Dejansko si ljudje predstavljamo, da se z leti hrustanec tanjša, mišice krajšajo in zakrčujejo, kosti redčijo, gibljivost zmanjšuje… kot da je to nek predviden biološki proces, zapisan v DNK, ki se mu ne moremo izogniti.

V bistvu pa lahko sami vplivamo na levji delež obrabe mišično skeletnega sistema. Gre za to, kako sile in gravitacija delujejo na naše telo skozi življenje. Če so segmenti telesa med seboj poravnani (dobra telesna drža), potem so tudi pravilno obremenjeni. (Glej sliko spodaj, skrajno desno primer optimalne telesne drže, kjer so gleženj, koleno, kolki, rame in ušesa na isti liniji).

Pravilno obremenjeni sklepi ohranjajo pravilno dolge mišice, kar zagotavlja mehansko boljše gibalne vzorce. Takšni ne obremenjujejo sklepov, ampak jih ‘podmazujejo’. Prav tako pravilno obremenjene kosti ohranjajo kostno gostoto. Kostna gostota je namreč posledica njihove obremenitve.

Če na primer ženska več let v življenju prehodi v čevljih z naklonom (s peto), potem je njeno težišče premaknjeno naprej in ne obremenjuje kolkov in stegnenice tako kot si je zamislila mati narava. Posledično imamo v starosti v tem predelu jveč osteoporoze in zlomov kolkov.

Lahko bi trdila, da je največji krivec za vse SEDENJE. ‘Sitting is a new smoking’.

Ampak tudi sedeč položaj je naravni položaj, saj smo se lahko vanj namestili. Je tako? V čem je torej problem?

ČAS.

Gre za to, koliko časa preživimo v določenem položaju in kako pogosto. Naše telo je mojster adaptacij (za razliko od strojev in naprav). Če gre v našem telesu ali v njegovem okolju nekaj narobe, se telo temu prilagodi – pogoj za preživetje. Če se v nekem stroju razmakneta dve žički, ki morata biti povezani, stroj ne deluje več – gre na vse ali nič. V človeškem telesu pa na primer pomanjkanje gibanja v prizadetem kolku telo kompenzira (žrtvuje) z drugim kolkom, kolenom in ledveno hrbtenico. Ustvari nov mehanični vzorec gibanja (npr šepanje). S tem je človeku omogočeno, da se giba dalje (beri nabira in lovi hrano, da lahko preživi). Namen nadomestnega vzorca je kratkotrajne narave. Nikakor pa ne na dolgi rok. Ljudje pa znamo to ‘izkoriščati’ in kljub občuteni spremembi v  mišično-skeletnem sistemu nadaljujemo z opravljanjem (zahtevnejših) nalog (na primer tečemo, čeprav ne lovimo hrane za kosilo in ne bežimo pred levom). Najverjetneje nas ustavi šele bolečina. To ni več rumeni karton, to je že dvojni rdeči karton! Stop! Nekaj je zelo narobe.

Zakaj je potrebno čakati do zadnjega kartona? Smo res tako malomarni, da izpustimo vse faze konservativnega ukrepanja in se problemov lotimo reševati z nožem in kemijo? (operativni posegi in medikamenti).

Kaj se dogaja v telesu med daljšim sedenjem?

1.) Mišice: določene mišice se skrajšajo, določene podaljšajo (prekratka ali predolga mišica = šibka mišica)
2.) Limfni obtok, ki je odvisen od gibanja mišic se upočasni (slabša drenaža telesa, slabši imunski sistem)
3.) Živci, ki oživčujejo medenico z medeničnimi organi in spodnja uda so utesnjeni
4.) Trtica: se zamika v notranjost medenice, kar pomeni bolečino, popuščanje mišic medeničnega dna, utesnitev živcev
5.) Žile: femoralna arterija je že po eni uri sedenja prizadeta za 50%
6.) Plak: V utesnjenih žilah se kot obrambni mehanizem tvori plak (bodoči krvni strdki)
7.) Maščoba: Po bimehaničnih zakonih mehanotransdukcije, se pod težo sedenja maščobne celice naše zadnjice stimulirano množijo!
8.) Hrbtenica: prevelika obremenitev ledvenih medvretenčnih diskov (obraba vretenc in živcev.. hernije..)
9.) Vrat: se pomika naprej (vsak centimeter premika glave naprej doda ca 2,5 kg bremena hrbtenici)
10.) Odtis stola: telo se prilagodi dolgotrajni drži, kar pomeni, da nosimo ‘odtis stola’ na telesu tudi, ko grem zvečer na vadbo (=slabša mehanika gibanja = nove kompenzacije = nove težave)
11.) Dihanje: slabši vzorci dihanja, zaradi repozicije prsnega koša glede na medenico
12.) Holesterol: padec dobrega holesterola
13.) Inzulin: Padec inzulinske aktivnosti
14.) Metabolizem: padec encimov, ki pomagajo pri razgradnji maščob in manjša poraba kalorij
15.) Mišice medeničnega dna: začnejo slabeti, tako kot gluteusi (ritne mišice), ki so njihov ‘nasprotni partner’. Spreminja pa se tudi nagib medenice in z njim tudi nagib maternice!
Lahko bi naštevali dalje, ampak bistvo je strjeno zgoraj. Podobno ali enako velja za vse trajne drže, ki jih človek lahko zavzame. Bistvo je čas.

 

Kaj lahko storimo, da bi se starali počasneje?

 

1.) Sedimo manj (lahko si naredimo dinamične delovne postaje)

2.) Sedimo z manj negativnimi posledicami in spravilnimi tehnikami stabilizacije jedra in pozicije hrbtenice (več info na info@vadbenaklinika.si)

3.) Sedimo z rednimi prekinitvami (vstanemo, da bi spili kozarec vode, koš za smeti si odmaknemo v drugo sobo vsaj vsakih 20-30 minut sedenja ali druge statične drže)

4.) Hodimo peš vsaj eno uro na dan (večkrat čez dan, bolje je). naše telo je ustvarjeno za gibanje – hojo!

5.) Delamo raztezne vaje, ki izničujejo negativne učinke trajajočih drž skozi dan (več info@vadbenaklinika.si)

6.) Delamo krepilne vaje za globoke stabilizatorje trupa, mišice zadnjice

7.) Izvajamo samomasažne tehnike (ali si privoščimo masažo)

8.) Ne delamo trebušnjakov in škodljivih vaj

9.) Pravilno (se) dvigujemo skozi dan

10.) Najdemo načine za gibanje kjerkoli in kadarkoli

11.) Poskrbimo, da dovolj in pravilno spimo (da se ne zbujamo z dodatnimi bolečinami)

12.) Izvajamo dihalne tehnike

13.) Skrbimo tudi za zdravo in uravnoteženo prehrano, dodamo lahko biološko kostno moko, kot naravni glukozamin

 

Vse se sliši zelo preprosto, ne? Ampak, priznajmo si, kako prenesti to v resnično življenje, pa je druga zgodba. Največje spremembe lahko dosežete samo s spremenjenim načinom tvojega običajnega gibanja skozi dan. Si ne predstavljate kako?

Podarjam vam brezplačni video PREVENTIVA GIBANJA oziroma kako se starati počasneje brez posebnega napora ali programa!

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte

0