Zakaj novoletne shujševalne zaobljube ne delujejo? 10 razlogov…
Mineva mesec dni od vaše novoletne zaobljube (od katerega leta že?) rezultatov pa ni od nikoder? Se vas kilogrami oprijemajo bolj kot vaši najdražji? Preverite 10 znanstvenih dejstev kako vaše telo razmišlja o hrani in zakaj se še vedno oklepa zalog. Morda je rešitev bolj preprosta, kot ste mislili…
1. Kako ‘razmišljajo’ jetra? Najpomembnejša metabolna sposobnost jeter je, da lahko zaužita hranila v obliki beljakovin po potrebi spremeni v OH (ogljikove hidrate) ali maščobe! Iz tega sledi, da se katerokoli zaužito živilo lahko pretvori v maščobo in se uskladišči, če ga telo takrat ne potrebuje!
Tako popularno pitje beljakovinskih napitkov, v dobri veri, da se bodo ‘vgradili’ v mišice, postane nova ‘proizvodnja maščobnih zalog’, če pred zaužitjem nismo opravili zahtevnejšega treninga z mišičnimi upori. Dnevna telesna potreba po beljakovinah je namreč le 10% – 15% dnevnega vnosa kalorij.
2. Sladkor je sladkor. Dobro je, da smo sposobni ‘registrirati’ različna imena za sladkorje, ki nas sicer lahko prelisičijo: glukoza, fruktoza, galaktoza, laktoza, maltoza, sukroza, trehaloza…
3. Glikemični indeks (GI) razvršča živila v skupine glede na dvig sladkorja v krvi po njihovem zaužitju. OH z veliko sladkorja imajo GI nad 50. Glikemični indeks živil, pa se lahko močno zviša z zorjenjem, tudi nad 80! Za primer: banana, razkuhan krompir, arašidi z dodajanjem soli. Če žita s kompleksnimi OH preveč razkuhamo, je to skoraj enako, ko če bi zaužili čisti sladkor!
4. Kako naše telo ‘razmišlja’, če procesirane OH vnesemo v enem ali dveh večjih obrokih dnevno namesto v manjših obrokih?
Ko zaužijemo prevelik obrok, se v kri sprošča ogromna količina sladkorja in s tem posledično inzulina. Ko krvni sladkor upade pod mejo, telo aktivira hormon glukagon, ki sprosti zaloge glikogena v jetrih. Prehranski vzorci, ki silijo telo, da dela v nenehni fluktuaciji med enim in drugim hormonskim sistemom (inzulin in glukagon), sproščajo večje količine hormona trebušne slinavke. Taki pogoji povzročijo slabšo uporabo energije iz hranil. Zato je potrebujemo več!
5. Pravilen izbor OH vpliva tudi na termični efekt hrane. To pomeni, da določeni OH (kompleksnejši) porabijo več kalorij za svojo presnovo, kot so jo vnesli in prispevajo tudi do 10% dnevne porabe kalorij, na primer jabolko, pomaranča, (čili).. Po takšnih živilih posegajmo pogosteje in si iz njih sestavimo zdrave in neredilne prigrizke.
6. Veliko popularnih diet temelji na zmanjšanem vnosu OH. Kaj o tem ‘misli’ naše telo? Če pretirano zmanjšamo vnos sestavljenih OH, telo začne prazniti glikogenske zaloge. Pri tem porabi velike količine vode. Večina začetne izgubljene teže pri dietah z majhnim vnosom OH gre torej na račun metabolne vode. Po končanem programu telo zopet napolni glikogenske rezerve, se pravi veže vodo in teža pride nazaj. Koristno je rezati količine procesiranih (predelanih) OH (industrijske sladice, sladoled..).
In kaj se zgodi, če uživamo premalo OH tudi, ko smo že spraznili glikogenske zaloge?
Telo primanjkljaj začne kompenzirati tako, da lahko začne razgrajevati mišično tkivo in ga spreminjati v potrebno gorivo, glukozo. Če razgrajuje maščobo, je to pri hujšanju naš cilj, če pa razgrajuje mišice, pa imamo dvojno škodo. Zakaj?
Manj mišične mase pomeni avtomatsko več maščobne. Manj mišične mase porabi manj metabolne energije (za svoj obstoj in delo) ter tako ‘poleni’ presnovo oziroma metabolizem.
Poleg tega, z OH zelo nizka kalorična dieta drastično zmanjša fizično sposobnost organizma (sposobnost za vadbo).
Večkrat se za takšne diete uporablja ime ketonska dieta. Ketoni so zelo škodljivi stranski presnovni produkti beljakovin. Takšni dieti se raje na daleč izognimo.
7. Kaj si naše telo ‘misli’, ko na embalaži preberemo ‘fat free’ ali ‘suger free’? Odvzeta maščoba je bila nadomeščena z različnimi maščobnimi nadomestki (ki prav tako vsebujejo kalorije) ali sladkorjem(!) Povprečen porabnik je tako zaveden, da jih zaužijejo več, kot bi jih sicer, če živilo ne bi bilo ‘maščobno izboljšano’.
Enako velja za živila ‘sugar free’ . Tukaj gre za obratno situacijo, sladkor se velikokrat nadomesti z maščobo in umetnimi sladkorji, ki tudi vsebujejo veliko kalorij.
8. Kako razmišljajo naša ledvica, če telesu ne dovajamo dovolj tekočine? Premalo vnesene tekočine obremeni ledvica, ki željo z notranjimi viri zagotavljati ravnovesje elektrolitov in zato pokličejo na pomoč tudi jetra. Jetra, ki opravljajo delo ledvic, pa ne morejo opravljati svojega dela (ki v tem primeru ni tako nujno) in sicer spreminjanja maščobnih zalog v gorivo.
Zato brez zadostne količine vode ne moremo učinkovito zmanjševati maščobnih zalog!
9. Kaj naše telo misli o modnih dietah, ki obljubljajo rapidne in drastične učinke:
– delujejo brez vadbe
– obljubljajo dramatične spremembe ob nespremenjenem življenjskem slogu
– so potrjene od zvezdnikov, športnikov ali zdravnikov
– so jih ‘dokazale’ neodvisne študije
– posegajo v hormonske in metabolne funkcije telesa
– ajejo poudarek na omejevanju vnosa določenih živil ali hranil
– odstranjujejo celulit ali maščobo na določenih mestih telesa?
Nikoli še nihče ni shujšal in obdržal nižje teže za vedno, če se je začel prehranjevati in živeti na enak način kot pred dieto!
Če bi dejansko obstajala ‘čudežna’ dieta, potem bi obstajal samo en dietni priročnik, vsi bi se držali le tega in na cesti ne bi več srečali debelega človeka!
10. Torej kako naše telo razmišlja o hujšanju? Ne razmišlja! Hujšanje se začne, ko nehamo razmišljati o njem, ko nehamo nenehno nasedati marketinškim trikom in ko začnemo razmišljati kot razmišlja naše telo. Seveda brez nič ni nič in je potrebno voditi ničelno kalorijsko bilanco, kolikor noter – toliko ven. Za bolj učinkovito porabo kalorij, pa se telo odloči takrat, ko smo ga ‘šokirali’ (z gibanjem, da ne bo pomote). Kako? Z intervalnim treningom! Želiš zvedeti več o tem?
In še primer treninga (intervalni) za kurjenje kalorij: