Avtor: Alja Malis

Posted on by — Leave a comment

Moj otrok se ni plazil (dovolj) – Kakšne so lahko posledice? In kaj lahko storim danes?

Plazenje (in kobacanje) je eden ključnih gibalnih razvojnih mejnikov v otrokovem zgodnjem razvoju, ki se mora zgoditi okoli 8-9 meseca starosti in trajati vsaj 3-4 mesece.

Ni vseeno, če otrok to fazo izpusti in se začne namesto tega prehitro postavljati na noge. To je narobe. Tudi ni vseeno, če se plazi asimetrično ali manj kot tri mesece, kar bomo pojasnili v tem članku. Ampak ali veste, da so bile smernice v letu 2022 spremenjene? Ameriški CDC (Centres for Desease Control and Prevention) je spremenil smernice tako, da je (med drugim) plazenje izključil!? Toliko otrok (dojenčkov) ne dosega ključnih standardov, da so jih ‘prilagodili’ njim namesto, da bi se vprašali, v kašnem okolju živimo, da naši otroci ne dosegajo več najpomembnejših razvojnih mejnikov! Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka, se tudi nam zdi, da so bile smernice zmotno sprejete, kar bo bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast (med drugim) vedenjskih motenj (Functional Disconnection Syndrom, dr. Melillo), kamor spada tudi avtizem.

Pa si poglejmo podrobneje..

Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici. Glavno gonilo razvoja možganov v maternici je gibanje njegove mame. (Po porodu pa gibanje otroka). Ko se mama giba, se otrok v maternici premika. S tem ko se premika, stimulira delovanje vestibularnega sistema (organa za ravnotežje v notranjem ušesu). To se dogaja praktično non stop 24/7. Tudi dihanje mame (sploh s trebušno prepono) pomaga pri tem. S tem, ko se stimulira delovanje vestibularnega sistema, pa informacije, ki preko tega sistema potujejo v možgane, stimulirajo gene, ki tvorijo nove nevrone in sinapse. 

(Celostna nosečnost je program vadbe za nosečnice, s katerim si zagotovite tudi boljše možnosti za razvoj ploda.)

Ko se dojenček rodi, so glavno gonilo njegovega razvoja primarni refleksi in senzorični dražljaji. Le ti so ključni bodisi v vlogi aktivatorjev refleksov bodisi v vlogi posledice delujočega refleksa..

Kaj sploh so primarni refleksi?

Ko se rodimo, naši možgani še niso razviti (električno ‘napeljani’), ampak so še na nivoju plazilskih možganov. Naše telo upravljajo refleksi. Ti refleksi nam omogočajo preživetje (pomagajo nas roditi, sesati, se oprijemati, pa tudi dihati, prebavljati, bitje srca ipd) hkrati pa njihov akt (gre za ne planirane gibalne vzorce) zagotavlja možganom dovod različnih senzornih dražljajev – stimulusov, ki dajejo možganom povod oziroma razlog, da se razvijajo.

Naši možgani imajo nekakšen ‘blueprint’ – skrita navodila za svoj lastni razvoj. Vsak delček možganov se mora razviti ob točno določenem času s pomočjo določenih (gibalnih) aktivnosti.

Več o tem smo govorili v webinarju Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov.

In pisali v člankih:

Refleksi se morajo sčasoma umaknit, da jih lahko zamenjajo hoteni gibalni vzorci.

Prvi ključni gibalni mejnik – torej zavedni hoteni gib / gibalni vzorec je dvig glave oziroma kontrola glave. Ta je ključni za nadaljnji razvoj vestibularnega sistema (ravnotežnostnega) in pa začetek okulo-motoričnih gibov oči (povezava oči – roka, fokusiranje predmetov na dolžini roke – konvergenca & divergenca oči..)

Vsak nadaljnji dojenčkov razvojni mejnik za svojo realizacijo zahteva, da določeni primarni refleksi izzvenijo (se integrirajo). Ko nastopi faza plazenja (pred tem se mora naučiti obračati, pri čemur mu pomaga refleks ATVR – asimetrični tonični vratni refleks), le ta refleks ne sme biti več prisoten, sicer onemogoča ali otežuje razvoj možganov v smeri plazenja.


Na sliki vidimo prisoten ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ki ga sproži gibanje glave v levo ali desno. Ko se glava obrne v levo, otrok iztegne isto-stransko roko in nogo medtem ko uda na nasprotni strani pokrči. Ta nezavedni gib pomaga otroku na svet (ali pa ga pri tem ovira, če je refleks prešibek), prav tako mu pomaga narediti prve obrate (na trebuh in hrbet). Ko se otrok začne plaziti, mora ta refleks izzveneti, sicer ga ovira. Predstavljajte si otroka, ki se plazi in vsakič ko obrne glavo, pokrči komolec na nasprotni strani? To se dejansko tudi dogaja. Prisotnost refleksa na eni strani telesa tako lahko povzroči asimetrično plazenje in asimetrije telesa, ki se lahko kasneje razvijejo tudi v skoliozo. Torticolis, prisoten po porodu, je lahko razlog za asimetrični refleks.

Če se dojenček ne plazi, to pomeni, da se možgani ne razvijajo pravilno (nič ni fizično narobe z njimi), ampak da so enostavno obtičali na prejšnji razvojni stopnički (ker se ni vse odvijalo ob svojem času kot bi se moralo).

Kaj se lahko zgodi, če otrok preskoči fazo plazenja (ali pa se plazi prekratek čas oziroma asimetrično)?

NEINTEGRIRANOST PRIMARNIH REFLEKSOV

Otrok, ki je imel težave s plazenjem, zagotovo ni imel integriranega refleksa  ATVR (glej zgoraj) in pravilno aktiviranega STVR (simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga otroku, da se začne plaziti). Verjetno pa je imel težave tudi z TLR (toničnim labirintnim refleksom), Spinal galant in perez refleksom, babinski in palmarnim. STVR se integrira okoli prvega leta starosti, kar otroku omogoča, da iz plazenja napreduje na postavljanje na noge (in kasneje v hojo).

