Bolezni, ki jih trpi človek, jih vsaj v 95% v osnovi povzroči stres, v ostalih 5% gre za prirojene napake, kot je na primer anemija srpastih celic, diabetes tipa I.

Zato večina bolezni izvira iz posledic stresa in so zatorej psiho – somatske (soma pomeni telo). 

 

V nadaljevanju si bomo pogledali zakaj.. 

 

Opomba: Za pisanje tega prispevka me po večini navdušilo delo dr. Joe Dispenze, še posebej knjiga Placebo ste vi, katero lahko na naši povezavi dobite s popustom!

 

Zakaj živali ne zbolijo za boleznimi povezanimi s stresom?

 

 

 

Živali (tiste ki živijo v naravi) ne zbolevajo za kronično izgorelostjo, tumorji, rakom, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, ne dobivajo hiatusne hernije, refluksa, ulceroznega kolitisa in drugih podobnih, s stresom povezanih bolezni.

 

Seveda so tudi živali pod stresom. Stres se pojavi v obliki predatorja, v obliki lakote, mraza, vročine, onesnaženosti okolja ipd.

 

Ko žival napade plenilec, je njena edina možnost za preživetje bodisi da zbeži bodisi da se aktivno brani ali da se pretvarja mrtvo (‘zamrzne’). V ta namen se v telesu sproži obrambni = stresni mehanizem, ki aktivira adrenalne žleze, da izločijo stresne hormone (adrenalin, kortizol), le ti pa delujejo tako, da pošljejo kri v ude (za boj ali beg), aktivirajo (zakrćijo) mišice, spremenijo dihanje v plitvo in hitro. 

 

Logično je, da v tem trenutku manjka krvi v prebavilih (in tudi prebavnih sokov). Prebava se ustavi. Tudi druge funkcije, kot je regeneracija telesa, rast in razvoj se ustavijo. 

 

Ko je čas za preživetje, ni časa za popravila v telesu, za prebavo in nemoteno delovanje imunskega sistema in limfe, sproščanje rastnega hormona, pa melatonina ali serotonina, ali oksitocina.. In prav je tako.

 

Napadena žival si s takšnim obrambnim mehanizmom (lahko) reši življenje. Ko nevarnost mine, se njeno telo ponovno vrne nazaj v homeostazo. Morda s tem žival nemara postane še močnejša kot prej. Kratkoročni stres je dober trener! Telo v tem času poišče najboljše vire (za preživetje) v telesu – in slabe po možnosti reciklira. (avtofagija).

 

 

 

 

Tudi ljudje smo konstantno napadeni s stresnimi faktorji: slabe novice iz medijev, mobing na delovnem mestu, slaba prehrana, onesnažen zrak, smrčanje partnerja, težke kovine v hrani, tek maraton, fizični padec, varanje, ločitve, otroci, ki potrebujejo veliko pozornosti, celo porod je stresni dogodek za telo.

 

Rekli boste, ja, ja, to že vse vemo! Če tovrstni stres traja predolgo, postane kronični stres, ki vodi v kronično utrujenost, saj se telo vmes nikoli ne uspe regenerirat in to vodi v izgorelost, bolezni, alergije, vnetja in avtoimune bolezni.

 

Drži, drži, ampak..

 

To še ni vse. 

 

Kar dejansko loči pri tem človeka od živali so njegove MISLI oziroma njegov človeški del mislečih možganov (neokorteks, evolucijsko najmlajši del možganov).

 

 

Človek, ne samo da lahko zaradi zmožnosti razmišljanja ustvarja dodatno ‘zavedanje problemov’ in s tem stres, ampak lahko SPROŽI STRESNI ODZIV TELESA SAMO Z ENO MISLIJO, brez prisotnosti dejanskega stresnega faktorja.

 

Torej, lahko nas vodi podzavestni strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. Vsakič, ko na to pomislimo, se bo ob tem sprožil tudi določen čustveni odziv in to bo sprožilo stresni odziv telesa. Naši možgani dejansko ne ločijo med resničnim dogajanjem in namišljenim, če le te spremljajo enaki ali podobni (negativni) občutki!

 

Ta stresni odziv takoj pahne telo v preživetveni način delovanja.

 

Rekli smo, da naše telo lahko deluje le v enem od dveh načinov: v ‘preživetvenem’ ali ‘obnovitvenem’. Večino časa bi morali biti v ‘obnovitvenem’ načinu.

 

Če pa naše (negativne) misli  nenehno vklapljajo preživetveni način, potem se naše telo začne obrabljati in izčrpavati. Večino vitalne energije porabi za (navidezni) ‘boj ali beg’. To energijo ‘ukrade’ prebavilom (slaba prebava), reproduktivnim organom (neplodnost!), imunskemu sistemu, ki zato ne more učinkovito izločati strupov (bolezni). Torej telo vso svojo vitalno notranjo energijo potroši za zunanje faktorje, ki ponavadi sploh niso dejanska grožnja.

