da so jetra zelo pogostokrat dom virusov, kot so EBV (Epstein-Barr), herpes, HPV? Njihovi toksini preko jeter obremenjujejo imunski sistem in celotno telo.
Ali veste, kateri so najhujši sovražniki jeter poleg zdravil, sladkorja in alkohola?
Oglejte si naš brezplačni webinar Kaj nam sporočajo jetra! (Webinar je nastal pred enim letom kot uvod v Spomladanski vadbeni detox in v vmesnem času smo znanje še dogradili z dognanji iz 600 strani bogate knjige Reševanje jeter, avtorja Anthony Williama, imenovanega Medicinski Medij).
Pred ogledom webinarja o jetrih, vam priporočamo še ogled popularnega webinarja o LIMFI, saj v telesu noben sistem ne deluje samostojno, jetra in limfa pa sta praktično kot en organ.
Zamaščena jetra so lahko vzrok tudi pojavu, ki ga imenujemo metabolni oziroma presnovni sindrom. Gre za skupek zdravstvenih težav z naslednjimi karakteristikami: maščoba okoli trebuha (visceralna), povišani trigliceridi v krvi, povišan krvni pritisk (nad 130/85), povišan sladkor v krvi na tešče nad 5,6 mmol/L ali diabetes tipa II, nižji ‘dober’ holesterol HDL manj kot 1,04 mmol/L (moški) in 1,03 mmol/L (ženske).
Presnovni sindrom vodi v inzulinsko rezistenco, sladkorno tipa II in III (Alzheimerjeva bolezen) , v srčno-žilne bolezni (ki so najpogostejši razlog za smrt), v debelost, izgorelost, depresijo, kopičenje maščob okoli trebuha..
Ko so jetra zamaščena, se odvečna maščoba shranjuje v limfi. Če so jetra shramba metabolnih produktov in toksinov, limfa pa je nasičena z maščobami, potem nimamo več dobre hrambe za vitamine, minerale (in glikogen, hrano za jetra), hkrati pa jih jetra niso več sposobna metilirat, uhajajo pa nam celo skozi prepustno črevesje (sindrom prepustnega črevesja)!
Spomladanski čas je torej edinstvena priložnost, da se jetrom posvetimo. Zakaj?
Spomladi se jetra najlažje in najhitreje obnavljajo! To je njihova čudovita lastnost!
Ampak bodimo previdni – ni vsako čiščenje telesa zdravo čiščenje. Agresivno postenje in prehitro razstrupljanje lahko povzročijo več škode kot koristi.
Ko vam med intenzivnim postenjem raven sladkorja v krvi upade, zaloga glukoze v jetrih pa je nizka ali je celo ni – tako je pri večini ljudi – sta nadledvični žlezi prisiljeni tvoriti presežni adrenalin. Nastane jedki adrenalin, ki obremenjuje tako nadledvični žlezi, kot jetra in živčevje.
Jetra se potem bodisi še bolj oklepajo stropov, shranjenih v njih, bodisi jih preveč spustijo v kri, nastane umazana kri, kar potem ogroža zdravje ostalih organov.
Tudi letnega servisa na avtu ne delamo sami. Prepustimo ga strokovnjakom. Žal smo v današnji dobi tako odtujeni sami od sebe in svojih teles, da je tudi razstrupljanje bolje prepustiti tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.
Za jetra, ki shranjujejo strupe v svojih različnih plasteh, je ključnega pomena, da te strupe izločijo iz sebe varno, tako da dejansko le ti najdejo pot ven iz telesa. Če jih morajo jetra zaradi naše varnosti nazaj absorbirati, pri tem pa smo jih postavili v stresno situacijo, ustvarjamo samo dodatno breme že za tako utrujena jetra.
Ko je čiščenje jeter enkrat uspešno za nami, pa moramo znati poskrbeti tudi za ustrezno gradnjo ‘novih’ jeter.
Ali ste vedeli, da se jetra lahko popolnoma obnovijo v 6-8ih tednih? Seveda morajo delovati v okoliščinah, ki jih pri tem ne ovirajo.
Pridružite se naši strokovno vodeni skupini, kjer bomo aprila izpeljali Spomladanski vadbeni detox, ki bo temeljil na treh ključnih stebrih:
Prehranski protokol za čiščenje jeter 3:6:9 (po knjigi Reševanje jeter)
Čuteča celostna vadba za nežno razstrupljanje limfe
Energetske & dihalne vaje za ponastavitev energijskih centrov
Izkoristite neverjetno ponudbo za naše zveste sledilce v predprodaji, kar 50% nižja investicija za vaše zdravje, vitalnost in tudi lepše oblikovano telo!
Gibanje je življenje. Gibanje je zdravilo. Ampak kakšno?
V poplavi raznoraznih vadb in ‘six pack’ fitnes industrije smo vam pripravili izredno zanimivo popotovanje skozi gibanje človeškega telesa – BREZPLAČNO AKADEMIJO treh videov!
S klikom na spodnji gumb boste dobili povezavo do naše Youtube ‘playliste’, kjer bomo vsak teden naložili en brezplačni video z bogato vsebino!
Prvi video iz serije bo naložen 10.11.2021 (in potem vsakih 7 dni naslednji). Na Akademijo se lahko prijavite kadarkoli po tem datumu.
VSEBINA 1/3
1. Kako gibanje / vadbo dojemajo naši možgani? (0:30)
2. Kaj so telesni zemljevidi (1:20)
3. Naše telo je naša biografija (3:11)
4. Zakaj se načrtno gibamo in kako je bilo včasih? (4:50)
5. Zakaj je gibanje zdravilo? (6:00)
6. Sea squirt (6:00)
7. Kakšno vadbo potrebuje naše telo? (12. točk) (8:00)
8. Zakaj potrebujemo raznoliko gibanje? (10:00)
9. Kakšna vadba je hormetična? – hormeza – pozitivni stres (14:55)
10. Vadba z utežmi ali lastno težo? (20:00)
11. Gibanje limfe (21:21)
12. Gibanje fascij (23:00)
13. Zakaj je dihanje pomembno? (31:00)
14. Kako telesna drža vpliva na izid vadbe? (35:00)
15. Je bolje visok ali nizek bazalni metabolizem? (35:55)
16. Napovednik česa je močan stisk roke? (39:00)
17. V kateri coni srčnega utripa naj vadimo? (39:33)
18. Napovednik česa je variabila srčnega utripa in kaj je? (43:00)
19. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (očesnih) (44:17)
20. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (jezik) (45:00)
VSEBINA 2/3
1. Kako treniramo žilne mišice? (0:26)
2. Kako v eni minuti ocenimo zdravje in fitnes posameznika? (1:40)
3. Bi želeli shujšati, pa vam ne uspe? Zagotovo niste upoštevali tega.. (2:26)
4. Kaj prinaša ‘six pack’ fitnes industrija? (10:12)
5. Prikaz neustreznih vaj. So zraven tudi Tibetanske? Kako jih prilagodimo? (11:23)
6. Kaj pa plank? Prikaz dinamičnega planka.. (16:33)
7. Katere pilates vaje so škodljive? (17:49)
8. Posledice neustrezne vadbe na telo (18:15)
9. Diastaza rektusov – razmik trebušnih mišic kot ena od posledic? Kako jo odpravimo? (20:00)
10. Diastaza rektusov – moški niso izjema (23:16)
11. Najlažji test diastaze rektusov (23:30)
12. Kako testiramo, če imamo šibek trup/core? (23:48)
13. Primeri ustreznejše vadbe (27:50) 14. Ali obstaja ena sama vaja, ki je ‘multinutrient’? (38:04)
VSEBINA 3/3
1. Je tek zdrav? Na kaj moramo biti pozorni? (0:05)
2. Kaj pa hoja? Kako pravilno hodimo? (6:29)
3. Kateri so bistveni 4 elementi dobre vadbe? (9:36)
4. Kaj je namen vadbe – celostni pogled za zdravje telesa (12:24)
5. Rjava maščoba vs. bela maščoba (16:47)
6. Kronična utrujenost, kronični stres, fibromialgija – kako izčrpavajo telo? (17:58)
7. Kako gibanje lahko povzroči ali zdravi: krčne žile, bolečine v križu, refluks, astmo, smrčanje.. (18:55)
8. Kako gibanje lahko prepreči ali omili nosečniške težave kot so bolečine v križu, medenici, pod rebri, refluks, zatekanje.. (27:55)
9. Ne bojmo se gibanja – gibanje je življenje! (28:45)
10. Brezplačni priročniki (29:32)
11. Kako začnemo z vadbo po porodu, po poškodbi, po operaciji? (30:24)
12. Kateri pripomočki DA in kateri NE? (31:32) 12. Samo-masaža z žogicami (37:00)
14. Kako izberemo pravo vadbo – trenerja? (37:37)
15. Kaj vam nudimo na Vadbeni kliniki? (40:39)
Verjetno niste pričakovali takega naslova na naši Vadbeni kliniki, saj če poznate naše delo, veste da ne prisegamo na instant rešitve, ko gre za (dolgoročno) zdravje našega telesa.
Pa vseeno. V nadaljevanju si boste lahko prebrali o posebni formuli treninga, ki vam lahko z malo truda prinese velike rezultate. (Vir: Get Fit In 6 Minutes)
Za kaj gre? Če sledite našim BLOGOM oziroma izvajate naše PROGRAME, potem morda že veste, da malo stresa dobro vpliva na naše telo. Govorili smo že o različnih stresorjih, kot je mraz, toplota, postenje.. kamor spada tudi šport oziroma telesna vadba, ki prav tako predstavlja enega od stresorjev..
Kako lahko stres pozitivno vpliva na telo?
Ravno pravšnja količina stresa spodbudi telo, da se ‘oboroži’ s svojimi najboljšimi ‘silami’ oziroma viri,ki bi mu pomagali v boju za preživetje (če bi res prišlo do hudega mraza, vročine, pomanjkanja hrane ali ekstremnega in dolgotrajnega fizičnega napora). Dolgotrajni stres pa deluje ravno obratno, obremenjuje telo, ustvarja proste radikale, kronično izloča stresne hormone, poškoduje zdrava tkiva, prej nas naredi podvržene boleznim in staranju.
Kakšna telesna vadba spodbuja kratkoročni in ne dolgoročni stres?
To je ključno vprašanje za vse, ki se gibamo! Tudi negibanje je svojevrsten stres za telo – stres v obliki prisilnih drž, ki ga ponavadi spremlja še psihološki stres.
Lahek tek ali hoja ne povzročita (kratkoročnega) stresa v telesu.
Cilj treninga s kratkoročnim stresom na telo je, da poveča število mitohondrijev v celicah. Mitohondriji so celične tovarne, kjer se s pomočjo kisika, ki ga vdihavamo in hranil, ki jih zaužijemo tvori ATP (adenozin trifosfat) – energija, ki nam omogoča gibanje. Več mitohondrijev imamo, več kisika uspemo izkoristiti in bolj smo učinkoviti. Več mitohondrijev pomeni tudi manj oksidativnega stresa.
Kaj je oksidativni stres?
Oksidativni stres je neravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti v telesu. Prosti radikali so v bistvu molekule, ki vsebujejo kisik s prevelikim delom pozitivnih elektronov, zato, se vežejo na zdrava tkiva, če v bližini ni antioksidantov oziroma negativno nabitih elektronov. V primeru, da imajo naše celice manj mitohondrijev, potem lahko nastaja več prostih radikalov. Kratkoročni stres v obliki treninga, ki ga opisujemo v nadaljevanju, poskrbi da se v celicah tvorijo novi mitohondriji. S tem se poveča naša fizična kondicija in naš VO2 max.
Z VO2max merimo, koliko kisika maksimalno lahko porabijo naši mitohondriji med treningom.
Proste radikale pa lahko vežemo iz telesa tudi na še en zelo preprost način, ki je tudi združljiv s samim treningom in sicer z ozemljevanjem. Zemeljska površina je negativno nabita in zato veže nase proste radikale, ki so pozitivno nabiti. Če uspemo športati bosi v stiku z zemljo, potem je to zmagovalna kombinacija. če to ni možno, lahko uporabljamo ozemljitvene čevlje ali druge ozemljitvene pripomočke kot je na primer ozemljitvena rjuha kar med spanjem.
Z vrednostmi VO2max se povezuje ne samo naš ‘fitness’ (koliko smo v formi), ampak tudi manjše tveganje za metabolne bolezni, kot so kardio-vaskularne bolezni, diabetes, debelost in tudi predčasno staranjevključno z možgano in Alzheimerjevo boleznijo.
Ko telovadimo (na pravi način), je kot da bi telo spustili skozi biološki filter, kjer se izločijo slabi mitohondriji (in še kaj) in zamenjajo z novimi in boljšimi..
Kaj so še koristi takšnega načina treninga?
Poraba visceralne maščobe
Začasna aktivacija simpatikusa (adrenalin, noradrenalin) – da pospešijo delovanje srca, pljuč, mišic – receptorji za te hormone pa so tudi na visceralni maščobi!
Boljše spanje
Visceralna maščoba
je maščoba okoli notranjih organov. To je bela maščoba, ki se drenira skozi jetra in jih zato močno obremenjuje. to vrsto maščobe povezujemo z nastankom metabolnih bolezni. Študije so pokazale, da z intenzivnimi, a kratkimi intervalnimi treningi, nekajkrat tedensko, nekaj mesecev (vsaj 3) lahko zmanjšamo kar za 17%!
Kaj so ključne 3 točke dobrega treninga?
Intervalni trening
Raznolikost treninga
Dihanje skozi nos
Intervalni trening
Študije so pokazale, da je intervalni trening edini način treninga, ki spodbuja nastanek novih mitohondrijev in zgoraj opisanih koristi za telo. Intervalni trening je trening, kjer določen časovni interval treniramo s svojo največjo močjo in hitrostjo, ostali del intervala pa počivamo (na primer počasna hoja). Tak način treninga vzpostavlja kratkoročne strese na telo in le stres doseže v telesu, da se zgodijo spremembe na bolje.
Raznolikost treninga
če izvajamo vedno enake raztezne vaje, vedno enak trening trupa in vedno enak cardio trening, potem se telo nanj privadi in ne zahteva ob izvajanju nobenih adaptacij. Adaptacije pa so tiste, ki jih naše telo potrebuje, da razvija nove nevronske povezave v možganih, nove motorične strategije in nova mišična vlakna (bolj goste kosti).. Princip in namen vaj lahko ostaja enak, vendar je dobro pogosto menjati položaje in gibe oziroma gibalne vzorce.
Zakaj so nove vaje tako učinkovite? Enostavno zato, ker stimulirajo možgane.
Kako izgleda primer dobrega intervalnega treninga?
Trening je lahko sila preprost. in sicer naredimo 30 sekund visoko intenzivnega gibanja (kot je šprint ali celo šprint v klanec), nato počivamo (hodimo) 4,5 minute in vse skupaj ponovimo 4 krat in trikrat tedensko (za najmanj 3 mesece).
Tako dobimo 6 minut intenzivnega treninga na mesec!
Naložite si HIIT app za intervalne treninge!
Kdaj se tak trening odsvetuje?
Opisani trening vsebuje veliko poskokov in sil udarcev in zahteva močno telesno jedro in dobro držo. Če ste noseči, po porodu, po drugih operativnih posegih, z bolečinami v križu, kolenih ali drugimi bolečinami, če imate urinsko ali fekalno inkontinenco, prolaps, potem je najbolje, da se najprej lotite programov kot so CELOSTNA NOSEČNOST,POPORODNI PREPOROD ali FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO IN ZDRAVA STOPALA in šele nato, ko opravite omenjene težave nadaljujete s tovrstnimi treningi. Preberite Kdaj in kako začeti z vadbo po porodu?
Kaj pa alternativa za tiste malo manj fit oziroma s prekomerno težo ali za ženske v menopavzi?
Lahko uporabimo sobno kolo ali katerega-koli od naših cardio treningov brez poskokov (ki se nahajajo v vseh naših online programih)
Formula je sledeča: 8 minut hitrega kolesarjenja, 12 minut počasnega gibanja (kolesarjenja), skupno 20 minut, 3x tedensko (vsaj 3 mesece).
Študije na ženskah v menopavzi, ki so jih pestili utrujenost, vročinski oblivi, slabo spanje, povečanje maščobe okoli trebuha, so poročale veliko izboljšanje vsega naštetega.
Prav tako študije na starejših (60 let, 85 let) so pokazale, da lahko kadarkoli v življenju pripravimo lastno telo do tega, da se adaptira (na bolje). Tako da NIKOLI NI PREPOZNO!
Je tak trening dovolj (za fit telo)?
Študije, ki so prikazane v spodnjem viru so se osredotočale na izboljšanje VO2max, zmanjšanje maščobnega deleža v telesu in zmanjšanje rizičnosti za metabolne bolezni in prezgodnje staranje.
Žal pa to ni vse..
Ko treniramo, so pomembna tudi sledeča dejstva, sicer tvegamo poškodbe ali druge bolezni:
Mehanika gibanja
Mobilnost & Stabilnost telesa
Timing mišic
Uporaba fascij (Trening fascij, Natural movement..)
Maksimalni srčni utrip
Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV
Dobra prehrana
Mehanika gibanja
pomeni, centriranost sklepov med gibanjem. če sklepi niso centrirani in če se posamezni deli telesa ne gibajo okoli osrednje telesne osi, potem se mora telo soočati z veliko večjimi silami in obremenitvami kot sicer. To sčasoma vodi v poškodbe sklepov, mišic, tetiv in fascij. Da telo vrnemo v negovo poravnavo, izvajamo ustrezne korekcijske vaje za držo in skušamo izboljšati sam življenjski slog (predvsem vezano na način sedenja, druge statične drže in način dvigovanja, sklanjanja, upravljanja z mobiteli..itd.)
Če med fizično obremenitvijo telo ni poravnano in sklepi niso centrirani, jih veliko hitreje obrabimo in smo pri tem manj učinkoviti.
Naše telo mora biti ravno prav mobilno (gibljivo) in hkrati stabilno, da se lahko giba optimalno. Če nismo dovolj stabilni, potem telo zaklene gibljivost (saj je tako bolj varno za nas), ampak zaklenjeno telo pa ni ravno idealno za trening, kajne? Torej pogoj za dober trening je najprej dobra stabilnost trupa oziroma globoke linije stabilizacijskih mišic (s tujko imenovane Deep front line). Več o tem si lahko preberete v blogu:
In ko smo poskrbeli za stabilnost, moramo poskrbeti tudi za gibljivost. Pomembno je dinamično raztezanje / ogrevanje pred takšnim treningom in ohlajevanjem po njem.
je ključnega pomena, saj se morajo globoke (stabilizacijske) mišice vedno (z vsakim korakom ali gibom) vklopiti pred (predčasno) površinskimi mišicami (mobilizatorji telesa). To velja tako za globoke stopalne mišice, kot za mišice medeničnega dna, globoko trebušno mišico ipd.. Na tem temelji vsa filozofija z imenom ‘barefoot science’ Pravočasni timing teh mišic je velikokrat izgubljen, ko so prisotne težave kot so bolečine v križu (ali kakršnekoli bolečine), diastaza rektusov, inkontinenca, prolaps.. Zato moram najprej nasloviti sledeče.
“First you move well – Than you move more and often”.
Eno izmed osnovnih prinicpov gibanja in treninga (po Grey Cook) je, da se mora najprej znati naše telo gibati pravilno, šele nato pogosto (in bolj intenzivno).
Kaj so fascije? O fascijah smo že govorili na dolgo in široko, tudi samostojni online program imate na voljo. Ampak, če povzamemo na kratko.. fascija je želatinasta mrežasta in tridimenzionalna ovojnica, ki ovija vse naše mišice, organe, žile in živce ter daje telesu strukturo, obliko, zaščito in pomoč pri gibanju. Pri hoji in teku nam zdrave (hidrirane in elastične) fascije dajejo možnost elastičnega odboja (predstavljajmo si kenguruja ali trampolin), ki nam prihrani ogromno dela mišic (in porabe energije). Z uporabo fascij je naše telo bolj učinkovito, kasneje se utrudi in težje se poškoduje.