SLABŠE POVEZOVANJE LEVE IN DESNE HEMISFERE

Plazenje je prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika v smeri naprej. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno (enostransko – ista roka in noga, ampak nasprotna si uda. S tem se tudi začne graditi prečnik (corpus collosum) med obema možganskima hemisferama, kar potem vodi v lateralizacijo možganov in dominanco (roka, noga, uho, oko) – ki je ključna za dobro delovanje telesa.
V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka – noga) telesnimi gibi (kar je osnova za človeško bipedalno gibanje) in s prečkanjem telesne sredine, kar vodi v težave z branjem, pisanjem in lahko vodi v disleksijo. Bilateralna koordinacija oziroma ‘diagonalno’ gibanje otrokovega telesa pa omogoča tudi zaznavo ritma v gibanju telesa skozi prostor in čas.

SLABŠI MIŠIČNI TONUS & SLABŠA DRŽA 

Brez treninga v obliki plazenja, otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov – sploh proksimalnih (bližje trupu – kolki, ramenski obroč, ‘štrleče lopatice’). Ko se otrok na vseh štirih upira gravitaciji z oporo na dlaneh in kolenih, ‘gradi’ kolčni in ramenski sklep, ki sta oba krogličasta sklepa in se oblikujeta skladno z obremenitvijo. Hkrati pa se s tem krepi tudi centralna baza podpore telesa (trup). Od stabilnosti trupa je odvisno delovanje vseh sklepov tako proksimalnih kot diastalnih. Distalni sklepi (tisti bolj oddaljeni od centra telesa) pa služijo za fino motoriko. Od stabilnega trupa je odvisna tudi kontrola in poravnanost telesne drže v boju z gravitacijo, ki še posebej pride do izraza kasneje pri pokončnem gibanju.

SLABA PRIPRAVA NA HOJO (BOLJ NERODNA HOJA, TEK) 

je v bistvu nadaljevanje prejšnje točke. Tak otrok je bolj neroden, se zaletava v predmete in spotika sam ob sebe. nespreten je tudi pri teku, plezanju, poskokih.. oziroma se ne mara kaj dosti gibati, saj ga telo slabo podpira pri tem.

SLABŠA PROPRIOCEPCIJA 

Otrok, ki se ne plazi (dovolj), razvije tudi slabše zavedanje lastnega telesa v prostoru. Tak otrok ne čuti dobro svojega telesa, ne ve, kje se začne in kje konča. Dobra propriocepcija je ključna za senzorično-intelektualni in motorični razvoj otroka. Otroci, ki ne čutijo svojega telesa, se tudi ne počutijo varne in ne tvorijo normalnih čustvenih vezi, niti z domačimi. Posledično razvijejo različne motnje, ki se uvrščajo pod skupno ime ‘Funkciolni sindrom nepovezanosti leve in desne možganske hemisfere.(FDS – Functional Disconnection Syndrome, dr. Melillo)

SLABŠA FINA MOTORIKA, TEŽAVE Z DRŽANJEM PISALA IN PISANJEM

Otroci s plazenjem in zibanjem naprej in nazaj na vseh štirih raztegujejo fleksorje prstov (mišice na dlani roke, ki so bile pred tem večinoma skrčene), razvijajo palmarne loke (kar 10 jih imamo!), integrirajo palmarni refleks, kar kasneje služi za razvoj fine motorike, pincetnega prijema, še posebej z dominantno roko, kar je edinstveno za človeško vrsto. Opora na dlaneh pri plazenju služi tudi za kasnejšo moč stiska roke.  S tem ko se razvija fina motorika, se razvijajo mali možgani, to pa je v veliko pomoč tudi razvoju govora! S pomočjo plazenja se razvije tudi tako imenovana ‘opozicija palca’ – sposobnost gibanja palca v vse smeri, pri čemer se lahko dotakne vseh ostalih prstov, kar je prav tako edinstveno za človeško vrsto.
Morda se nam zdi to samoumevno, ampak človek se je odrekel gibanju po vseh štirih ravno zato, da je lahko razvil svoje roke v orodje za preživetje. Otrok, ki se ne plazi, zamudi to edinstveno priložnost, ki jo ponuja njegov ‘blueprint’, da razvije vse svoje človeške potenciale. Seveda se bo otrok vseeno naučil držati svinčnik in pisat, a samo pomislimo, koliko več truda bo moral vložiti v pisanje in učenje, ko se bo boril s trdo pisavo in bolj okorno roko.

SLABŠE DIHANJE 

Ste vedeli, da plazenje omogoča boljšo mobilnost reber in gibljivost trebušne prepone in drugih dihalnih mišic? To je zelo pomembno za lahkotnejše dihanje med govorjenjem, hranjenjem in gibanjem, kar vpliva tudi na boljši govor.

SLABŠE SLEDENJE Z OČMI (TEŽAVE Z BRANJEM IN PISANJEM)

Morda se sliši nenavadno, da plazenje lahko krepi vratne mišice in vid, kajne? Pri plazenju se mora otrok naučiti fokusirati sliko, čeprav se on premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata obe očesi združeno delovati in konvergirati (se približati en drugemu), ko pogleda na daleč, morata očesi divergirati (se oddaljiti en od drugega). Prav tako se morata očesi naučiti gledati (slediti) levo, desno, gor dol.. in tako se lahko razvije binokularni vid (obe očesi delujeta sinhrono, kot eno skupno oko).
Otroci, ki so to slabo razvili, imajo težave z lovljenjem in podajanjem žoge, prepisovanjem s table in na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje pa ni pomembno zgolj za trening očesnih mišic, ampak tudi za vsebino (interpretacijo), kar otrok vidi – vizualna percepcija (in kasneje tudi globinski vid). Leva stran možganov razume oblike predmetov, oddaljenost v prostoru, desna stran pa vsebinsko interpretira, čemu nekaj služi.
S plazenjem, kot smo že rekli, otrok tako začne povezovati levo in desno hemisfero, kar je ultimativni cilj razvoja možganov (optimalno razviti leve in desna hemisfera s corpus callosum-om, ki med seboj učinkovito komunicirata).

MANJ SENZORIČNIH DRAŽLJAJEV – MANJ DRAŽLJAJEV ZA RAZVOJ MOŽGANOV

S tem ko se otrok plazi, izpostavlja svoje telo celi paleti senzoričnih dražljajev, ki stimulirajo tvorbo novih nevronov in sinaps, ki obdelujejo te informacije. Na prvem mestu je vestibularni sistem (Preberite naš predhodni blog Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov.) oziroma organ za ravnotežje – ta je glavni trener možganov in deluje v tesni povezavi s proprioceptivnim sistemom (informacije prihajajo iz mišic, fascij, sklepov in kože).
Ko se otrok plazi, premika glavo in s tem tekočino (endolimfo) v srednjem ušesu. Telo želi imeti oči vedno poravnane s horizontom. S tem otrok trenira ravnotežje in koordinacijo, hkrati pa tudi oči – saj sta ravnotežje in vid med seboj tesno povezana.
Plazenje pa stimulira tudi vse druge čute: taktilni (dotik), vid (kot smo že omenjali), avditivni (sluh), vonj, okus in dotik z usti oziroma jezikom (ko pobira predmete in jih daje v usta), predel bogato prepleten s senzoričnimi receptorji. Dajanje igrač v usta, kar otroku omogoča plazenje (premikanje po prostoru), prinaša znatno veliko informacij v možgane, hkrati pa krepi tudi otrokov mikrobiom.
Možgani se morajo soočiti z veliko količino senzoričnih informacij naenkrat (senzorična integracija), kar pomeni, da morajo ustvariti določen red v obliki ‘telesnega zemljevida’. Procesiranje več senzoričnih informacij hkrati telesu omogoča boljše motorično planiranje gibov, ki sčasoma postane avtomatično – na primer, kako splezati na kavč, kako si obleči in zapeti srajco, kako voziti kolo.. Če otroci ne razvijejo dobrega »zemljevida« svojega telesa, jim bo veliko težje pri učenju novih motoričnih veščin, ker ne prejemajo natančnih sporočil senzoričnih sistemov, da bi mišicam povedali, kdaj in koliko se aktivirajo. Posledica tega so, da se otrok počasneje uči novih veščin (vožnja kolesa, plavanje, skakanje s kolebnico, zavezovanje vezalk..)

SLABŠI KOGNITIVNI RAZVOJ 

Ko se dojenček nauči plaziti, znatno poveča aktivnosti v dveh ključnih delih možganov za motorično planiranje: delu, ki je odgovoren za integracijo (usklajevanje) senzoričnih vnosov, ki prihajajo iz celega telesa (parietalni reženj) in delu, ki je odgovoren za nadzor motoričnih funkcij (čelni reženj). Ravno čelni režen pa je tisti del možganov iz katerega se razvije kognitivni oziroma misleči del možganov!

Zakaj otroci preskočijo plazenje? Razlogi so lahko različni..

  • Šibek mišični tonus trupa in zgornjega dela telesa
  • Neintegrirani refleksi (še posebej ASVR in palmarni) – razlogi lahko segaj nazaj v čas nosečnosti in poroda
  • Omejevanje gibanja otroka z gugalniki, lupinicami, vozički, stajicami..
  • Torticollis
  • Težave s taktilno senzoriko
  • Pomanjkanje rotacij v trupu
  • Težave s povezovanje leve in desne hemisfere
  • Pomanjkanje motivacije – otrok mora imeti razlog za plazenje (na primer da doseže igračko, da doseže mamo)

Če imate doma dojenčka, lahko na tej povezavi najdete nasvete, kako mu pomagati pri plazenju.

Moj otrok je že star 4, 8 ali več.. kaj lahko naredim sedaj v zvezi s tem?

Ne glede na starost lahko najprej poskrbite, da so vsi refleksi integrirani. (Če je vaš otrok star 4+, vam lahko pomagamo tudi na Vadbeni kliniki.) celo pri odraslih osebah opažamo prisotnost ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ko v položaju na vseh štirih ob obračanju glave v eno smer, nezavedno pokrčijo komolec na drugi roki.

Ko integriramo neintegrirane reflekse začnemo z vajami (igrami) za moč trupa in zgornjega dela telesa. Pri tem ‘podtkanemo’ tudi vaje za integracijo hemisfer.

Na primer:

Monkey bars

Twister

Nato pa se lotimo plazenja. Plazenje mora potekati tako, da se istočasno premikata vedno nasprotna roka in noga. Na ta način se plazimo v vse smeri, tako naprej, kot nazaj, kot levo kot desno. Da je to gibanje bolj zabavno in (otroku) smiselno, mu dodamo na primer ‘polžjo hišico na hrbet (joga opeka), ki ne sme pasti na tla. Ko to gibanje osvojimo, mu dodamo še ritem (z metronom ali ploski) in celo stopnjujemo tako, da se plazimo na ‘obratni način’, kot rakci. Starši seveda vse to izvajamo skupaj z otrokom! Ali znamo?

Potrebujete pri tem pomoč? Na Vadbeni kliniki vas z veseljem pravilno usmerimo. Lahko vam pomagamo z INDIVIDUALNO OBRAVNAVO (4+) ali preko online programa JUNGLE KID.

Torej se strinjate z nami, da faze plazenja ne bi smel preskočiti noben otrok? Da mu tega ne smemo vzeti?

Ključni viri:

Posted on by — Leave a comment

Zakaj telo izgubi ravnovesje? Od Newtonovega do kvantnega pogleda na telo

Tako rada prebiram dela avtorja dr. Joe Dispenze, da sem zopet zbrala nekaj njegovih mislih in jih združila v ključno vprašanje današnjega modernega človeka, ki se lomi pod bremenom materialnega sveta: Zakaj dejansko zbolimo? In kako se vrnemo nazaj v ravnovesje?

Da bi prišli do odgovora, se moramo najprej spustiti na nivo atoma in razumeti iz česa je le ta sestavljen.

Atom je dejansko sestavljen iz 99,99999% praznega prostora. Ta prostor je informacija. Je energija. Je frekvenca. Preostanek 0,0001% atoma je materija. Torej večinski del atoma je energija!

Ko se atomi združujejo v molekule, si delijo skupno polje energije oz informacij. Če te molekule povežemo med seboj, nastane celica. Tudi te molekule si delijo skupno polje informacij, ki obdaja celico. Ko nato določene celice združimo skupaj, nastane tkivo. Tudi tkivo ima skupno polje informacij. 

Informacije, ki si jih delijo, so kolektivna zavest. 

Tkiva se združujejo v organe in tudi organi imajo svoje polje informacij. Te informacije narekujejo materiji, kaj je njeno poslanstvo. 

Če nato organe povežemo med seboj v sistem, dobimo sisteme kot so srčno-žilni sistem, prebavni sistem, živčni sistem, imunski sistem, reproduktivni sistem.. in vsi ti sistemi delujejo v okrilju kolektivne zavesti, ki obdaja ta sistem.

Energija daje življenje vsemu materialnemu.

Če vse sisteme povežemo med seboj, dobimo telo. In tudi telo ima energetsko polje okoli sebe. To daje telesu življenje, ritem, koherenco. To nevidno polje informacij daje našemu telesu življenje.

Vse bolezni nastanejo z zniževanjem frekvence (tega polja). 

Bolj (s časom) izgubljamo frekvenco, bolj nekoherentna le ta postaja. Začne se gibati izven ritma, izven reda.

Če bi imeli skupino bobnarjev, bi se to slišalo kot da vsak bobna po svoje.To bi povzročilo veliko hrupa in inkoherence. Če pa bi imeli v tej skupini nekaj zares dobrih bobnarjev z ritmom, bi sčasoma ‘potegnili’ v ritem za sabo ostale bobnarje, ki bi začeli bobnati v istem ritmu. 

Podoben fenomen obstaja s starinskimi urami, ki se nahajajo v istem prostoru.. recimo, da vsaka tiktaka po svoje.. v določen času, bi se začele tiktakati v istem ritmu.. prav tako kot bi ženske, ki živijo v istem stanovanju, začele menstruirati ob istem času.

To je naravni fenomen.

Naše telo potrebuje tega bobnarja, ki bobna v ritmu, da ta ritem prenese tudi na druge dele telesa (sisteme, tkiva, organe, celice, molekule in atome)

Kako dejansko  pride do tega, da naša frekvenca polja zniža?

Odgovor se skriva v načinu, kako živimo :

  • Bodisi v preživetvenem načinu – to je stresni način -ustvarja inkoherenco
  • Bodisi v ustvarjalnem načinu – skrbi za rast, čiščenje in prenova telesa

Ko smo pod stresom (dlje časa – torej v prvem načinu), nastaja v možganih inkoherentni ‘odtis’ (neurejeno možgansko valovanje). Takšno valovanje možganov pošilja nato inkoherentna navodila po telesu. Tako pride aritmično sporočilo do srca (srčno-žilnega sistema), prebavil (prebavnega sistema), imunskega sistema, reproduktivnega sistema..

Poleg tega čustva, ki jih ustvarjamo v preživetvenem načinu delovanja telesa, ko smo pod stresom, nas ustvarjajo bolj materialne kot energijske. Občutki strahu, krivde, jeze, ljubosumja, nevoščljivosti, tekmovalnosti, izgube, sramu, brezupnosti in podobni nas trdno zasidrajo v tridimenzionalni svet materije: v telo  prostor in čas in nas oropajo energije. 

Ta čustva se hranijo z energijo iz frekvenčnega polja!

Kratkoročni vpliv takšnih čustev je, da se človek rekalibrira in začne polniti energijo nazaj.

Ampak dolgoročni efekt teh čustev dobesedno izsesa energijo iz tega polja in ga spreminja vedno bolj in bolj v materijo. Tako je človek tudi sam prepričan, da je bolj materija, kot valovanje(energija).

Drugi način naše eksistence je ustvarjanje, rast, razvoj. V tem načinu lahko pozabimo na svoje telo, na ljudi okoli nas in na čas. 

Takrat lahko postanemo:

  • Nihče
  • Nikjer
  • Nikoli

kar je osnova za ustvarjanje vsega dobrega. To stanje bi lahko poimenovali tudi kvantni vakuum. V tem stanju lahko začne človek ustvarjati novo energijo in pisati svojo boljšo prihodnost.

Torej..

..ko smo predolgo časa v kroničnem preživetvenem načinu, jemljemo energijo iz (kvantnega) polja, možgani postanejo inkoherentni, z njimi pa vsi telesni sistemi.. postajamo vedno bolj materija in manj energija..frekvenca je izven ritma.. takrat se zgodi prelom.. 

Takrat postanemo podvrženi zakonom materije, zakonom termodinamike, zakonom entropije (Zakonom Newtonove fizike). Takrat začne naše telo razpadati. Tako kot razpada karkoli v svetu materije, fizične realnosti. (drugi zakon termodinamike).

In da bi še lažje razumeli..

Imamo različne tipe povezav v možganih oziroma živčnih prenašalcev:

  1. Vrsta so nevrotransmiterji oziroma živčni prenašalci – ko imamo misel
  2. Vrsta so nevropeptidi in jih ustvarjajo te misli (hipotalamus – hopofiza)
  3. Vrsta so hormoni – ki jih ustvarijo te nevropeptidi (in narekujejo delovanje organov)

Na primer, če imamo seksualno misel (1), se ustvarijo določeni nevropeptidi (2), ki signalizirajo informacije reproduktivnim žlezam, ki posledično aktivirajo tamkajšnji hormonski center (3) tako da začne oddajati informacije reproduktivnim organom.

Oziroma, če so te misli drugačne narave, na primer jeza ali strah se ustvari drugačen nivo miselne zavesti, ki  reproducira drugačne neuropeptide, ki aktivirajo drug hormonski center, le ta pa oddaja navodila drugim organom.

V obeh primerih se zgodi mobilizacija ogromno energije, pa čeprav gre le za namišljeno nevarnost ali ‘namišljeno reprodukcijo’.

Mobilizacija energije se zgodi v tako imenovanih energetskih centrih, poimenovanih tudi čakrah. V vsaki čakri je pleksus živcev, ki ‘dirigirajo’ organom, ki spadajo pod to okrilje. 

Veliko energije porabimo, da ustvarimo otroka, da prebavljamo hrano, da se borimo za (navidezno) preživetje ‘boj ali beg’.. to izčrpa naše energetsko polje informacij.

  1. energetski center: Spolnost (spolne žleze)
  2. energetski center: Prebava (prebavni organi)
  3. energetski center: Adrenalni center, preživetveni (boj ali beg)
  4. energetski center: Srce (nivo uma)
  5. energetski center: Ščitnica 
  6. energetski center: Epifiza 
  7. energetski center: Hipofiza

Energetski centri po Joe Dispenzi

Ko aktiviramo katerokoli misel, je vedno povezana z enim ali več omenjenimi energetskimi centri. 

Vsak od teh centrov je direktno povezan z umom in začne oddajati informacije v polje.

Če še naprej živimo prevalentno z občutki (emocijami) preživetja, potem vklapljamo vedno enake hormonske centre in smo postali odvisni od določenih ponavljajočih občutkov, potem telo začne porabljati enormne količine energije in oddajati inkoherentne signale žlezam dotičnega področja. 

S to inkoherenco v energetskih centrih  sprožimo bolezen.

In tukaj se postavi vprašanje:

Ali je možno ‘blagosloviti’ oziroma podkrepiti te centre tako, da se jim pošlje informacije, da si zviša njihova frekvenca, da bi se zvišala koherenca?

Samo koherentne informacije dovajajo dovolj energije – le tako se ves sistem od atoma do organa lahko na novo kodira, organizira, rekalibrira in ozdravi. Se spomnite bobnarja?

Kako to dosežemo?


Utrinek iz meditacije Joe Dispenze z imenom Blessing the Energy Centres

Z mislimi – oziroma odsotnostjo misli in skozi posebno meditacijo!

Tako kot nas lastne misli pahnejo v bolezen, tako nas lahko tudi ozdravijo. Nove reprogramirane misli dvignejo omenjene energetske centre in jih napolnijo z novimi informacijami. To so misli na višjem nivoju, misli, ki v nas rojevajo občutke ljubezni, hvaležnosti, zadovoljstva in sreče.

Že to je veliko, če nehamo misliti negativne misli.. in ta trenutek ne mislimo na nič, samo smo tukaj in zdaj. Samo čutimo. In ne mislimo.  Vam je težko ne misliti na nič? Tudi meni! Predlagam vam, da začnete trenirati s tem videom: How to stop thinking – zelo pomaga.

Kako potem napolnimo energetske centre? Lahko se prepustimo meditacijam dr. Joe Dispenze, ki postanejo naš vodič na poti do našega novega jaza in do naše nove prihodnosti. Lahko začnete tukaj in nadaljujete tukaj. Če boste redno vadili, boste tako kot vsi njegovi učenci kmalu dosegli stanje, ko boste začeli črpati novo energijo z informacijami iz kvantnega polja v možgane (to se da dejansko izmeriti!) – ti pa bodo oddajali frekvence v energetske centre navzdol. In počasi boste telesu vrnili njegov primanjkljaj.

Meditacije Joe Dispenze nas ‘potegnejo’ iz beta možganskih valov, ki so značilni za aktiven analitski um. Ko stopim iz beta valov (v alfa, delta ali theta), vzpostavimo koherenco valov (red) in začnemo ‘nalagati’ energijo iz kvantnega polja. To je tako čudovita izkušnja, da se je ne da ubesediti. V takšnem stanju potem v telo pošiljamo nove informacije, ki sčasoma ustvarijo naš novi jaz, telo in prihodnost!

PS: Metoda Joe Dispenze je znanstveno dokazana in na spletu lahko najdete številna pričanja ljudi, ki so ozdravili ‘neozdravljivo’. Tukaj pa za vas še 10 minutni odličen pojasnitveni YT video Joe Dispenze.

Navsezadnje si tudi lahko pomagate z našim programom Stres & vagus, ki vsebuje tehnike obvladovanja posledic kroničnega stresa in negativnih (neproduktivnih) misli.

Če želite popust na knjige Joe Dispenze, kliknite tu.

Kaj pa vi menite? 

Posted on by — Leave a comment

Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov in zakaj nam postane slabo, če med vožnjo beremo?

Ravnotežje telesa oziroma njegov razvoj je tesno povezano z razvojem možganov in prav tako z ohranjanjem kognitivnih funkcij v starosti. To se nam zdi morda samoumevno ali nepomembno vedeti, ampak dobro je poznati in razumeti nekaj ključnih dejstev v zvezi s tem pojavom.

Vestibularni sistem oziroma organ za ravnotežje (nahaja se v srednjem ušesu) je senzorični organ, ki nam  pove, kje se nahaja naše telo v odnosu do samega sebe (ali sedimo, stojimo, smo zarotirani, postavljeni na glavo) in kje se naše telo nahaja v prostoru (koliko smo oddaljeni od drugih predmetov ali smo višje ali nižje, spredaj, zadaj ipd).

Vestibularni sistem je prvi senzorični sistem, ki se razvije v telesu. Mielinizirati se začne že pet mesecev po spočetju (mielenizirati = dobivati maščobne ovojnice, ki omogočajo hitrejši pretok signalov). Je direktna pot do možganov in narekuje praktično vse, kar počnemo (saj je naše telo 24 ur na dan izpostavljeno gravitaciji  in v gibanju telesa ali glave).

Ta sistem deluje skupaj z ostalimi proprioceptivnimi sistemi v telesu kot so oči in stopala, pa tudi mišice, sklepi in fascije. Občutek za propriocepcijo nam daje konstantna povratna sporočila potrebna za vzdrževanje optimalnega mišičnega tonusa – še posebej pa nadzoruje in popravlja ravnovesje v delovanju ramenskih in vratnih mišic, da lahko oči ohranjajo horizontalen nivo (pogled). (Več o tem smo govorili v Webinarju z naslovom Kako oči, čeljust, zobje in stopala vplivajo na telo – s poturologom Juretom Tuškom).

Kadar otroci hitro rastejo (več kot en centimeter na mesec), lahko starši opazijo, da se začnejo gibati drugače, bolj nerodno. Gre za novonastalo nesorazmerje med telesom (kosti, mišice) in občutkom propriocepcije oziroma občutkom za lastno telo v prostoru (živčni sistem). Ko se ta občutek prilagodi, potem nerodnost izgine. (Nekateri otroci lahko tako hitro rastejo, da občutek propriocepcije ne dohaja, takrat jim moramo pomagati.)

Oči so direktno povezane z delovanjem vestibularnega sistema. Vid je zelo kompleksen fenomen. Le pet odstotkov vida se dogaja dejansko v očeh, ostali del vida se dogaja v možganih v povezavi z dotikom, sluhom in propriocepcijo. 

Zato otroci ‘gledajo’ z rokami (in usti)! Ko vidijo nekaj novega, rečejo “Ali lahko pogledam?” – in iztegnejo roko proti novemu predmetu.

…

Ravnotežnostni organ stoji v treh ravninah (glej sliko spodaj). Tekočina  prisotna v njem se premika glede na naše gibe (gibe glave in telesa), v njem so majhni kamenčki, ki ob gibanju stimulirajo dlačice in preko njih stimulirajo omenjeni živec in možganom povedo, kje in kako se nahajamo.

Živčni signali prihajajo v male možgane (kjer je center z ravnotežje in gibanje), ki potem korigirajo mišične adaptacije, vključno z gibanjem oči, ki pa izhaja iz neokorteksa (možganske skorje).

Ta sistem se direktno ali indirektno povezuje z vsako mišico v telesu!

Zaradi tega sistema, možgani gradijo mišični tonus! In to še posebej v vratu in trupu. 

Če le ta ob razvoju ne dela pravilno, samo ‘čaka’ in ne prenaša signalov (stimulusov), se možgani posledično ne razvijajo – zato ni mišičnega tonusa (oziroma premalo). 

Zato je zelo pomembno, da se dojenček veliko (prosto) igra na trebuščku.

Že v maternici se v ta namen razvije poseben refleks, ki se imenuje Tonični Labirintni Refleks (Tonic Labyrinthine Reflex oziroma TLR)

S tem refleksom novorojenček dobi občutek za gravitacijo, česar ni imel v maternici. To je prvi refleks, ki deluje v povezavi z gravitacijo.

Ko se dojenček rodi, so refleksi edini način gibanja in hkrati pogoj za nadaljnji razvoj možganov. To so avtomatizirani gibi, nad katerimi dojenček nima vpliva. Več o tem si lahko pogledate v Webinarju z naslovom Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov.

Refleks sproži gibanje glave. Fleksija (upogib) glave sproži fleksijo rok in nog. Ekstenzija (izteg) glave sproži ekstenzijo rok in nog. Gre v bistvu za dva refleksa v enem.

Ta refleks gradi vratne mišice (za podporo glave) in trupa (za podporo okončin).

Zato je ta refleks tesno povezan s kontrolo glave (in kasneje tudi obračanjem, plazenjem, postavljanjem na noge, hojo in tudi sposobnostjo vrtenja). 

Kontrola glave razvija vestibularni sistem. Vestibularni sistem pa potem narekuje drugim mišičnim sistemom kot na primer sistemu za vid, kako naj delujejo skupaj za ohranjanje ravnotežja (kasneje) in kontrolo drže (v boju z gravitacijo).

Lahko se tudi zgodi, da refleksa ob rojstvu ni oziroma, da je šibek ali asimetrično razvit.

Če refleksa ni ob rojstvu ali se pojavlja asimetrično oziroma šibko – to se lahko zgodi, če:

  • Če je otrok rojen pred 37. tednom, ko se razvije ekstenzija
  • Vakuum, CR, rama se zatakne, glava preveč v ekstenziji ko se rodi – vpliva na možgansko deblo – kompresija, subluksacija vratne hrbtenice

In vpliva na:

  • Patologije CŽS – Zaostal motorični in kognitivni razvoj
  • Je zgodnji prediktor cerebralne paralize

Lahko pa se zgodi, da refleks ne izgine popolnoma – oziroma se pravočasno ne integrira. Posledice neintegriranih refleksov smo lepo opisali v zgoraj omenjenem webinarju. Sicer pa je ključno razumevanje, da so integrirani (izzveneli refleksi) temelj za nadaljnji in optimalen razvoj možganov.

Zato si v nadaljevanju poglejmo, kaj se zgodi, če se TLR refleks ni popolnoma integriral. (V ta namen obstajajo določene vaje in druge metode).

Če refleks TLR ni uspel integrirati (popolnoma)

Tak otrok ali odrasla oseba ima težave z držo (šibek trup) in vratom, rad podpira glavo med sedenjem. Otroku se lahko bodisi nikoli ne zvrti (na vrtiljakih – kar ni dobro) bodisi ga pestijo slabosti v avtu. Takšna oseba ima težave z ravnotežjem in koordinacijo. zato se tudi hitreje utrudi in postane apatična.

Tak dojenček se začne plazit kasneje in tudi kasneje shodi.

Večji otroci ali odrasli imajo težave z oceno prostora, v katerem se nahajajo, kaj se nahaja blizu nas kaj daleč (zgoraj, spodaj, leva, desna) in se pogosto butajo v robove miz ali pa v druge osebe. Prav tako imajo lahko slabšo percepcijo časa, menjajo danes, jutri ipd.

Večji otroci imajo lahko težave v šolo z branjem, pisanjem in matematiko, bolj ali manj zato, ker imajo slabše sledenje z očmi in očesno konvergenco (zmožnost da gledajo na tablo in v zvezek, kjer potrebujemo, da se očesi približata.)

To so ljudje/otroci, ki hodijo bolj po prstih (po tretjem letu starosti), ne marajo preveč športa in težko ležijo na trebuhu z dvignjeno glavo ne da bi si jo morali podpirati z roko. Tudi igre z žogo so jim neljube.

Takšni otroci radi pišejo čez črto in slačijo besede na rob lista.

Če otrok (ali odrasel) prisoten refleks, potem bo težko zdržal v spodnjih dveh položajih vsaj 45 sekund:


Položaj fleksije oziroma ‘banane’, kjer se glava ne sme iztegovati nazaj. (Video utrinek iz prikaza vaj za integracijo TLR refleksa).

Položaj ekstenzije oziroma ‘supermana’, kjer morajo biti vse okončine popolnoma iztegnjene in glava dvignjena od tal. (Video utrinek iz prikaza vaj za integracijo TLR refleksa).

…

Pomislimo zdaj, zakaj nam lahko postane slabo v avtu, (če beremo)? 

Tistim otrokom, ki je rado slabo v avtu ali na vrtiljakih, imajo preveč stimuliran vestibularni sistem. (Kar je preveč ni dobro in kar je premalo prav tako ne.) Center za vestibularni sistem v desni možganski hemisferi se nahaja zraven centra za prebavo. Zato preveč razdražen vestiburalni sistem razdraži prebavnega in pojavi se slabost.

Če beremo med vožnjo, so oči fiksirane na besedilu, glava in telo pa se ves čas premikata. Vestibularni sistem mora delat zelo močno, da drži oči statično v premikajoči se glavi (vestibularno okularni refleks). Ko telo ne more več usklajevati gibanja telesa (in glave) s statičnimi očmi (sploh v ovinkih), nam postane slabo in bruhamo. S tem nas telo opozori, da nehamo brat. Podobno se lahko zgodi npr v muzeju iluzij oz v IMAX gledališčih, kjer pa se ravno obratno oči veliko premikajo, telo pa miruje in nastane zmeda v možganih oziroma občutek, da se majemo.


Statična stojna površina & okolica se vrti in povzroča ‘prekomerno’ gibanje oči – kar povzroči neskladje med vnosom in regulacijo senzoričnih imputov in občutek dobimo, da se majemo ali da nam je slabo.

In zakaj se otroci lahko vrtijo na vrtiljakih ne da bi jim bilo slabo, mi odrasli pa jih raje samo gledamo, kot da bi se jim pridružili? 

V puberteti se tekočina v našem semicirkularnem kanalu (struktura v ravnotežnostnem organu)’ zgosti in signali se počasneje prenašajo, kar povzroči, da možgani rabijo dlje časa, da prilagodijo telo. Ko smo na vlakcih smrti, skačemo bungee jumping in podobno, sistem ne more učinkovito in sočasno usklajevati gibanja oči z gibanjem glave in telesa in zato smo deležni navala adrenalina in kortizola. Adrenalin poveča senzorično občutljivost in s tem pomaga možganom pri prilagajanju. Adrenalin je stresni hormon, ki se odzove v preživetvenih situacijah boja ali bega. To se nam lahko zdi zabavno, ampak adrenalin preprečuje rast novih možganskih celic, ki jih nujno rabimo v vseh starostnih obdobjih.

Pozorni moramo biti na otroke, ki se lahko v neskončnost vrtijo na vrtiljakih in se jim ne vrti niti jim ni slabo. Te otroci imajo premalo razvit vestibularni sistem, kar pomeni deficit stimulusov v možgane in s tem počasnejši razvoj. Tak otrok ima ponavadi tudi bolj nerodno gibanje.

Torej..

Vestibularni sistem se začne razvijati že zgodaj v maternici. Obstaja direktna povezava z razvojem vestibularnega sistema in razvojem neokorteksa, razmišljujočih možganov. 

Vestibularni nukleus (pleksus nevronov) v meduli in ponsu (možgansko deblo) prenašajo impulze iz semicirkularnega kanala in malih možganov RAS (Reticula Activation System) v možganskem deblu. Od tukaj (RAS) pa potujejo signali v neokorteks. Z aktivacijo neokorteksa pa je povezano tudi gibanje oči in aktivacija posturalnih mišic. 

Vsako gibanje otroka stimulira vestibularni sistem, ki stimulira rast možganov.

To omogoča otroka, da iz refleksnih gibov v enem letu napreduje do samostojne hoje, kasneje pa še do teka, skakanja, hoje po ozki površini, kotaljenja in vrtenja.

Če je gibanje (z aktivacijo vestibularnega sistema in vseh drugih čutov) tako pomembno za učenje in razvoj možganov zakaj se učenje v šoli potem spremeni v nepremično sedenje, nepremično gibanje oči in primarni kanal učenja skozi govor (oziroma poslušanje govora) ali branje (odsotnost tridimenzionalnosti in ostalih čutov)?

“Leraning is experince. Everything else is just information.”

(Citat iz knjige Smart Moves, glej vire.)

Učenje mora potekati skozi senzoriko – skozi naša čutila. Gibanje omogoča ‘dostop’ do te senzorike.

Če želimo ohraniti možgane tudi v starosti, je dobro da skrbimo za ravnotežje in koordinacijo telesa, prav tako pa tudi za vedno nove raznolike senzorične impute. Dobro ravnotežje in koordinacija telesa pa bo tudi dobra preventiva pred padci in zlomi kolkov, ki hitreje vodijo v telesni in kognitivni zaton.

