- Bolečine v križu
- Drža & Sproščanje
- Mišice medeničnega dna
- Nekategorizirano
- Nosečnice
- Otroci
- Po porodu
- Prehrana
- Tek, šport
- Trebušne mišice
- Uncategorized
Najbolj brano
Kaj imata skupnega organ za ravnotežje in potovalna slabost?
Kaj imata skupnega ORGAN ZA RAVNOTEŽJE in POTOVALNA SLABOST?
Zakaj nekateri ljudje in otroci bruhajo, ko se vrtijo na vrtiljaku ali vozijo z določenim prevoznim sredstvom, čeprav niso zaužili nič škodljivega?
Takšne slabosti pomenijo, da imamo preveč odziven vestibularni sistem (organ za ravnotežje) – zaradi česar lahko že ob manjšem vrtenju začutimo omotico.
AMPAK ZAKAJ PA ČUTIMO SLABOST (V ŽELODCU)?
Ob premikanju se stimulira organ za ravnotežje, ki pošilja podatke v center za možgane, ki je odgovoren, da le te sprocesira (v desni hemisferi) in leži zelo blizu dela možganov, ki nadzoruje prebavni sistem.
Torej, če je naš vestibularni sistem preveč aktiven, hkrati stimulira še prebavnega in rezultat je slabost ali bruhanje.
Vestibularni sistem pa tesno sodeluje tudi z vizualnim sistemom (oči). Ko podatki iz enega ali drugega sistema med seboj niso usklajeni, v možganih pride do zmede (‘sensory mismatch’) in tudi to povzroči ‘reakcijo’ bodisi v obliki izgube ravnotežja bodisi v obliki slabosti, glavobola.. ipd – s čimer nas možgani želijo ustaviti, saj so detektirali nekaj potencialno ne-varnega.
Pomnimo: primarna naloga našega osrednjega živčnega sistema je naše preživetje. zato 24/24 detektirajo potencialne nevarnosti. In če na primer naše oči med vožnjo v avtu zaznavajo gibanje, vestibularni sistem pa ne, potem pride v možganih lahko do zmede oziroma do potencialne zaznave ne-varnosti. Vsekakor pa se to zgodi zaradi preveč aktivnega vestibularnega sistema. lahko pa tudi zaradi deficita v očesni okolo-motoriki (gibanju očesnih ekstraokularnih mišic).
Slabost se še posebej lahko pojavi pri branju v avtu, ko je vidni sistem fiksiran na bralnem gradivu (in ne zaznava gibanja), uho (organ za ravnotežje) pa se vseeno premika (do določene mere), saj smo podvrženi gibanju avta. Bolj je cesta ‘luknjasta’ ali ovinkasta, večje je neskladje med informacijami obeh sistemov, ki prihajajo v možgane. Večje neskladje pa pomeni večjo potencialno nevarnost. Zato nas telo ustavi s slabostjo, glavobolom, omotico ali bruhanjem. Slednje je prisotno, kot smo že omenili, zaradi vpliva pretirano delujočega vestibularnega sistema na sosednje področje prebavnega sistema v možganih.
Tudi morska bolezen nastane iz enakih razlogov. Ko smo na ladji v notranjih prostorih, naše oči ne zaznavajo gibanja, vestibularni sistem pa ga. zato pride do neskladja (sensory mismatch). Podobno se lahko zgodi tudi v dvigalu. Lahko pa pride tudi do slabosti, ko smo na palubi zaradi preveč guncanja, ki stimulira (preko vestibularnega sistema) omenjeni del v možganih za prebavo.
Torej gre za problem prevoznih sredstev, ki niso ‘naravni’ za naše gibanje v kombinaciji z malo bolj občutljivim vestibularnim sistemom. Težave pa se kažejo tudi pri lastnem naravnem gibanju ob vrtenju.
Veliko otrok ima bodisi premalo ali pa preveč aktiven vestibularni sistem. Tisti s premalo aktivnim, se lahko v nedogled vrtijo na vrtiljakih in jim ni nikoli slabo, vendar so zato bolj nerodni.
Vestibularni sistem je prvi od senzoričnih sistemov, ki se začne razvijati (že v maternici). Otroci, ki se rodijo v medenični legi (nepravilni legi) imajo najverjetneje že ob rojstvu slabše razvit organ za ravnotežje.
Vsekakor je od razvoja vestibularnega sistema odvisen razvoj možganov. Zato ni tako nedolžno, če je otroku v avtu slabo oziroma, če se lahko vrti neomejeno brez najmanjše omotice.
Vse skupaj, torej razvoj vestibularnega sistema in možganov, pa je direktno povezan z razvojem najprej primarnih in nato posturalnih refleksov. Ti so podlaga za vse (ves nadaljnji razvoj možganov). Slab razvoj primarnih refleksov vpliva na slab razvoj vestibularnega sistema in disfunkcije vestibularnega sistema lahko motijo pravilno delovanje še posebej posturalnih refleksov.
Vestibularni sistem je direktno povezan z delovanjem AŽS (avtonomnega živčnega sistema) in sicer kot smo že omenili s prebavo, z delovanjem vidnega sistema – oči (kar 90% celic vidnega sistema se odziva na dražljaje vestibularnega sistema), na cirkadiani ritem (dan & noč), na REM spanje in percepcijo teže.
KATERI SO ZNAKI ZA DISFUNKCIJO VESTIBULARNEGA SISTEMA?
- Slabo ravnotežje
- Zaostanek v razvojnih fazah prvega leta
- Šibek mišični tonus
- Potovalna slabost po puberteti
- Prevelika občutljivost na višino, guncanje, vrtenje.. ali premalo občutljivosti
- Hitra izguba orientacije
- Nerodnost
- Otrok je težko pri miru – stalno se ziba ali nekaj premika,
- Slaba percepcija prostora, ne zna opraviti določenih aktivnosti kot je porini-potegni, preval
- Utrujenost, letargija,
- Nesposobnost miselno obračati predmete v prostoru ali brati analogne ure
KAJ LAHKO STORIMO?
Še sreča, da je preučevanje funkcionalne nevrologije tako zanimivo, da kot rezultat tega nastajajo različne vaje in tehnike, kako pomagati otrokom funkcionalno dozoreti možgane.
V primeru preveč občutljivega vestibularnega sistema, zaradi katerega prihaja (še posebej pri malo večjih otrocih) do potovalnih slabosti, lahko pomagamo tako, da jim pomagamo uravnovesiti njihov živčni sistem. Najprej je potrebno pregledati in integrirati morebitne neintegrirane primarne reflekse, potem pa funkcionalno okrepiti in povezati levo in desno hemisfero, skupaj z vestibularnim sistemom in malimi možgani – kar vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki. V ta namen poglejte še WEBINAR O RAZVOJU MOŽGANOV.
Začasno pa si lahko pomagate tako, da si pred vožnjo nalepite BeWell frekvenčni obliž na notranjo stran zapestja na akupunkturno točko proti slabosti (pericardium PC6).
Preberite še članke Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov.. !
Želite izvedeti več? Naročite se na individualno obravnavo ALI si omislite online program Jungle kid!
Alja Malis, specialistka za gibanje