Dobro je vedeti, kakšni srčni utrip imamo v mirovanju (to si lahko izmerimo tudi sami s štetjem utripa srca na minuto) in kakšen je naš maksimalni srčni utrip (s katerim srce lahko še normalno funkcionira). Normalni srčni utrip v mirovanje je 60 – 100 utripov na minuto, nižji je v tem razponu, boljše je.
Približek maksimalnega srčnega utripa se lahko izračuna s pomočjo let (najlažji način je 220 minus leta), vendar za bolj natančen izračun potrebujemo specifičen fitnes studio, kjer merijo VO2max. Obstajajo pa tudi različni spletni kalkolatorji.
Ko imamo enkrat obe vrednosti, lahko določimo intervale srčnega utripa, ki so določeni glede na cilj treninga. Za naš zgoraj opisani intervalni trening je za intenzivni interval treninga primeren utrip med 80% – 95% maksimalnega srčnega utripa in za neintenzivni interval med 40% – 50% utripa. (zame, ki sem stara 41, mi zgornji spletni kalkulator izračuna maksimalni utrip 185 utripov, kar pomeni, da želim v intenzivnem intervalu priti na 148 utripov in v počasnem na okoli 83 utripov na minuto.(Dandanes je s pametnimi urami in telefonu to preprosto slediti).
S pametnimi urami lahko spremljamo svoj srčni utrip oziroma si določimo želene intervale za trening.
Dobro spanje, regeneracija telesa in HRV
Dober spanec je osnova za katerokoli aktivnost našega telesa. Narava si ni zastonj izmislila, da moramo kar ⅓ svojega življenja prespati, da zagotovimo regeneracijo našega stroja. Narava nam je dala možnost shrambe maščobe na dolgi rok, ni nam dala pa možnosti shranjevanja spanja na dolgi rok. Torej brez hrane brez problema preživimo kar nekaj časa, brez spanja niti nekaj dni. Z merjenjem spanja (‘sleep tracking’) lahko predvidimo ali je danes dan za trening ali ne. to nam lahko pove tudi srčna variabila oziroma HRV (heart rate variability), enota, ki meri sposobnost našega srca in avtonomnega živčnega sistema, da se učinkovito sooča s stresom. (Večja je variabila, boljše je).
Dobro regeneracijo pa si lahko pomagamo ustvariti tudi s samo-masažo s terapevtskimi masažnimi žogicami, ki so sposobne prodreti v globino tkiv, odpravljajo zlepljenja fascij in mišic, povečajo cirkulacijo, limfni pretok in elastičnost mio-fascialnega tkiva.
S terapevtskimi masažnimi žogicami lahko telo dobro pripravimo na trening oziroma ga po treningu resetiramo. Žogice so kot osebni maser, ki ga imamo ves čas pri roki.
V ta namen nam lahko pride prav tudi lepljenjem kinezio trakov, ozemljevanje, meditacija, čuječnost, dihanje s prepono, savnanje, solna terapija..
V programu Zdravo telo – Zdravo črevo (in možgani) se podrobno lotimo tem kot so spanje, ozemljevanje, srčna variabila, dihanje kot tudi prehrana, meditacija, intervalni trening..
Dobra prehrana
In seveda na koncu ne smemo pozabiti še na kvalitetno gorivo za naše telo. Hrana naj bo takšna, da pri njeni presnovi prihaja do čim nižjih vrednosti nastanka prostih radikalov in sproščanja toksinov v telo ter da nudi čim boljšo absorpcijo (ne samo prebavo) hranil v telo.
S čim lahko še nadgradimo trening, da dosežemo maksimalne učinke?
Intermitentno (prekinitveno) postenje (Določen časovni interval v dnevu, ko ne jemo, kot ‘dobri’ stresor)
Savnanje (Vročina kot ‘dobri’ stresor)
Torej, kako bi izgledal popoln trening, ki vsebuje vse zgoraj omenjene komponente?
Preprosto.. Zgoraj opisanemu treningu dodamo še vaje za moč in pravočastnot reakcija trupa, dinamično raztezanje (s samomasažo), nekaj dihalnih vaj, kakšno meditacijo, naučimo se merit srčni utrip, vsakič naredimo malo drugačen trening (recimo gremo po drugi poti ali intenzivni interval s šprintom zamenjamo s skoki s kolebnico), včasih naredimo doma še trening fascij, ali natural movement flow (glej video), zvečer pa si privoščimo 10 minut meditativnega dihanja s prepono oziroma s poudarkom na čuječnosti.
Naš program TRANSFORMACIJA je zagotovo najboljši približek k temu, saj vsebuje vsega po malo. Če nimate dovolj lastne volje ali idej oziroma znanja, se obrnite na nas in z veseljem vam bomo pomagali!
Izpostavljanje mrazu je bilo nekaj povsem normalnega in naravnega, ko smo še živeli v naravi oziroma kot lovci in nabiralci.
Hladna temperatura (zraka ali vode, kateremu smo izpostavljeni) v telesu deluje kot stres. Stres (kratkoročni) je dober. Aktivira ukrepe za preživetje. Telo se ustraši, da zaradi mraza ne bo preživelo, zato vključi preživetvene mehanizme. Ti mehanizmi pa delujejo blagodejno za naše zdravstveno, fizično in mentalno stanje. Zakaj? Zato, ker spodbudijo telo, da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe. Na takšno verzijo, ki bo preživela dane razmere.
Temu procesu rečemo termogeneza (‘thermogenesis’) oziroma lastno tvorjenje toplote.
Kaj se dogaja v telesu, ko smo izpostavljeni mrazu?
Dolgotrajno izpostavljanje mrazu ima negativne učinke, saj je telo predolgo časa izpostavljeno stresnim faktorjem. Ampak malo stresa, pa spodbudi določene mehanizme, kot jih lahko spodbudijo drugi stresorji kot na primer (intermitentno) postenje, večja (in krajša) fizična aktivnost ali tudi izpostavljanje toploti (na primer savnanje).
Učinek mraza deluje tako, da se v maščobnih celicah takoj začnejo ustvarjati novi mitohondriji (to so celične tovarne energije ATP) in maščoba se iz bele začne spreminjati v rjavo. V telesu imamo dva tipa maščobe, belo in rjavo. Bela maščoba je maščoba debelosti. Nahaja se okoli notranjih organov (okoli trebuha), na bokih, stegnih.. Rjava maščoba je bolj prisotna na vratu, ramenih, okoli reber.. Več rjave maščobe imamo, bolj učinkovit metabolizem imamo. Če telo izpostavimo mrazu, želi bolj efektivno koristiti energijo ki je shranjena v maščobi, da bi ga ogrelo. Poveča se metabolizem. Telo začne belo maščobo spreminjati v rjavo in jo ‘kuriti’ za ogrevanje telesa. Temu rečemo hladna termogeneza (‘cold thermogenesis‘).
Največ rjavega maščobnega tkiva imajo dojenčki in suhi ljudje, največ belega pa prekomerno težki ljudje. Bolj se izpostavljamo ekstremnemu mrazu, več rjavega maščobnega tkiva nastaja in bolj smo vitki.
Primerjava bele in rjave maščobe. Bela hrani energijo, rjava ustvarja toploto.
Rjave maščobne celice poskrbijo za gretje telesa brez tresenja. Pri tresenju gre že za intervencijo mišičnega tkiva (kontrakcije mišic), kar je tudi vrsta termogeneze (ni hladna), ampak bolj ‘potratne narave’. Vklapljanje mišičnih vlaken porabi namreč več energije. Če se pogosto izpostavljamo mrazu, se bo telo prilagodilo z bolj ekonomičnim načinom, torej z uporabo maščob.
Če se mrazu izpostavljamo na redni bazi, potem se telo nanj adaptira in sčasoma lažje shaja z mrazom (avtomatsko vklopi grelne mehanizme – dodane mitohondrije), kar je dobra novica za vse zmrzljive ljudi, kamor se štejem tudi sama.
Čeprav se metabolizem poveča in maščobe kurijo za energijo, se srčni utrip zmanjša. Zato je hladna termogeneza lahko zelo dober način boja proti debelosti in metabolnim boleznim.
Ali ste vedeli da.. so že pred desetletji NASA znanstveniki in tudi njihovi ‘kolegi’ v bivši Sovjetski zvezi odkrili koristi izpostavljanja mrazu, ki so večje od udejstvovanja fizične aktivnosti. S tem so pomagali astronavtom in kozmonavtom, da so ostali fit v vesolju. Pa ne samo to, s tem so celo zmanjšali njihov apetit!
In ali ste vedeli da adaptacija na mraz in izpostavljenost konkretnemu mrazu za 3 ure (10 – 12 C na koži) lahko pokuri do 3800 kalorij! (Tek na maratonu jih pokuri okoli 2600).
Načrtno izpostavljanje krajšim obdobjem mraza imenujemo krioterapija (cryotherapy).
Katere so koristi občasnega, krajšega izpostavljanja (ekstremnega) mrazu oziroma krioterapije?
Zdravje možganov – boljše kognitivne funkcije, koncentracija, spomin, manj anksioznosti in depresije, manjše možnosti za degenerativne bolezni možganov kot so Alzheimer in Parkinson. (Izpostavljanje mrazu spodbuja nastajanje proteina RBM3, ki preprečuje propad sinaps.)
Boljši imunski sistem – boljša odpornost telesa, poveča se tvorba belih krvničk in T limfocitov, ki se borijo z rakavimi celicami. Zmanjšuje kronična vnetja in pomaga telesu, da se samo zdravi hitreje. Zvišuje raven noradrenalina, kar poveča število naravnih celic ubijalk. Prav tako zvišuje raven interlevkina 6 (ki lahko deluje protivnetno).
Zmanjševanje (kroničnih) vnetij – z zmanjševanjem nastajanja molekul TNF – alpha in drugih vnetnih citokinov (kar lahko pomaga pri vnetnih boleznih, kot je na primer artritis)
Boljše spanje – Je najpomembnejši ključ za esencialno regeneracijo telesa. S krioterapijo hitreje zaspimo, bolj globoko in kvalitetno spimo.
Povečana antioksidativna aktivnost v telesu
Spodbuja tvorbo kolagen
Regulacija vagusnega živca
Zmanjševanje odpornosti na leptin pri debelih ljudeh – leptin je hormon, ki regulira apetit in ga telo pri močnejših ljudeh ne zaznava dobro. Hladna termogeneza pomaga telesu zmanjšati to intoleranco.
Počasnejše staranje – Vse skupaj našteto pomaga upočasniti procese staranja
Regeneracija športnikov – Vse več profesionalnih športnikov in rekreativcev se poslužuje krioterapije za boljšo regeneracijo telesa, odpravljanje utrujenosti, bolečin in boljši napredek (‘performance’).
Tuširanje z mrzlo vodo (ali kombinacija vroče in mrzle) je lahko najlažji približek krioterapije v udobju doma.
Bistvo krioterapije je izločanje noradrenalina. Noradrenalin (ali norepinefrin) deluje kot nevrotransmiter in kot hormon, ki kadar je prisoten v krvnem obtoku povzroči vazokonstrikcijo (zoženje žil). To je bistvenega pomena za dober telesni odziv na mraz, saj z vazokonstrikcijo poskrbi, da čim več toplote ostane v telesu.
Krioterapija celotnega telesa se izvaja v komori pri temperaturi od -140°C do -160 °C v atmosferi uplinjenega kriogeničnega plina. Proces krioterapije poteka tako, da se v kratkem času (od 1,5 do maksimalno 3 minute) temperatura kože zniža na le nekaj stopinj Celzija.
Koliko mraza je potrebnega, da se začne sproščati noradrenalin v žilah?
Znanstvenica Rhonda Patrick pojasni, da enourno plavanje v 20 C ‘mrzli’ vodi ne bo spodbudilo te reakcije. Medtem ko 20 sekundno plavanje v ledeno mrzli vodi (okoli 4 stopinje C) ali dvominutna krioterapija (-110 stopinj C), 12 tednov, 3x tedensko poskrbi za 200% do 300% povečanje vrednosti noradrenalina v plazmi.
Kateri so načini izpostavljanja mrazu?
Ni vse za vsakogar. Pred začetkom izvajanja krioterapije se posvetujte s svojim zdravnikom.
Mrazu se lahko izpostavljamo na zelo različne načine
Hladen tuš (pet minut tuširanja razdelimo na intervale 10 sekund mrzle vode in 30 sekund tople vode).
Tek pozimi v kratkih rokavih in hlačah, ampak z rokavicami in kapo.
Kopeli v ledu
Plavanje v mrzli reki ali morju
Spanje v mrzlem prostoru
Nošenje hladnih jopičev z ledenimi zavitki (& kolesarjenje na sobnem kolesu ali samo opravljanje rednega pisarniškega/gospodinjskega dela) – ledeni zavitki se morajo nahajati na področju ramen in prsnega koša
Namakanje obraza v ledeno-mrzli vodi
Krioterapija v komori
Ledene kopeli so zelo učinkovita krioterapija, vendar so zelo nepraktične.
Vse našteto pa lahko ločimo tudi glede na to ali mrazu izpostavimo tudi glavo ali ne.
Kako se izpostavljamo mrazu?
Na sledeči povezavi najdemo Cold Thermogenesis Start Guide od dr. Kruse. Verjetno pa je najbolj znan rekorder, ki je v ledeni kopeli preživel skoraj dve uri WIm Hof s svojo enako imensko metodo (WHM), ki temelji prevalenci rjave maščobe v telesu. (Povprečen odrasel človek ima okoli 20% rjave maščobe, medtem ko ima Wim Hof kar 35%). Na splošno je to ena zelo priljubljenih metod različnih svetovno znanih ‘biohackerjev’ kot so tudi Dave Asprey in Ben Greenfield ali znanstvenica dr. Rhonda Patrick.
Wim Hof – The Ice Man – Človek, ki je postavil svetovni rekord v plavanju pod ledeno površino (57,5 metra), pretekel bos pol maraton po ledu in snegu (v dveh urah, 16 minutah in 34 sekundah) in preživel eno uro in 42 minut v posodi z ledom. Svojo metodo imenuje Wim Hof metoda (WHM) in temelji na posebni tehniki dihanja, izpostavljanja mrazu in meditaciji. Wim Hof si je dal tudi vbrizgat smrtonosno bakterijo in jo premagal skoraj brez simptomov z zavestno regulacijo lastnega autonomnega živčnega sistema preko njegove tehnike dihanja in meditacije. Vir
Kako lahko mraz uporabimo za boljši ‘fitness’ in ‘performance’?
Ena izmed najbolj ‘atraktivnih’ lastnosti rjavega adipoznega tkiva je dejstvo, da je to tkivo razvojno povezano z mišičnim tkivom. To pomeni, da obe vrsti tkiva delita določene skupne metabolne lastnosti in tudi delujeta kot timska igralca v boju proti mrazu.
Mnogi športniki iz teh razlogov izkoriščajo mraz za dober trening. Zimski športniki poznajo te prednosti že desetletja. V zadnjem času pa je kombinacija dobrega treninga in mraza zaznamovala dosežke športnikov kot so Michael Phelps in lance Armstrong. Večina vrhunskih športnikov dandanes pozna te metode.
Kdaj se ni dobro izpostavljati mrazu?
Kot smo že omenili ni vse za vsakogar in treba je dobro premisliti, če se boste lotili krioterapije v kolikor trpite za sledečimi stanji:
Kakršnekoli respiratorne bolezni
Srčni zastoji zadnjih šestih mesecih
Visok krvni pritisk
Nestabilna angina pektoris
Srčno-žilne bolezni in aritmije
Cirkulatorne motnje kot je periferna bolezen arterij ali ven
Tumorji zaradi anemije
Zgodovina kapi ali cerebralne hemoragije
Epileptični napadi
Raynaud’s syndrome
Motnje strjevanja krvi
Akutne ali kronične bolezni ledvic
Kovinski vsadki ali pacemakerji
Otroci & Nosečnice (ni raziskav, zato je bolje, da otroci in nosečnice ne delajo ‘elsperimentov’ z ekstremnim mrazom)
Prav tako bodite pozorni, če bi se vam med krioterapijo začelo vrteti ali bi začeli postajati omotični, vedno poslušajte svoje telo in terapijo raje prekinite, če se ne počutite dobro.
Živali, ki pozimi hibernirajo in so izpostavljene mrazu, regenerirajo svoje sinapse in praktično obnovijo svoje telo.
Želite izvedeti več o načrtnem izpostavljanju kratkoročnemu ekstremnemu mrazu, dihalnih tehnikah, ki jih morate pri tem obvladati in drugih načinih za krepitev telesa na stres in treniranju vagusnega živca, imunskega sistema in avtonomnega živčnega sistema? Pokukajte v naš program STRES & VAGUS!
Ljudje ki izvajajo te dihalne vaje zaradi posledic dihanja na usta, astme, anksioznosti, smrčanja ali želje po boljši kondiciji, poročajo hkrati, da se jim je uredila (zmanjšala) tudi telesna teža.
Za katere vaje gre?
Že nekaj let se ukvarjam z raziskovanjem dihanja, sploh odkar je moj sin ponoči dihal skozi usta in odkar vem, da stabilizacija telesa poteka preko dihanja.
Bistvo vaj, ki izhajajo iz Buteyko metode dihanja in je odlično povzeto v knjigi Patrika McKeowna, The Oxygen advantage, lahko povzamem takole:
Dihati skozi nos (tudi med spanjem, obedovanjem, govorjenjem, petjem, tekom..)
Dihati počasi, tiho in malo (Dihanja se ne bi smelo slišati in skorajda ne tudi videti)
Ne zajemati globokih vdihov, zehati (pogosto zehanje in lovljenje sape je znak kronične hiperventilacije in slabe ‘dihalne kondicije’)
S takšnim, pravilnim načinom dihanja, se lahko ustvari v krvi optimalno ravnovesje med plini O2, CO2, NO (kisik, ogljikov dioksid in dušikov oksid). Količina CO2 je ključna za prenos kisika iz krvi v celice. Co2 v krvi je kot neke vrste vratar, ki pospremi kisik iz krvi v mišice in ostala tkiva. Ko dihamo skozi usta – in ne skozi nos in (s tem tudi) preveč dihamo, se količina O2 v krvi poveča, CO2 in ON pa pade… S tem dobijo celice manj kisika, vključno z možgani.
Povprečna saturacija pri zdravem človeku je me 95% in 100% (zasičenost krvi s kisikom). Več kot 99% saturacija je ironično manj ugodna za človeka, kot vrednosti med 95% in 99%. Zakaj? 100% saturacija bi pomenila, da kisik ‘zastaja’ v krvi in se aktivno ne ‘premika’ v celice, medtem ko nekaj odstotkov pod 100% pa zagotavlja ‘prostor’, kjer poteka izmenjava plinov. (V visokogorju je saturacija nižja!).
Dejstvo je, da je pri managementu telesne teže s strani večine osebnih in fitnes trenerjev ter prehranskih svetovalcev vedno v ospredju KOLIČINA HRANE, ki jo zaužijemo, nikoli pa KOLIČINA KISIKA, ki ga vdihnemo!
Vemo, da lahko živimo več tednov brez hrane, brez vode, vendar brez zraka
samo nekaj minut. Z vidika preživetja je torej na prvem mestu kisik, kateremu sledi voda, hrana pa šele na zadnjem mestu.
Znano je, da so ljudje, ki živijo na višjih področjih (nad 1000 m nadmorske višine in več) bolj zdravi in fit! Jasno je, da z vsakim vdihom dobijo v telo manj kisika in posledično razvijejo več rdečih krvničk. To izkoriščajo tudi športniki, ki velikokrat trenirajo na višini, da dosegajo boljše rezultate (in manj poškodb). Sicer pa ni ravno potrebno, da se dejansko fizično nahajamo v takšnih krajih, dovolj je, če začnemo prakticirati te pravilne tehnike dihanja in posebne vaje z zadrževanjem diha! (Ena od tehnik je predstavljena v nadaljevanju članka, če pa boste želite izvedeti več, se lahko naročite na individualno obravnavo.)
Posamezniki s prekomerno telesno težo imajo po navadi slabše dihalne navade, kot je kronična hiperventilacija, pogosto vzdihovanje in dihanje na usta z zgornjim delom prsnega koša (prsno dihanje, pomožno dihanje). Že samo nekaj dodatnih kilogramov lahko povzroči, da se frekvenca in volumen dihanja povečata in ne samo med telesno vadbo, ampak tudi med počitkom.
Na podlagi mojih opazovanj je velika povezava med povečanim dihanjem in povečanim vnosom hrane!
Vprašanje je samo ali povečan vnos (slabe) hrane vpliva na slabši vzorec dihanja ali slab vzorec dihanja vpliva na povečan vnos hrane. Osebno mislim, da oboje! In prav tako en parameter lahko pomaga izboljšati drugega! Na primer, če želimo izboljšati vzorec dihanja, si pri tem lahko pomagamo z bolj zdravo prehrano in manjšo količino hrane ali pa si pri uravnavanju odvečne telesne teže pomagamo z izboljšanjem dihalnega vzorca.
Poleg tega se ljudje močnejše postave težje lotijo treninga, sploh cardio treninga, ker se težje premikajo, težko dihajo, obremenjujejo sklepe.. se pravi se zaradi svojih dimenzij ne gibajo (zadosti) in posledično še bolj pridobivajo na teži. S tem je gibanje še bolj omejeno in začarani krog je zaključen. Začaran krog se lahko prekine (s spodaj naštetimi) dihalnimi praksami!
Kaj se dogaja v telesu (krvi) ob hiperventilaciji oziroma uživanju slabe procesirane hrane?
Poglejmo si pH vrednosti v krvi. Z oznako pH merimo kislost oziroma alkalnost, vrednosti potujejo od 1 do 14, kjer je 1 je najbolj kislo okolje, 14 najbolj alkalno, 7 pa nevtralno. Kot smo razložili v prvem delu, ogljikov dioksid igra ključno vlogo pri uravnavanju pH vrednosti v krvi. Naše telo vedno stremi k ohranjanju ravnotežja, znanega kot homeostaza, ki vključuje normalni krvni pritisk, normalni krvni sladkor in normalni pH krvi v razponu med 7,35 in 7,45. To ravnovesje uravnavajo predvsem pljuča in ledvica.
Če pH v krvi pade pod 7,35, postane ta preveč kisla, kar povzroči povečanje dihanja. Pljuča namreč delujejo tako, da uravnavajo pH vrednosti z razgradnjo ogljikovega dioksida (ki je sam po sebi toksičen). Prekomerna kislost krvi se lahko pojavi, ko jemo preveč procesirane hrano in živila, ki tvorijo kislo okolje, kar vodi do povečanega dihanja in simptomov napihnjenosti, letargije in pridobivanje telesne teže.
Nasprotno pa bo posameznik, ki kronično pretirano diha, bo izločil preveliko količino ogljikovega dioksida, ki zvišuje pH krvi na alkalne ravni nad 7,45.
Zato je ena od hipotez za povezavo prekomernega vzorca dihanja in prekomernega povečanja telesne teže, da telo hrepeni po živilih, ki tvorijo kislo okolje, da bi s tem normaliziral pH v krvi. Optimalni dihalni volumen in zdrava prehrana gresta z roko v roki pri telesni homeostazi.
Zato z dihanjem lahko dosežemo, da ne hrepenimo več po nezdravi hrani in odvečni količini hrane!
Iz tega razloga je smiselno izboljšati naš način dihanja!
Naredimo test in ugotovimo, kakšno dihalno ‘stanje’/kondicijo imamo!
Usedite se na stol. Naredite normalen (tih) vdih in izdih. Po izdihu si zamašite nos (z roko) in imejte zaprta usta (ne dihate). Štejte sekunde do prvega znaka, da telo potrebuje vdih. Nato spet normalno (tiho) vdihnite (skozi nos!) in izdihnite ter v dveh dihih normalizirajte dihanje (če niste uspeli normalizirati dihanja z dvema vdihoma, potem ste predolgo časa vztrajali brez diha). Koliko sekund je vaš rezultat?
Manj kot 10 sekund?
Med 10 in 20 sekund?
Med 20 in 30 sekund?
40 sekund ali več?
Če je vaš rezultat slabši od 20 sekund, potem je toleranca vaših možganov na ogljikov dioksid v krvi zelo nizka in vas telo sili v hitre (in plitve ali globoke) vdihe s čimer še povečujete količino kisika v krvi, na računa CO2. Omenili pa smo, da je količina CO2 v krvi ključna za prenos kisika v celice in torej BOLJŠE IZGOREVANJE OZIROMA BOLJŠI METABOLIZEM.
Želimo, da je naš dihalni test vsaj med 20 in 30 sekundami!
Torej, kaj vam lahko svetujem za izboljšanje metabolizma z dihanjem? Razkrivam vam nenavaden, a zelo učinkovit način hujšanja!
Uvodno bi rada poudarila, da gre v tem zapisu zgolj za neke splošne/generalne napotke. Vsak človek je drugačen in morda potrebujete bolj detajlno ‘diagnozo’ in sestavo programa. Vseeno pa se lahko držite sledečih napotkov:
Vedno in povsod dihamo skozi nos
Ponoči si lepimo usta, da preprečimo dihanje skozi usta.
Naučimo se govoriti, peti, jesti, hoditi, teči z dihanjem skozi nos
Opazujmo svoje dihanje skozi dan – je slišno? Poskušajmo dihati neslišno.
Vsak dan naredimo 30 minutni sprehod z dihanjem skozi nos (lahko se vmes pogovarjamo, ampak zraven dihamo skozi nos.
3x dnevno naredimo sledečo dihalno vajo: Vdihnemo skozi nos, izdihnemo. Nato zamašimo nos in hodimo (ter v mislih štejemo) korake. Naredimo jih toliko, da začutimo prvo malce močnejšo potrebo po vdihu. Nato v treh vdihih/izdihih (skozi nos) normaliziramo dihanje. Počakamo minuto. In ponovimo še 5x.
Jemo do sitega in ne več, vendar vsak grižljaj 20x prežvečimo.
Izogibamo se pitju alkohola, gaziranim pijačam, sokovom in glukozno-fruktoznemu sirupu.
2-3x tedensko naredimo cardio trening pri čemer dihamo SKOZI NOS.
Če opažate, da vi ali vaš otrok diha skozi usta in se soočate posledično s težavami kot krivi zobje, podolgovat obraz, kroničnimi anginami, nočnim smrčanjem, apnejo, jutranjo utrujenostjo, slabšo koncentracijo in podobnimi težavami, opisanimi v zgornjem omenjenem blogu Ali vaš otrok diha skozi usta, se lahko naročite na obravnavo.
Mineva mesec dni od vaše novoletne zaobljube (od katerega leta že?) rezultatov pa ni od nikoder? Se vas kilogrami oprijemajo bolj kot vaši najdražji? Preverite 10 znanstvenih dejstev kako vaše telo razmišlja o hrani in zakaj se še vedno oklepa zalog. Morda je rešitev bolj preprosta, kot ste mislili…
1. Kako ‘razmišljajo’ jetra? Najpomembnejša metabolna sposobnost jeter je, da lahko zaužita hranila v obliki beljakovin po potrebi spremeni v OH (ogljikove hidrate) ali maščobe! Iz tega sledi, da se katerokoli zaužito živilo lahko pretvori v maščobo in se uskladišči, če ga telo takrat ne potrebuje!
Tako popularno pitje beljakovinskih napitkov, v dobri veri, da se bodo ‘vgradili’ v mišice, postane nova ‘proizvodnja maščobnih zalog’, če pred zaužitjem nismo opravili zahtevnejšega treninga z mišičnimi upori. Dnevna telesna potreba po beljakovinah je namreč le 10% – 15% dnevnega vnosa kalorij.
2. Sladkor je sladkor. Dobro je, da smo sposobni ‘registrirati’ različna imena za sladkorje, ki nas sicer lahko prelisičijo: glukoza, fruktoza, galaktoza, laktoza, maltoza, sukroza, trehaloza…
Vse od navedenega se v telesu pretvori v glukozo in ta po potrebi v maščobe.
3. Glikemični indeks (GI) razvršča živila v skupine glede na dvig sladkorja v krvi po njihovem zaužitju. OH z veliko sladkorja imajo GI nad 50. Glikemični indeks živil, pa se lahko močno zviša z zorjenjem, tudi nad 80! Za primer: banana, razkuhan krompir, arašidi z dodajanjem soli. Če žita s kompleksnimi OH preveč razkuhamo, je to skoraj enako, ko če bi zaužili čisti sladkor!
4. Kako naše telo ‘razmišlja’, če procesirane OH vnesemo v enem ali dveh večjih obrokih dnevno namesto v manjših obrokih?
Ko zaužijemo prevelik obrok, se v kri sprošča ogromna količina sladkorja in s tem posledično inzulina. Ko krvni sladkor upade pod mejo, telo aktivira hormon glukagon, ki sprosti zaloge glikogena v jetrih. Prehranski vzorci, ki silijo telo, da dela v nenehni fluktuaciji med enim in drugim hormonskim sistemom (inzulin in glukagon), sproščajo večje količine hormona trebušne slinavke. Taki pogoji povzročijo slabšo uporabo energije iz hranil. Zato je potrebujemo več!
5. Pravilen izbor OH vpliva tudi na termični efekt hrane. To pomeni, da določeni OH (kompleksnejši) porabijo več kalorij za svojo presnovo, kot so jo vnesli in prispevajo tudi do 10% dnevne porabe kalorij, na primer jabolko, pomaranča, (čili).. Po takšnih živilih posegajmo pogosteje in si iz njih sestavimo zdrave in neredilne prigrizke.
6. Veliko popularnih diet temelji na zmanjšanem vnosu OH. Kaj o tem ‘misli’ naše telo? Če pretirano zmanjšamo vnos sestavljenih OH, telo začne prazniti glikogenske zaloge. Pri tem porabi velike količine vode. Večina začetne izgubljene teže pri dietah z majhnim vnosom OH gre torej na račun metabolne vode. Po končanem programu telo zopet napolni glikogenske rezerve, se pravi veže vodo in teža pride nazaj. Koristno je rezati količine procesiranih (predelanih) OH (industrijske sladice, sladoled..).
In kaj se zgodi, če uživamo premalo OH tudi, ko smo že spraznili glikogenske zaloge?
Telo primanjkljaj začne kompenzirati tako, da lahko začne razgrajevati mišično tkivo in ga spreminjati v potrebno gorivo, glukozo. Če razgrajuje maščobo, je to pri hujšanju naš cilj, če pa razgrajuje mišice, pa imamo dvojno škodo. Zakaj?
Manj mišične mase pomeni avtomatsko več maščobne. Manj mišične mase porabi manj metabolne energije (za svoj obstoj in delo) ter tako ‘poleni’ presnovo oziroma metabolizem.
Poleg tega, z OH zelo nizka kalorična dieta drastično zmanjša fizično sposobnost organizma (sposobnost za vadbo).
Večkrat se za takšne diete uporablja ime ketonska dieta. Ketoni so zelo škodljivi stranski presnovni produkti beljakovin. Takšni dieti se raje na daleč izognimo.
7. Kaj si naše telo ‘misli’, ko na embalaži preberemo ‘fat free’ ali ‘suger free’? Odvzeta maščoba je bila nadomeščena z različnimi maščobnimi nadomestki (ki prav tako vsebujejo kalorije) ali sladkorjem(!) Povprečen porabnik je tako zaveden, da jih zaužijejo več, kot bi jih sicer, če živilo ne bi bilo ‘maščobno izboljšano’.
Enako velja za živila ‘sugar free’ . Tukaj gre za obratno situacijo, sladkor se velikokrat nadomesti z maščobo in umetnimi sladkorji, ki tudi vsebujejo veliko kalorij.
8. Kako razmišljajo naša ledvica, če telesu ne dovajamo dovolj tekočine? Premalo vnesene tekočine obremeni ledvica, ki željo z notranjimi viri zagotavljati ravnovesje elektrolitov in zato pokličejo na pomoč tudi jetra. Jetra, ki opravljajo delo ledvic, pa ne morejo opravljati svojega dela (ki v tem primeru ni tako nujno) in sicer spreminjanja maščobnih zalog v gorivo.
Zato brez zadostne količine vode ne moremo učinkovito zmanjševati maščobnih zalog!
9. Kaj naše telo misli o modnih dietah, ki obljubljajo rapidne in drastične učinke:
– delujejo brez vadbe
– obljubljajo dramatične spremembe ob nespremenjenem življenjskem slogu
– so potrjene od zvezdnikov, športnikov ali zdravnikov
– so jih ‘dokazale’ neodvisne študije
– posegajo v hormonske in metabolne funkcije telesa
– ajejo poudarek na omejevanju vnosa določenih živil ali hranil
– odstranjujejo celulit ali maščobo na določenih mestih telesa?
Nikoli še nihče ni shujšal in obdržal nižje teže za vedno, če se je začel prehranjevati in živeti na enak način kot pred dieto!
Če bi dejansko obstajala ‘čudežna’ dieta, potem bi obstajal samo en dietni priročnik, vsi bi se držali le tega in na cesti ne bi več srečali debelega človeka!
10. Torej kako naše telo razmišlja o hujšanju? Ne razmišlja! Hujšanje se začne, ko nehamo razmišljati o njem, ko nehamo nenehno nasedati marketinškim trikom in ko začnemo razmišljati kot razmišlja naše telo. Seveda brez nič ni nič in je potrebno voditi ničelno kalorijsko bilanco, kolikor noter – toliko ven. Za bolj učinkovito porabo kalorij, pa se telo odloči takrat, ko smo ga ‘šokirali’ (z gibanjem, da ne bo pomote). Kako? Z intervalnim treningom! Želiš zvedeti več o tem?
In še primer treninga (intervalni) za kurjenje kalorij:
BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?
Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