 

 

 

Tudi, če jeste še tako bio zdrav organski obrok, in ste v preživetvenem načinu, kjer telo vso energijo pošlje v ude, ne boste od tega obroka imeli kaj dosti koristi, ravno nasprotno.

 

Ko smo v preživetvenem načinu delovanja, zvečer težko zaspimo, saj izločanje stresnih hormonov blokira proizvodnjo melatonina, hormona za spanje. In če ne moremo (kvalitetno) spati, se telo ne more obnavljati in naš imunski sistem strmo pada.

 

In to še vedno ni vse!

 

Naše telo postane celo ODVISNO od biokemije, ki jo ustvarjajo stresni hormoni. To je resna odvisnost, ki nas kliče znova in znova po takšnih mislih, čeprav vemo, da niso dobre za nas, ampak si ne moremo pomagati. 

 

In tudi to še ni vse!

 

S tem, ko naše misli aktivirajo negativne občutke (jeza, žalost, zavist, ljubosumje, škodoželjnost, strah..) s tem aktivirajo tudi slabe gene (v skladu z zakoni epigenetike).

 

S tem sami sebe obsodimo na bolezni, za katere naj bi bili krivi slabi (ali celo podedovani) geni! Geni sami po sebi so samo kot neka štartna pozicija, na kateri stojijo številni smerokazi. Od nas (okolja, zunanjega in notranjega) pa je odvisno, kateri geni se bodo aktivirali in kateri ne in s tem, katero življenjsko pot bomo ubrali.

 

S kroničnim stresom celo poškodujemo hipokampus in neokorteks v možganih. 

 

Kortizol lahko dobesedno zmanjša obseg delovanja hipokampusa in kot rezultat se nam lahko začne dogajati, da ne želimo več raziskovati in ustvarjati novih stvari, ker se bojimo nepredvidljivega in novega ter zato raje stopamo po znanih in varnih poteh.

 

In posledično, ko kortizol neprestano ‘napada’ neokorteks, le ta zaradi ‘slabše kondicije’ začne sprejemati  slabše odločitve. Slabe odločitve nas zopet vodijo v slabe misli, ki aktivirajo slabe občutke, zaradi česar zopet se sproži stresni odziv telesa. In začarani krog je sklenjen.

 

Tu se pojavi ključno vprašanje, če ponavljajoče se negativne misli vodijo v bolezni ali potem tudi ponavljajoče pozitivne misli vodijo v zdravje?

 

Odgovor je DA! 

 

Pozitivne misli lahko pripeljejo zdravje, kot tudi nekatere druge tehnike (predvsem dihanja) lahko bistveno zmanjšajo vpliv stresa na telo (vsaj dokler misli ne uspemo zamenjat in s tem tudi svojo lastno osebnost).

 

 

 

Raziskave so pokazale, da se v samo štirih dneh posebne meditacije (kjer se aktivira alfa stanje možganov, kjer se možgane lahko ‘na novo napelje’ – ker naši možgani niso statična struktura, ampak so nevroplastični) lahko izboljšamo imunski sistem kar za 50%! 

 

Ena od dotičnih raziskav (dr. Joe Dispenza) je tudi pokazala, da so sladkorni bolniki v eni uri smejanja ob komediji, aktivirali kar 24 dobrih genov!

 

Tudi na Vadbeni kliniki smo v zadnjih letih vzeli pod drobnogled nekaj tehnik za odpravljanje stresa oziroma posledic stresa:

 

O nekaterih smo že poročali v sledečih prispevkih:

  1. Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo ga!
  2. Limfa – eliksir zdravja in dolgoživosti
  3. Pozor, ni vseeno kakšne misli mislite – mislite zdravilne misli! (po Joe Dispenzi)
  4. Aktivacija zdravilne DMT molekule z dihanjem (po Joe Dispenzi)
  5. Nikoli več ne bom zbolela ali kako naredimo telo odporno na stres (Wim Hof metoda)
  6. Mraz, moj rešitelj
  7. Glavoboli & migrene 
  8. Prehranska priporočila Anthony Williama
  9. In tudi tehnike kot so tresenje, tapkanje, ozemljevanje..

 

Pridružite se nam na ponovitvi zelo uspešne delavnice POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT z dihanjem in Wim Hof metodo (september 2022 – število mest omejeno) – preverite vsebino delavnice, bonus darilo in mnenja udeležencev!

 

Ali pa si privoščite poglobljen, a praktičen online tečaj STRES & VAGUS.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte