“Telo vam bo želelo dopovedati, da nimate nobenega utemeljenega razloga, da bi nadaljevali. Edini izhod je, da se zanesete na svojega duha, ki k sreči deluje neodvisno od logike.” − Tim Noakes, ultramaratonec

K sreči?

Kaj pa, če nam telo sporoča, da je v stiski, mi pa ga ženemo naprej? Adrenalin in drugi hormoni, ki se sproščajo med športno aktivnostjo lahko prikrijejo bolečino. To ima smisel, ko gre za preživetje. Slaba mehanika gibanja se sešteva. Ni nujno, da telo s slabo mehaniko takoj opozori z bolečino. Včasih se to zgodi šele, ko je že prepozno. Slaba mehanika je lahko tudi prikrita in je sami sploh ne opazimo. Opazimo morda le, da se prej utrudimo in da porabimo več energije za enak rezultat. Vendar slabših rezultatov verjetno ne pripišemo nečemu, česar se sploh ne zavedamo.

Ta blog vas ne bo odvračal od vašega priljubljenega športa. Tudi vas ne bo učil pravilne tehnike teka. Pomagal pa vam bo razumeti, kako vaše telo ‘razmišlja’, ko tečete ali se ukvarjate s športom. In pomagal vam bo razumeti, kaj potrebuje vaše telo, da lahko izpolni želje vašega ‘duha’.

Pogoj za funkcionalno delovanje mišično-skeletnega sistema v odsotnosti bolečine je ravnovesje mobilnosti in stabilnosti. Mobilnost je kombinacija mišične fleksibilnosti, obsega gibanja sklepov in svoboda gibanja telesnih segmentov med seboj. Stabilnost je sposobnost telesa, da ohranja držo bodisi statično bodisi dinamično (v gibanju). Športnik vedno žrtvuje kvaliteto giba za kvantiteto in zato razvije kompenzatorne gibalne vzorce, da lahko opravi željeno nalogo. S tem poruši razmerje mobilnosti in stabilnosti v telesu.

Vzamimo za primer tek oziroma tekača. Pri teku so poleg meč pogosto zakrčeni fleksorji kolka. To so mišice upogibalke kolka, ki se nahajajo na sprednjem delu stegna. Stanje še poslabša veliko sedenja, ki je dandanes skoraj neizogibno. Na večjo zakrčenost pa lahko vpliva tudi slabša stabilnost trupa. Šibek trup kompenzira svoje delo s površinskimi mišicami, mišicami odgovorne za dinamiko, s čimer jih preobremeni.

Zakrčene upogibalke kolka zmanjšajo obseg gibanja v kolkih. Primankljaj gibljivosti kolkov telo kompenzira tako, da žrtvuje stabilnost sklepov navzgor v verigi, to je v ledvenem delu hrbtenice ali navzdol, v kolenu. S tem zgotovi ‘novo’ mobilnost potrebno za tek, vendar v segmentih, ki morajo biti primarno stabilni. Ledvena hrbtenica v tem primeru utrpi pretirano fleksijo, ekstenzijo in rotacijo.

Na račun te kompenzacje se tekaču takoj ne poslabša rezultat teka, se pa poslabša mehanika giba, poraba energije in zelo poveča možnost za poškodbe.

Možnost za poškodbe se stopnjuje s stopnjo asimetričnosti (mobilnosti in stabilnosti) leve in desne polovice telesa.

Ta kompenzacija je začasne narave in jo telo ustvari v ‘boju za obstanek’. Telo’misli’, da tečemo za hrano ali bežimo pred sovražnikom in ne ‘kar tako’!

 

Kako lahko to preprečimo ne da bi se odpovedali svojemu športu?

Obstaja zanesljiv način s katerim lahko preverimo, ali je naše telo pripravljeno za športni napredek (performance). Prevedeno v bolj strokovni jezik to pomeni, ali je naše telo dovolj stabilno in mobilno, da lahko ustvarja kvantiteto gibanja, ne da bi porušilo kvaliteto? Saj, kot smo razložili do sedaj, porušena kvaliteta giba (porušena mehanika giba) lahko vodi do poškodb, bolečin in s tem do upadca moči, zmožnosti napredovanja in utrujenosti.

 

Obstaja 7 testov, ki nam enoznačno podajo odgovor na to vprašanje.

Skupina vrhunskih ameriških fizioterapevtov, kineziologov in športnih trenerjev je skozi večletna raziskovanja in testiranja razvila 7 funkcionalnih testov gibanja (v originalu FMS, Functional Moement Screen), ki nam pokažejo:

  • Ali je naše telo dovolj mobilno – stabilno za ‘performance’?
  • Ali je naše telo dovolj simetrično za ‘performance’?
  • Ali je prisotna bolečina?

V kolikor testov ne opravite zadovoljivo, ne pomeni, da se morete odpovedati športnim užitkom!

Pomeni le, da je potrebno opraviti nekaj korekcijskih vaj, ki so bile prav posebej razvite kot del tega sistema. Bistvo korekcijskega sistema je ustvariti pogoje za športni napredek s čim manjšo verjetnostjo za poškodbe in bolečine.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte

0