Oznaka: ravnotežje

Posted on by — Leave a comment

Kaj imata skupnega organ za ravnotežje in potovalna slabost?

Kaj imata skupnega ORGAN ZA RAVNOTEŽJE in POTOVALNA SLABOST?

Zakaj nekateri ljudje in otroci bruhajo, ko se vrtijo na vrtiljaku ali vozijo z določenim prevoznim sredstvom, čeprav niso zaužili nič škodljivega?

Takšne slabosti pomenijo, da imamo preveč odziven vestibularni sistem (organ za ravnotežje) – zaradi česar lahko že ob manjšem vrtenju začutimo omotico.

AMPAK ZAKAJ PA ČUTIMO SLABOST (V ŽELODCU)?

Ob premikanju se stimulira organ za ravnotežje, ki pošilja podatke v center za možgane, ki je odgovoren, da le te sprocesira (v desni hemisferi) in leži zelo blizu dela možganov, ki nadzoruje prebavni sistem.

Torej, če je naš vestibularni sistem preveč aktiven, hkrati stimulira še prebavnega in rezultat je slabost ali bruhanje.

Vestibularni sistem pa tesno sodeluje tudi z vizualnim sistemom (oči). Ko podatki iz enega ali drugega sistema med seboj niso usklajeni, v možganih pride do zmede (‘sensory mismatch’) in tudi to povzroči ‘reakcijo’ bodisi v obliki izgube ravnotežja bodisi v obliki slabosti, glavobola.. ipd – s čimer nas možgani želijo ustaviti, saj so detektirali nekaj potencialno ne-varnega.

Pomnimo: primarna naloga našega osrednjega živčnega sistema je naše preživetje. zato 24/24 detektirajo potencialne nevarnosti. In če na primer naše oči med vožnjo v avtu zaznavajo gibanje, vestibularni sistem pa ne, potem pride v možganih lahko do zmede oziroma do potencialne zaznave ne-varnosti. Vsekakor pa se to zgodi zaradi preveč aktivnega vestibularnega sistema. lahko pa tudi zaradi deficita v očesni okolo-motoriki (gibanju očesnih ekstraokularnih mišic).


Slabost se še posebej lahko pojavi pri branju v avtu, ko je vidni sistem fiksiran na bralnem gradivu (in ne zaznava gibanja), uho (organ za ravnotežje) pa se vseeno premika (do določene mere), saj smo podvrženi gibanju avta. Bolj je cesta ‘luknjasta’ ali ovinkasta, večje je neskladje med informacijami obeh sistemov, ki prihajajo v možgane. Večje neskladje pa pomeni večjo potencialno nevarnost. Zato nas telo ustavi s slabostjo, glavobolom, omotico ali bruhanjem. Slednje je prisotno, kot smo že omenili,  zaradi vpliva pretirano delujočega vestibularnega sistema na sosednje področje prebavnega sistema v možganih.


Tudi morska bolezen nastane iz enakih razlogov. Ko smo na ladji v notranjih prostorih, naše oči ne zaznavajo gibanja,  vestibularni sistem pa ga. zato pride do neskladja (sensory mismatch). Podobno se lahko zgodi tudi v dvigalu. Lahko pa pride tudi do slabosti, ko smo na palubi zaradi preveč guncanja, ki stimulira (preko vestibularnega sistema) omenjeni del v možganih za prebavo.


Torej gre za problem prevoznih sredstev, ki niso ‘naravni’ za naše gibanje v kombinaciji z malo bolj občutljivim vestibularnim sistemom. Težave pa se kažejo tudi pri lastnem naravnem gibanju ob vrtenju.

Veliko otrok ima bodisi premalo ali pa preveč aktiven vestibularni sistem. Tisti s premalo aktivnim, se lahko v nedogled vrtijo na vrtiljakih in jim ni nikoli slabo, vendar so zato bolj nerodni.

Vestibularni sistem je prvi od senzoričnih sistemov, ki se začne razvijati (že v maternici). Otroci, ki se rodijo v medenični legi (nepravilni legi) imajo najverjetneje že ob rojstvu slabše razvit organ za ravnotežje.

Vsekakor je od razvoja vestibularnega sistema odvisen razvoj možganov. Zato ni tako nedolžno, če je otroku v avtu slabo oziroma, če se lahko vrti neomejeno brez najmanjše omotice.

Vse skupaj, torej razvoj vestibularnega sistema in možganov, pa je direktno povezan z razvojem najprej primarnih in nato posturalnih refleksov. Ti so podlaga za vse (ves nadaljnji razvoj možganov). Slab razvoj primarnih refleksov vpliva na slab razvoj vestibularnega sistema in disfunkcije vestibularnega sistema lahko motijo pravilno delovanje še posebej posturalnih refleksov.

Vestibularni sistem je direktno povezan z delovanjem AŽS (avtonomnega živčnega sistema) in sicer kot smo že omenili s prebavo, z delovanjem vidnega sistema – oči (kar 90% celic vidnega sistema se odziva na dražljaje vestibularnega sistema),  na cirkadiani ritem (dan & noč), na REM spanje in percepcijo teže.

KATERI SO ZNAKI ZA DISFUNKCIJO VESTIBULARNEGA SISTEMA? 

  • Slabo ravnotežje
  • Zaostanek v razvojnih fazah prvega leta
  • Šibek mišični tonus
  • Potovalna slabost po puberteti
  • Prevelika občutljivost na višino, guncanje, vrtenje.. ali premalo občutljivosti
  • Hitra izguba orientacije
  • Nerodnost
  • Otrok je težko pri miru – stalno se ziba ali nekaj premika, 
  • Slaba percepcija prostora, ne zna opraviti določenih aktivnosti kot je porini-potegni, preval
  • Utrujenost, letargija, 
  • Nesposobnost miselno obračati predmete v prostoru ali brati analogne ure

KAJ LAHKO STORIMO?


Še sreča, da je preučevanje funkcionalne nevrologije tako zanimivo, da kot rezultat tega nastajajo različne vaje in tehnike, kako pomagati otrokom funkcionalno dozoreti možgane.

V primeru preveč občutljivega vestibularnega sistema, zaradi katerega prihaja (še posebej pri malo večjih otrocih) do potovalnih slabosti, lahko pomagamo tako, da jim pomagamo uravnovesiti njihov živčni sistem. Najprej je potrebno pregledati in integrirati morebitne neintegrirane primarne reflekse, potem pa funkcionalno okrepiti in povezati levo in desno hemisfero, skupaj z vestibularnim sistemom in malimi možgani – kar vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki. V ta namen poglejte še WEBINAR O RAZVOJU MOŽGANOV.

Začasno pa si lahko pomagate tako, da si pred vožnjo nalepite BeWell frekvenčni obliž na notranjo stran zapestja na akupunkturno točko proti slabosti (pericardium PC6).

Preberite še članke Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov.. !

Želite izvedeti več? Naročite se na individualno obravnavo ALI si omislite online program Jungle kid!

Posted on by — Leave a comment

Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov in zakaj nam postane slabo, če med vožnjo beremo?

Ravnotežje telesa oziroma njegov razvoj je tesno povezano z razvojem možganov in prav tako z ohranjanjem kognitivnih funkcij v starosti. To se nam zdi morda samoumevno ali nepomembno vedeti, ampak dobro je poznati in razumeti nekaj ključnih dejstev v zvezi s tem pojavom.

Vestibularni sistem oziroma organ za ravnotežje (nahaja se v srednjem ušesu) je senzorični organ, ki nam  pove, kje se nahaja naše telo v odnosu do samega sebe (ali sedimo, stojimo, smo zarotirani, postavljeni na glavo) in kje se naše telo nahaja v prostoru (koliko smo oddaljeni od drugih predmetov ali smo višje ali nižje, spredaj, zadaj ipd).

Vestibularni sistem je prvi senzorični sistem, ki se razvije v telesu. Mielinizirati se začne že pet mesecev po spočetju (mielenizirati = dobivati maščobne ovojnice, ki omogočajo hitrejši pretok signalov). Je direktna pot do možganov in narekuje praktično vse, kar počnemo (saj je naše telo 24 ur na dan izpostavljeno gravitaciji  in v gibanju telesa ali glave).

Ta sistem deluje skupaj z ostalimi proprioceptivnimi sistemi v telesu kot so oči in stopala, pa tudi mišice, sklepi in fascije. Občutek za propriocepcijo nam daje konstantna povratna sporočila potrebna za vzdrževanje optimalnega mišičnega tonusa – še posebej pa nadzoruje in popravlja ravnovesje v delovanju ramenskih in vratnih mišic, da lahko oči ohranjajo horizontalen nivo (pogled). (Več o tem smo govorili v Webinarju z naslovom Kako oči, čeljust, zobje in stopala vplivajo na telo – s poturologom Juretom Tuškom).

Kadar otroci hitro rastejo (več kot en centimeter na mesec), lahko starši opazijo, da se začnejo gibati drugače, bolj nerodno. Gre za novonastalo nesorazmerje med telesom (kosti, mišice) in občutkom propriocepcije oziroma občutkom za lastno telo v prostoru (živčni sistem). Ko se ta občutek prilagodi, potem nerodnost izgine. (Nekateri otroci lahko tako hitro rastejo, da občutek propriocepcije ne dohaja, takrat jim moramo pomagati.)

Oči so direktno povezane z delovanjem vestibularnega sistema. Vid je zelo kompleksen fenomen. Le pet odstotkov vida se dogaja dejansko v očeh, ostali del vida se dogaja v možganih v povezavi z dotikom, sluhom in propriocepcijo. 

Zato otroci ‘gledajo’ z rokami (in usti)! Ko vidijo nekaj novega, rečejo “Ali lahko pogledam?” – in iztegnejo roko proti novemu predmetu.

…

Ravnotežnostni organ stoji v treh ravninah (glej sliko spodaj). Tekočina  prisotna v njem se premika glede na naše gibe (gibe glave in telesa), v njem so majhni kamenčki, ki ob gibanju stimulirajo dlačice in preko njih stimulirajo omenjeni živec in možganom povedo, kje in kako se nahajamo.

Živčni signali prihajajo v male možgane (kjer je center z ravnotežje in gibanje), ki potem korigirajo mišične adaptacije, vključno z gibanjem oči, ki pa izhaja iz neokorteksa (možganske skorje).

Ta sistem se direktno ali indirektno povezuje z vsako mišico v telesu!

Zaradi tega sistema, možgani gradijo mišični tonus! In to še posebej v vratu in trupu. 

Če le ta ob razvoju ne dela pravilno, samo ‘čaka’ in ne prenaša signalov (stimulusov), se možgani posledično ne razvijajo – zato ni mišičnega tonusa (oziroma premalo). 

Zato je zelo pomembno, da se dojenček veliko (prosto) igra na trebuščku.

Že v maternici se v ta namen razvije poseben refleks, ki se imenuje Tonični Labirintni Refleks (Tonic Labyrinthine Reflex oziroma TLR)

S tem refleksom novorojenček dobi občutek za gravitacijo, česar ni imel v maternici. To je prvi refleks, ki deluje v povezavi z gravitacijo.

Ko se dojenček rodi, so refleksi edini način gibanja in hkrati pogoj za nadaljnji razvoj možganov. To so avtomatizirani gibi, nad katerimi dojenček nima vpliva. Več o tem si lahko pogledate v Webinarju z naslovom Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov.

Refleks sproži gibanje glave. Fleksija (upogib) glave sproži fleksijo rok in nog. Ekstenzija (izteg) glave sproži ekstenzijo rok in nog. Gre v bistvu za dva refleksa v enem.

Ta refleks gradi vratne mišice (za podporo glave) in trupa (za podporo okončin).

Zato je ta refleks tesno povezan s kontrolo glave (in kasneje tudi obračanjem, plazenjem, postavljanjem na noge, hojo in tudi sposobnostjo vrtenja). 

Kontrola glave razvija vestibularni sistem. Vestibularni sistem pa potem narekuje drugim mišičnim sistemom kot na primer sistemu za vid, kako naj delujejo skupaj za ohranjanje ravnotežja (kasneje) in kontrolo drže (v boju z gravitacijo).

Lahko se tudi zgodi, da refleksa ob rojstvu ni oziroma, da je šibek ali asimetrično razvit.

Če refleksa ni ob rojstvu ali se pojavlja asimetrično oziroma šibko – to se lahko zgodi, če:

  • Če je otrok rojen pred 37. tednom, ko se razvije ekstenzija
  • Vakuum, CR, rama se zatakne, glava preveč v ekstenziji ko se rodi – vpliva na možgansko deblo – kompresija, subluksacija vratne hrbtenice

In vpliva na:

  • Patologije CŽS – Zaostal motorični in kognitivni razvoj
  • Je zgodnji prediktor cerebralne paralize

Lahko pa se zgodi, da refleks ne izgine popolnoma – oziroma se pravočasno ne integrira. Posledice neintegriranih refleksov smo lepo opisali v zgoraj omenjenem webinarju. Sicer pa je ključno razumevanje, da so integrirani (izzveneli refleksi) temelj za nadaljnji in optimalen razvoj možganov.

Zato si v nadaljevanju poglejmo, kaj se zgodi, če se TLR refleks ni popolnoma integriral. (V ta namen obstajajo določene vaje in druge metode).

Če refleks TLR ni uspel integrirati (popolnoma)

Tak otrok ali odrasla oseba ima težave z držo (šibek trup) in vratom, rad podpira glavo med sedenjem. Otroku se lahko bodisi nikoli ne zvrti (na vrtiljakih – kar ni dobro) bodisi ga pestijo slabosti v avtu. Takšna oseba ima težave z ravnotežjem in koordinacijo. zato se tudi hitreje utrudi in postane apatična.

Tak dojenček se začne plazit kasneje in tudi kasneje shodi.

Večji otroci ali odrasli imajo težave z oceno prostora, v katerem se nahajajo, kaj se nahaja blizu nas kaj daleč (zgoraj, spodaj, leva, desna) in se pogosto butajo v robove miz ali pa v druge osebe. Prav tako imajo lahko slabšo percepcijo časa, menjajo danes, jutri ipd.

Večji otroci imajo lahko težave v šolo z branjem, pisanjem in matematiko, bolj ali manj zato, ker imajo slabše sledenje z očmi in očesno konvergenco (zmožnost da gledajo na tablo in v zvezek, kjer potrebujemo, da se očesi približata.)

To so ljudje/otroci, ki hodijo bolj po prstih (po tretjem letu starosti), ne marajo preveč športa in težko ležijo na trebuhu z dvignjeno glavo ne da bi si jo morali podpirati z roko. Tudi igre z žogo so jim neljube.

Takšni otroci radi pišejo čez črto in slačijo besede na rob lista.

Če otrok (ali odrasel) prisoten refleks, potem bo težko zdržal v spodnjih dveh položajih vsaj 45 sekund:


Položaj fleksije oziroma ‘banane’, kjer se glava ne sme iztegovati nazaj. (Video utrinek iz prikaza vaj za integracijo TLR refleksa).

Položaj ekstenzije oziroma ‘supermana’, kjer morajo biti vse okončine popolnoma iztegnjene in glava dvignjena od tal. (Video utrinek iz prikaza vaj za integracijo TLR refleksa).

…

Pomislimo zdaj, zakaj nam lahko postane slabo v avtu, (če beremo)? 

Tistim otrokom, ki je rado slabo v avtu ali na vrtiljakih, imajo preveč stimuliran vestibularni sistem. (Kar je preveč ni dobro in kar je premalo prav tako ne.) Center za vestibularni sistem v desni možganski hemisferi se nahaja zraven centra za prebavo. Zato preveč razdražen vestiburalni sistem razdraži prebavnega in pojavi se slabost.

Če beremo med vožnjo, so oči fiksirane na besedilu, glava in telo pa se ves čas premikata. Vestibularni sistem mora delat zelo močno, da drži oči statično v premikajoči se glavi (vestibularno okularni refleks). Ko telo ne more več usklajevati gibanja telesa (in glave) s statičnimi očmi (sploh v ovinkih), nam postane slabo in bruhamo. S tem nas telo opozori, da nehamo brat. Podobno se lahko zgodi npr v muzeju iluzij oz v IMAX gledališčih, kjer pa se ravno obratno oči veliko premikajo, telo pa miruje in nastane zmeda v možganih oziroma občutek, da se majemo.


Statična stojna površina & okolica se vrti in povzroča ‘prekomerno’ gibanje oči – kar povzroči neskladje med vnosom in regulacijo senzoričnih imputov in občutek dobimo, da se majemo ali da nam je slabo.

In zakaj se otroci lahko vrtijo na vrtiljakih ne da bi jim bilo slabo, mi odrasli pa jih raje samo gledamo, kot da bi se jim pridružili? 

V puberteti se tekočina v našem semicirkularnem kanalu (struktura v ravnotežnostnem organu)’ zgosti in signali se počasneje prenašajo, kar povzroči, da možgani rabijo dlje časa, da prilagodijo telo. Ko smo na vlakcih smrti, skačemo bungee jumping in podobno, sistem ne more učinkovito in sočasno usklajevati gibanja oči z gibanjem glave in telesa in zato smo deležni navala adrenalina in kortizola. Adrenalin poveča senzorično občutljivost in s tem pomaga možganom pri prilagajanju. Adrenalin je stresni hormon, ki se odzove v preživetvenih situacijah boja ali bega. To se nam lahko zdi zabavno, ampak adrenalin preprečuje rast novih možganskih celic, ki jih nujno rabimo v vseh starostnih obdobjih.

Pozorni moramo biti na otroke, ki se lahko v neskončnost vrtijo na vrtiljakih in se jim ne vrti niti jim ni slabo. Te otroci imajo premalo razvit vestibularni sistem, kar pomeni deficit stimulusov v možgane in s tem počasnejši razvoj. Tak otrok ima ponavadi tudi bolj nerodno gibanje.

Torej..

Vestibularni sistem se začne razvijati že zgodaj v maternici. Obstaja direktna povezava z razvojem vestibularnega sistema in razvojem neokorteksa, razmišljujočih možganov. 

Vestibularni nukleus (pleksus nevronov) v meduli in ponsu (možgansko deblo) prenašajo impulze iz semicirkularnega kanala in malih možganov RAS (Reticula Activation System) v možganskem deblu. Od tukaj (RAS) pa potujejo signali v neokorteks. Z aktivacijo neokorteksa pa je povezano tudi gibanje oči in aktivacija posturalnih mišic. 

Vsako gibanje otroka stimulira vestibularni sistem, ki stimulira rast možganov.

To omogoča otroka, da iz refleksnih gibov v enem letu napreduje do samostojne hoje, kasneje pa še do teka, skakanja, hoje po ozki površini, kotaljenja in vrtenja.

Če je gibanje (z aktivacijo vestibularnega sistema in vseh drugih čutov) tako pomembno za učenje in razvoj možganov zakaj se učenje v šoli potem spremeni v nepremično sedenje, nepremično gibanje oči in primarni kanal učenja skozi govor (oziroma poslušanje govora) ali branje (odsotnost tridimenzionalnosti in ostalih čutov)?

“Leraning is experince. Everything else is just information.”

(Citat iz knjige Smart Moves, glej vire.)

Učenje mora potekati skozi senzoriko – skozi naša čutila. Gibanje omogoča ‘dostop’ do te senzorike.

Če želimo ohraniti možgane tudi v starosti, je dobro da skrbimo za ravnotežje in koordinacijo telesa, prav tako pa tudi za vedno nove raznolike senzorične impute. Dobro ravnotežje in koordinacija telesa pa bo tudi dobra preventiva pred padci in zlomi kolkov, ki hitreje vodijo v telesni in kognitivni zaton.

Če mislite, da odrasli ne moremo več delati na ravnotežju oziroma s tem izboljšati svojih možganov, se motite. Naši možgani so se sposobni na novo napeljevati, to je čar njihove plastičnosti. O tem pojavi smo že veliko govorili. Več najdete lahko v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov – oziroma, kako z gibanjem do boljših možganov s konkretnimi video vajami.

Ključni viri:

  1. Knjiga Smart moves, Carla Hannaford
  2. Vsebina glede primarnih refleksov – Online tečaj Harkla Primitive reflexes, Online tečaj Posturepro Reflexes & Brain Development in online tečaj dr. Robert Melillo Childhood Neurodevelopmental Disorders Certification Course – Individual Modules Replays
  3. YT predavanje dr. Christine Anderson https://www.youtube.com/watch?v=0O3W8f5I1qE&t=3s

S klikom na spodnji gumb boste lahko prejeli napisani video, ki vam ga bomo (ročno) dodelili v najkrajšem možnem času (do 24 ur). Do njega pa boste lahko dostopali najmanj 4 dni.

Posted on by — 2 komentarja

Sključena drža pospešuje staranje in kognitivni odklon

O lepi telesni drži smo že veliko govorili, ampak nikoli še nismo prav posebej izpostavili, kakšen je njen vpliv na možgane in s tem nazaj na celotno telo in njegovo delovanje!

Način sedenja vpliva na način razmišljanja!

Kaj sploh je drža in čemu služi?

Človekova pokončna drža služi kot opora notranjim organom in kot gibalni aparat za bipedalno gibanje (gibanje po dveh nogah) v ‘boju’ z gravitacijo. Naša drža deluje tudi kot ‘antena’ (sprejemnik) za senzorične inpute (vnos) skozi oči, stopala, čeljust, medenico, sklepe in mišice s fascijami, da lahko ustvarja (preko možganov) potem motorični (gibalni) in kognitivni (umski) ‘output’ (iznos).

Človeška drža je zato zelo inteligenten sistem in ga ne smemo podcenjevati!

Kaj je kognitivni proces?

To je umska aktivnost povezana z mišljenjem, učenjem in spominom.

Kaj se zgodi  v telesu oziroma  možganih, ko imamo sključeno držo?

  1. Sprošča se več kortizola (stresni hormon)  – spremeni se biokemija ki vpliva na nevrotransmitorje (živčne prenašalce)
  2. Spremeni se razpoloženje – na slabše. (Ko smo slabe volje ali depresivni in sključeni, lahko poskusimo poravnati držo in s tem izboljšati razpoloženje)
  3. Izgubimo fokus oziroma koncentracijo (če na primer predavanje poslušamo sključeni)
  4. Sključena drža je prisotna pri težavah kot so ADHD, avtizem
  5. Slab sprejem senzoričnih informacij in posledično slab motorični odziv
  6. Manjša odpornost na stres – in večja dovzetnost za bolezni, izgorelost, alergije..
  7. Še bi lahko naštevali..

Kako gibanje vpliva na možgane (in tudi preventivo pred demenco) smo podrobneje razdelali v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov…

Če vemo, kako ključna je naša drža (in gibanje) za naše možgane (in telo) – in za naše otroke, zakaj potem čakamo, da smo sključeni oziroma da smo ‘stari’ in sključeni, ko začnemo ukrepati?

Študije so tudi pokazale, da lepa pokončna drža vpliva na:

  • boljše (poslovne, življenjske) odločitve
  • povečuje kreativnost
  • še posebej drža ‘z vratno grbo’ vpliva na slabši dotok krvi v možganov in dokazano vpliva na slabše kognitivne funkcije in slabši verbalni spomin pri zdravih odraslih

 

Druga študija na otrocih, ki sedijo s sključeno držo je pokazala, da vpliva tako psihološko kot fiziološko na otroke – Pokončna drža je rezultirala v večji vitalnosti, zadovoljstvu in boljšo udeležbo na testih z računanjem ali razumevanjem slišanega.

Drža vpliva tudi na dihanje 

in s tem direktno na obremenjenost telesa s stresom in zastajanjem odpadnih snovi in toksinov (limfa) in slabšo oksigenacijo.

V sključeni drži težko dihamo s trebušno prepono, ki je glavna dihalna mišica (v ne-stresnem načinu dihanja), 


Trebušna prepona glavna dihalna mišica – Ali jo uporabljamo?

Manjše gibanje trebušne prepone (zaradi plitkejšega dihanja) povzroči:

  • Slabšo izmenjavo plinov v spodnjih delih pljuč
  • Manj kisika v celicah
  • Večja občutljivost na CO2 (prehitro dihanje, zadihanost..)
  • Manj stimulacije za vagusni živec (težje obvladujemo stres)
  • Manj masaže notranjih organov (manj gibanja manj vitalnosti)
  • Manjši IAP (znotraj trebušni pritisk) in s tem slabša drenaža globoke trebušne limfe
  • Manj gibanja za mišice medeničnega dna in globoke trebušne mišice
  • Večja možnost za pojav inkontinence ali prolapsa  
  • Slabša podpora hrbtenici (bolečine v križu, v vratu..)
  • Manjša stabilnost medenice (biomehanične posledice kjerkoli v telesu)

Drža vpliva na naš način hoje

Sključena drža vpliva na slabši ‘gait’ – način hoje, teka in športnih dosežkov. Sklepi so pri slabi drži manj centrirani in bolj podvrženi obrabam in poškodbam.

Slaba drža vpliva tudi na slabše ravnotežje

s tem pa se povezuje hitrejše staranje in kognitivni odklon. Skozi vaje za boljšo držo lahko vzdržujemo ravnotežje in skozi vaje za boljše ravnotežje, lahko vplivamo na boljšo držo in kognitivne sposobnosti.

Drža vpliva na prebavo 

in delovanje notranjih organov.Sključena drža fizično utesni prebavila, zaradi česar (in zaradi statike drže v ne-gibanju) lahko povzroči celo zlepljenine črevesja in fascij (ovojnic). Zaradi stresnega načina dihanja v sključeni drži prebava trpi tudi zato, ker se upočasni ali sutavi in hrana gnije v nas.

Drža vpliva na počutje

Sključena drža se povezuje z depresijo, anksioznostjo, bolj pesimistično miselno naravnanostjo pri čemer je lahko vzrok tega ali posledica.

Drža nosečnice vpliva na lego ploda 

in s tem na razvoj ploda, na način poroda in okrevanje po porodu. Razvoj ploda je mišljen kot na primer ekstenzijski ali drugi asimetrični vzorec oziroma kot pritisk na možgansko deblo, kjer se razvijajo primarni refleksi. Zaradi slabe drže v nosečnosti se lahko razvije ali poveča diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic), bolečine v medeničnem obroču in težje okrevanje po porodu (kasnejša povrnitev v formo). Več v programu Celostna nosečnost.

PS Preberite članek, kako je dober razvoj otroka in njegovih možganov odvisen od dobrega razvoja in integracije primarnih refleksov!

In konec koncev drža staršev vpliva na držo njihovih otrok ali celo posvojencev!

Kaj lahko storimo takoj danes?

Ključno je, da ukrepamo – ne glede na našo starost in ne glede na način življenja oziroma naravo poklicnega dela.

  1. Začnite redno prekinjati sedeče delo oziroma katerokoli statično držo.
  2. Začnite se masirati z masažnimi žogicami, ker boste tako izboljšali propriocepcijo oziroma zavedanje lastnega telesa.
  3. Naj vas nekdo posname, ko sedite, stojite, hodite in opazujte svojo držo.
  4. Med delovnim časom naredite nekajkrat preproste raztezne vaje. (Fit v pisarni)
  5. Uvedite jutranjo ali večerno 5-10 minutno vadbeno rutino, ki jo vsake toliko zamenjate z novo.
  6. Začnite delati spremembe takoj danes, čeprav z majhnimi koraki
  7. Postanite zgled tudi svojim otrokom!
  8. Preverite vpliv oči, čeljusti in stopal na telo oziroma držo (Prijavite se na brezplačni webinar z Juretom Tuškom osteopatom in posturologom, ki bo 8.9. 2022)
  9. Začnite več sedeti na tleh.
  10. Preverite naše že obstoječe nasvete za držo na našem youtube kanalu!

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

  1. Za vas ali vaše podjetje pripravimo preprosto, zanimivo in učinkovito delavnico po meri z uporabnimi praktičnimi vajami
  2. Na individualni obravnavi analiziramo telesno držo in vam sestavimo program vaj po meri, ki vključuje tudi upravljanje s stresom. 
  3. Program Odkleni vratno grbo, Resetiraj se s samo-masažnimi žogicami ali program Transformacija vam pomagajo počasi osvajati nove korake
  4. Če ste po porodu in imate slabo držo in šibke trebušne mišice, vam toplo priporočamo program Poporodni preporod.
  5. Če ste noseči pa priporočamo program Celostna nosečnost, ki bo koristil ne samo vam, ampak tudi plodu (lega ploda).
  6. Če želite izboljšati držo svojemu otroku, lahko pridete bodisi na individualno obravnavo bodisi investirate v program Jungle kid.
  7. Lahko pa samo komentirate v spodnje polje in vam bomo prijazno svetovali.

In še motivacija za konec..

  Če je uspelo 85 letni gospe (in to samo z ustrezno vadbo), potem lahko uspe tudi vam!

Posted on by — Leave a comment

Propriocepcija ali kako dobri so naši telesni zemljevidi za gibanje?

Ta zapis je vsebinsko nadaljevanje prejšnjega bloga z naslovom Sedem dejstev o fascijah, ki jih morate vedeti, če se želite starati počasneje in potrojiti učinke gibanja in treningov.

V prejšnjem zapisu smo ugotovili zakaj je trening fascij tako pomemben. 


Izpostavili smo 7 dejstev, ki lahko upočasnijo proces staranja in izboljšajo funkcionalnost našega gibalnega sistema.

V zadnjem delu smo se dotaknili pomembnih dejstev, nismo jih pa še razčlenili:

  • Da je fascija najpomembnejši proprioceptivni organ
  • Kaj je popriocepcija in kinestezija
  • Kaj interocepcija

Zakaj je to tako pomembno? V svoji praksi ugotavljam, da imajo ljudje na splošno slab občutek in kontrolo nad tem, kje se njihovi deli telesa nahajajo med gibanjem in vadbo. Recimo veliko jih ne občuti, kje se nahajajo njihove lopatice med izvedbo vaje na vseh štirih. Ali kje je pozicionirana glava med dvigovanjem bremen. Ali kakšen je nagib medenice med nošenjem otroka. Takšna ‘slaba preglednost’ oziroma kontrola delovanja/gibanja naših posameznih delov gibalnega sistema nas lahko ‘drago’ stane. Sčasoma (z meseci ali leti) pride do obrabe sklepov, prolapsa medeničnih organov, vratne grbe, bolečine v kolenih in še in še.  Opažam tudi, da po večini bolje občutijo svoje telo plesalci (hvaležna mami, da me je vpisala na ples že pri treh letih) in tisti, ki se ukvarjajo z jogo, pilatesom, borilnimi veščinami ipd) oziroma z gibalnimi veščinami (že od malih nog dalje).   

Po večini ljudje trenirajo mišice. Mišice so v bistvu zadnje, na kar bi morali misliti! Zakaj? Še predno pride v telesu do aktivacije mišic, se mora zgoditi še veliko ‘akcij’: (Vir)

  1. Možgani morajo najprej zaznati neko potrebo (večinoma preko senzoričnih inputov)
  2. Nato morajo te informacije obdelati (virtualni zemljevidi telesa)
  3. In sprejeti akcijo (gibanje oziroma aktivacija mišic)

Možgani, kar se gibanja tiče, sprejemajo informacije preko treh kanalov:

  1. Oči (vizualni stimulusi)
  2. Vestibularni sistem (v srednjem ušesu, center za ravnotežje telesa)
  3. In s propriocepcijo (sledi v nadaljevanju)

V tem zapisu nas zanima predvsem vstop informacij preko proprioceptorjev v fascijah (in tudi mišicah in sklepih).

Ko možgani sprejmemo te informacije, oblikujejo virtualne podobe (telesne zemljevide)  v možganih. Preko teh potem ustvarijo oziroma dajo mišicam ‘ukaze’ za gibanje.

Zato so mišice zadnji faktor v tej ‘kaskadi’ aktivacij.

Če želimo kvalitetno gibanje, se izogniti poškodbam in bolečinam, se nam splača ‘trenirati’ vse tri nivoje, še posebej pa vstopnega (preko proprioceptorjev) in izstonega preko fascij!

Pa si poglejmo še enkrat torej, kakšen pomen (za gibanje našega telesa) se skriva za izrazi propriocepcija, enterocepcija in kinestezija

  1. PROPRIOCEPCIJA in KINESTEZIJA pomeni zavedanje lastnega telesa v prostoru in v odnosu z gravitacijo ter posameznih delov telesa med seboj. Gre za občutek, ki ga človek ima o svoji drži (statični ali dinamični). Samo pomislimo, kako človek izgubi občutek za ravnotežje (in propriocepcijo), ko je v vinjenem stanju – v popolnem nasprotju z gimnastičarko, ki dela premete nazaj in mora v vsaki stotinki sekunde gibanja imeti vrhunsko zavedanjelastnega telesa, sicer doskok ne bi bil možen.
  1. INTEROCEPCIJA Gre prav tako za občutenje lastnega telesa, ampak ne toliko v biomehaničnem smislu, ampak bolj kot čutenje fizioloških potreb znotraj telesa:  čutenje bitja srca, toplote, povišane temperature, razširitve žil, polnost mehurja ali rektuma, srbenje, lakota, žeja, pomanjkanje kisika. Ljudje imamo bolje razvito eneterocepcijo od živali. Pa jo znamo negovati in koristiti sebi v prid?  To je zelo pomembno, če govorimo recimo o nezmožnosti nadzorovanja ali nezmožnosti čutenja mehurja med vadbo. 

Motnje, ki se pojavijo v povezavi s slabo proprio- ali intero-cepcijo:

Propriocepcija: bolečine v križu, poškodbe,  fantomska bolečina, ADHS, skolioza, ostale miofascialne bolečine

Rešitve: Edukacija telesne drže, joga, ples. Feldenkrais, Alexander tehnike, trening fascij..

Interocepcija: sindrom razdražljivega črevesja, motnje hranjenja, depresija, anksioznost, shizofrenija, PTSD (Post traumatic stress syndrome), fibromialgija

Rešitve: dihanje s prepono, visceralna osteopatija, abdominalna masaža, body – mind work, Luna yoga (čakre), masaža, energetske terapije.. (Vir)

Fascija je senzorični organ!

Sedaj smo ugotovili, da je fascija neverjetno fascinanten senzorični organ in da to vedenje lahko izkoristimo sebi v prid (namesto v škodo, če nič ne ukrepamo)!

Kot smo omenili, se primarno v fasciji (nekaj tudi v mišicah in sklepih) nahajajo receptorji (predvsem senzorični), ki sporočajo možganom na primer, v kakšnem odnosu je naša podlaht z nadlahtjo (glej VIDEO spodaj!). Kot je razvidno iz poskusa v videu, fascija izgubi veliko senzoričnih končičev z njihovo neuporabo (sedenje, premalo gibanja…..). Telo je ekonomično (način preživetja) in zato ohranja samo tisto, kar res potrebujemo in uporabljamo. In tisto, kar ohranja, oblikuje po meri uporabe!

Poleg tega je veliko omenjenih živčnih končičev žal ujetih v predelih, kjer je tkivo (fascija) zlepljeno, dehidrirano, vneto ali poškodovano. Takšni proprioceptorji so ‘blokirani’ in ne morejo možganom posredovati potrebnih (natančnih) podatkov za gibanje.

Test propriocepcije št. 1 – Video prikazuje, kaj se zgodi, če roki odvzamemo občutek lastne teže!

To znatno vpliva na človekovo (podzavestno) občutenje samega sebe, torej svojega telesa v prostoru ali odnos posameznih delov telesa med seboj. Recimo, če sedimo za računalnikom s položajem ‘vratne grbe’ in se tega ne zavedamo, tudi ne bom nič naredil v smeri izboljšave.

To je nekako tako kot riba, ki ne vidi vode v kateri plava. 

Ta občutek se še dodatno zmanjša z naporom in poškodbami. Recimo, da pretečete maraton. Najverjetneje bodo vaša tkiva pri tem utrpela napor (fatigue) in tudi mikro ali celo makro poškodbe. Če tega ne boste sanirali do naslednjega treninga, bo vaše gibanje (mehanično gledano) drugačno, z več napakami. Možgani bodo bolj ‘megleno’ videli telo, ker bodo dobili manj podatkov iz receptorjev, saj bodo ti poškodovani. Če si boste pri tem še natrgali ahilovo tetivo ali zvili gleženj, bo vaša percepcija še slabša. Še posebej zato, ker telo ščiti poškodovani del tako, da ga ‘zaklene’ (zakrči mišice okoli in omeji gibanje). In ko greste naslednjič teč ter tega predhodno ne sanirate, boste z vsako naslednjo podobno aktivnostjo še malce na slabšem.

Vendar vse to lahko (večinoma) povrnete v prvotno stanje. Večji ‘izziv’ so kirurški posegi. Na primer operirana hernija ali koleno povzroči veliko meglo in kaos na tem delu zemljevida človeškega telesa. V nadaljevanju vam razkrijem, kako si povrniti propriocepcijo v celoti ali vsaj delno!

Kako si povrnemo propriocepcijo in kinestezijo? Enajst predlogov.

  1. Ogledalo (Neustrezen položaj glave, kolen, lopatic, medenice, stopal, drže in podobno lahko zaznamo v ogledalu. Dokler ne uspemo izboljšati lastnih telesnih zemljevidov, je zrcalna podoba lahko zelo koristen pripomoček).
  2. Terapevtske masažne žogice (Z žogicami osvobajamo proprioceptorje in nociceptorje, zljeplene predele, triger točke in tkivu vračamo prekrvavljenost, vitalnost, elastičnost in boljše zemljevide)
  3. ‘Postural education’ oziroma učenje optimalne drže in zavedanje telesa skozi dan (Primer takšne edukacije iz programa Odkleni vratno grbo)
  4. Trening z zaprtimi očmi (glej spodaj)
  5. (Trening) z boso nogo (vadbe, kjer se vadi z boso nogo, bosonoga hoja ipd spodbujajo aktivacijo stopalnih proprio in mehanoceptorjev, ki se v obutvi ne morejo aktivirati v celoti in s tem se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje, še posebej po tridesetem letu.) V ta namen je koristna bosonoga obutev!
  6. Izolacije gibov (Primer: izolirano gibanje lopatic za njihovo zavestno uporabo in samo-korekcijo. Glej primer videa iz programa Popolni plank.)
  7. Najprej se znebiti bolečine (ko je v telesu prisotna bolečina, se telo ukvarja z njo in omeji gibanje!)
  8. Različne (zavestne) vrste gibanja, namesto avtomatskih (Primer videa iz programa Jungle fit mama obuvanja čevljev na eno in drugo nogo). 
  9. Trening fascij (Skupek vseh vaj za elastičnost fascij, tensegriteto in boljšo propriocepcijo na enem mestu)
  10. Trening z vibracijami! (vibracijske platforme, vibracijske palice) (Vir)
  11. Resetiranje vagusnega živca

Za vse, ki bi želeli imeti celoten nabor vaj za ‘trening’ propriocepcije (vključno s treningom fascij), imam čudovito novico, da sem končno, po več letih nabiranja znanja in izkušenj, izdala nov online program TRENING FASCIJ & VRELEC MLADOSTI.

Dobra propriocepcija je pogoj za boljše gibanje. Boljše gibanje je takšno, ki ne obrablja sklepov, elastificira in hidrira fascije, to je ples z gravitacijo, ‘longevity generator’, vrelec mladosti, gibanje brez poškodb in bolečin.

Sedaj pa naredimo Test propriocepcije številka 2!

Test propriocepcije št. 2 – V tem preizkusu odvzamemo telesu senzorične podatke vida. Poglejmo, kaj se zgodi!

Ko smo vzeli vid (exterocepcijo), se je moralo telo zanesti izključno na proprioceptorje (po telesu) in na vestibularni sistem. Če so proprioceptorji dobro delujoči in jih imamo veliko, razlika niti ne bo očitna. Če pa jih imamo (pre)malo, potem se bomo zibali. To je znak, da bi bilo dobro ukrepati. 

Zdaj pa zaprite oči ali si predstavljajte, da ste v prostoru brez svetlobe in se dotaknite nosa. Je šlo, kajne? Čeprav nosa ne vidite, se ga brez problema že v prvem poskusu dotaknete. Sedaj si pa predstavljajte, da tega v temi (brez vida) ne morete storiti. To je zgodba primera Waterman. Leta 1971 je 19 letni Ian Watermen utrpel hud virusni gastroenteritis, ki se razvil v avtoimuno bolezen. Posledica te bolezni je bila, da Ian ni več čutil svojih udov v odnosu na prostor, ampak ni bil paraliziran! V temi, torej v odsotnosti senzoričnih imputov s strani vida, se mladenič ni mogel premikati! (vir) Moral se je na novo naučiti uporabljati svoje telo. To si težko predstavljamo, saj so nam te zaznave samoumevne. Brez problema si predstavljamo, kako izgleda naše gibanje če ‘ne uporabljamo’ senzoričnih podatkov s pomočjo vida. Samo zamižimo. Podatkov, pridobljenih s strani proprioceptorjev (iz fascij, mišic in sklepov) ali organa za ravnotežje (v srednjem ušesu), pa ne moremo izključiti na ukaz in si zatorej tudi ne moremo predstavljati, kakšno veliko in pomembno delo opravljajo za nas. (Morda delno pri določenih boleznih, alkoholiziranosti, gluhosti ipd.)

Možgani ‘berejo’ naše telo s posebnim ‘GPS’om. (Vir) 


‘Telesni zemljevidi, ki jih berejo možgani, da z njihovo pomočjo narekujejo gibanje.


Kortikalni (motorični) humunkulus – del možganov, kjer se ustvarjajo virtualni zemljevidi posameznih senzorično bogatih telesnih predelov in nadljno ustvarjajo komplesne motorične akcije (gibanje).


Humunkulus – Prikaz človeškega telesa, kjer so tisti deli telesa, ki vsebujejo večji proprioceptorjev sorazmerno večji.

Kvaliteta gibanja zahteva kvalitetne telesne zemljevide! Bolj natančen je zemljevid, bolj precizno je gibanje. Bolj precizno je gibanje, boljše se počutimo, lepšo držo imamo, veliko manj možnosti za poškodbe in bolečine imamo.

Iz prispodobe homunkulusa je razvidno, da predeli telesa, ki zahtevajo največ gibanja, zahtevajo tudi bolj natančne zemljevide (preko senzoričnih receptorjev). Roke so najbolj gibljive in so naše orodje za preživetje, zato je zemljevid rok natančnejši kot zemljevid na primer komolca ali ledvenega dela hrbtenice. Kvaliteta zemljevida pa je odvisna od uporabe tega področja. Recimo glasbenik, ki uporablja prste (pianist, kitarist) razvije veliko večjo gostoto živčnih končičev na tem področju in s tem izboljša natančnost zemljevida.

Megleni zemljevidi povzročajo bolečine!

Na določenih telesnih predelih so zemljevidi lahko zabrisano (‘megleni’) in si jih možgani ‘po svoje’ interpretirajo (poškodbe, zarastline, pa tudi vizualne iluzije). Raziskovalci bolečin so delali poskuse s posebnimi ogledali, v katerih je človek dobil drugačno podobo svojega telesa ali dela telesa, kot je v resnici. V možganih so se zato ustvarile napačne oziroma ‘meglene’ verzije zemljevidov, ki so človeku povzročali bolečine. S temi poskusi so ugotovili, kako so različna bolečinska stanja odvisna od telesnih zemljevidov, ki se ustvarijo v možganih (samo pomislimo na fibromialgijo) in se jih da nasloviti z ustvarjanjem (nalaganjem) novih, natančnejših zemljevidov.

Celo primere ‘fantomskih’ bolečin amputiranih udov lahko pojasnimo na ta način! Čeprav fizičnega uda ni več, v možganih ostaja njegov virtualni zemljevid. Možgani so zmedeni in ustvarjajo bolečino, ki je lahko zelo primerljiva bolečini, ki je bila prisotna še ob ne odstranjeni okončini. Težavo se lahko naslovi na način, da se obstoječo okončino zrcali na mesto praznine in se tako skuša prepričati možgane, da ud obstaja in je popolnoma zdrav! Neverjetno, ampak resnično!  (Vir)

Telesni zemljevidi se rišejo z gibanjem!

Gibanje ustvarja nove zemljevide. Nove potrebe telesa ustvarjajo nove zemljevide.

Naredimo majhen preizkus?

Zamižimo in občutimo obe ušesi. Nato levo podrgnimo z roko. Zopet zamižimo in občutimo, katero uho čutimo bolje? Levo, kajne? Kaj smo storili? Z drgnjenjem (masažo) smo obudili tamkajšnje mehanoreceptorje in narisali nov zemljevid ušesa. Na ta način se je ustvaril nov virtualni zemljevid ušesa v možganih in uho smo bolje občutili. Učinek seveda čez nekaj časa mine. Zato moramo gibanje seveda ponavljati in se gibati na redni bazi.

Kako pri tem pomaga samo-masaža s terapevtskimi masažnimi žogicami in gibanje povezano s to aktivnostjo?


Samomasaža lopatic s terapevtskimi masažnimi žogicami. Prizor iz vaje za boljšo aktivacijo in propriocepcijo lopatic med izvedbo planka iz programa Popolni plank.

Par terapevtskih masažnih žogic v mrežici

Masaža z žogicami izboljša:

  • Propriocepcijo
  • Telesno držo
  • Dihanje
  • Hojo
  • Zmanjša adhezije in posledice kirurških posegov
  • Pospeši okrevanje po poškodbah (ne v akutnem stanju!)
  • Odpravlja triger točke
  • Odpravlja bolečine
  • Zmanjšujejo stres (masaža subokcipitalnih mišic)
  • Izboljšuje športni napredek
  • Pomagajo pri lajšanju porodnih bolečin! Video
  • Z masažo ustvarjamo gibanje telesa!

Sedaj pa si predstavljamo še, kaj se zgodi, če se ne gibamo dovolj ali na neustrezen način!

Predstavljajte si, da si zalepimo skupaj tri prste (na roki) in jih imamo zalepljene več dni, tednov.. Kaj se zgodi? Telo začne prepoznavati te tri prste kot eno enoto, kot en prst in jih tako tudi uporabljati! To je enako, kot če ne uporabljamo naše hrbtenice in njenih 33 vretenc ter medenice v celoti (v celotnem obsegu gibanja). Namesto tega uporabljamo samo posamezne ‘bloke’ vretenc in zaklenjeno medenico. To se imenuje senzorično motorična amnezija. Možgani ustvarijo ‘posplošene’ zemljevide, ki niso natančni in zatorej tudi ni natančno gibanje.

Zaključna misel..

Pomislimo, če bi se pračlovek gibal z ‘meglenimi zemljevidi’ – bi lahko preživeli kot vrsta? Napake v gibanju bi ga stale bodisi utrujenosti bodisi bolečin, rigidnosti in posledično bi bil večkrat nesposoben ulovit/nabrat hrano. Potemtakem danes vi ne bi brali tega bloga. Dandanes nismo več odvisni od lastnega lova in nabiralništva, je pa naše telo še vedno enako ustrojeno – za gibanje. Od gibanja je odvisno naše počutje in delovanje telesa. Gibanje je vse, tudi gibanje srca, krvi in limfe po telesu, gibanje trebušne prepone (glavne dihalne mišice)..  Četudi vsak dan sedimo osem ur v pisarni, to še ne pomeni, da nam ni več pomoči. Zelo veliko je vredno že, če se tega zavedamo in nekaj storimo v tej smeri. Nasvete, kako lahko zmanjšamo posledice sedenja na samem mestu, sem združila v (posnetku) delavnice Zdravo sedenje, medtem ko vse ostale napotke in vaje najdete v ostalih programih ali vadbah v studiu.

Fascia is your emotinal gateway. (Vir)

Zapišite spodaj v komentar vaše misli ob branju tega prispevka. Napišite, kako se manifestirajo vaše šibke točke gibanja. Nato kliknite ba gumb za BREZPLAČNI VIDEO!