Če mislite, da odrasli ne moremo več delati na ravnotežju oziroma s tem izboljšati svojih možganov, se motite. Naši možgani so se sposobni na novo napeljevati, to je čar njihove plastičnosti. O tem pojavi smo že veliko govorili. Več najdete lahko v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov – oziroma, kako z gibanjem do boljših možganov s konkretnimi video vajami.

Ključni viri:

  1. Knjiga Smart moves, Carla Hannaford
  2. Vsebina glede primarnih refleksov – Online tečaj Harkla Primitive reflexes, Online tečaj Posturepro Reflexes & Brain Development in online tečaj dr. Robert Melillo Childhood Neurodevelopmental Disorders Certification Course – Individual Modules Replays
  3. YT predavanje dr. Christine Anderson https://www.youtube.com/watch?v=0O3W8f5I1qE&t=3s

S klikom na spodnji gumb boste lahko prejeli napisani video, ki vam ga bomo (ročno) dodelili v najkrajšem možnem času (do 24 ur). Do njega pa boste lahko dostopali najmanj 4 dni.

Posted on by — 2 komentarja

Nasilna prekinitev spanja z budilko zmanjšuje moč imunskega sistema

Ste tudi vi eden izmed večine ljudi, ki se zjutraj zbujajo s pomočjo budilke?

Človek je edina živalska vrsta, ki si načrtno skrajšuje spanec!

Spanca pač ne moremo shraniti na zalogo.

Strokovnjaki za spanje so mnenja, da je spanje ključni proces za obnavljanje naših možganov in imunskega sistema in ga je zato priporočljivo čim manj prekinjati.

Kaj se zgodi, ko nam zjutraj budilka prekine eno od faz spanja?

Vse nove informacije, ki se podnevi obdelujejo v naših možganih se shranjujejo v tako imenovani ‘RAM prostor’ (začasni ‘delovni’ spomin), ponoči pa jih nato možgani razvrščajo in shranjujejo na ‘trdi disk’, ki je za dolgoročno rabo. S tem se RAM sprazni, da je na voljo naslednji dan za shranjevanje novih informacij.  Vsaka faza spanja ima pri tem procesu svojo funkcijo. Če jo nasilno prekinemo, je eden od teh postopkov izgubljen, tako kot če bi defregmentirali računalniški trdi disk in ga vmes prekinili.

Pomanjkanje spanja vpliva na kar 40% zmanjšano sposobnost učenja in pomnjenja.

Spanje, natančneje globoka faza spanja, je edini čas v dnevu, ko se možgani fizično skrčijo in ‘perejo’. Takrat poteka čiščenje možganov (glimfatični proces), ki čisti tudi amiloidne plake, kateri so glavni faktor nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence. Zato je prekinjanje te faze spanja zelo kritično za detoks naših možganov. Poleg tega se v tej fazi spanja (globoki) tvori rastni hormon. Rastni hormon ne potrebujemo samo za rast (pri otrocih), ampak tudi za rast novih in zdravih celic, ki nadomestijo stare in ali bolne.

Zjutraj, ko nas ponavadi zbudi budilka, odrežemo ‘porcijo’ spanja, ko je prisotne več REM (rapid eye movement) faze spanja. V tej fazi ‘predelujemo’ čustva oziroma strokovnjaki opažajo, da je ‘klestenje’ te faze spanja povezano z večjim pojavom depresije.

Verjetno budilka ni edini ‘nasprotnik’ spanja. Sem spadajo še:

  • smrčanje
  • spalne apnee
  • spanje v dvoje ali več (z otroci)
  • Hrup iz drugih stanovanj / sob v bloku ali hiši
  • cerkveni zvonovi
  • hrup s ceste, smetarji
  • Hrana in šport pred spanjem
  • Zasloni (modra svetloba) pred spanjem
  • Premalo zatemnjen prostor
  • Pretopel prostor za spanje
  • Stres, anksioznost
  • Sindrom nemirnih nog
  • Nočno uriniranje

Nekaterim se zelo težko izognemo.. budilki se še najlažje!

Kot zanimivost.. Ali veste da spomladi, ko prestavimo uro na poletni čas, ki seveda ni v skladu z našim bioritmom, se naslednji dan poveča število infarktov za 24%, prav tako pa število prometnih nesreč in samomorov (na svetovni ravni).

Deprivacija spanja je večji ubijalec na cestah kot je alkohol!

In kar je še bolj zaskrbljujoče..

Študije so pokazale, da 3-7 dni slabega spanja ustvari v človeku glukozne vrhove v krvi in poviša raven inzulina in sladkorja na nivo pre-diabetičnega ali diabetičnega stanja. Zanimiv je tudi podatek, da povišana raven sladkorja v krvi spodbuja spalne apnee (čas, ko ne dihamo ponoči in to za možgane predstavlja veliko grožnjo, zato se vklopi stresni odziv (mišljen kot obrambni), kar pa onemogoči globoko fazo spanja.

Pomanjkanje spanja pa tudi zmanjša število naravnih T celic ubijalk (del imunskega sistema), ki pobija pred-rakave celice (4 ure manj spanja v eni noči – 70% manj teh celic ubijalk.)

Primerjava tomorja na miši, ki je spala in na tisti, ki je spala premalo. Gre za 200% razliko! Poglej video.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je celo klasificirala nočno delo za potencialno karcinogeno.

S pomanjkanjem spanja celo prižigamo slabe gene in zaviramo aktivacijo dobrih!

Zato če otrokom ne omogočimo dovolj spanja, je kot bi na njih izvajali genski inženiring!

KRAJŠE SPANJE = KRAJŠE ŽIVLJENJE

Premalo spanja oziroma slaba kvaliteta nas lahko postara za celo dekado!

Spanje ni opcijsko. Je nujna biološka potreba.

Kako bi lahko omilili ta efekt (načrtne prekinitve spanja)?

  1. Najlažje tako, da budilke sploh ne uporabljamo (Tako je tudi pri nas doma). Če greš dovolj zgodaj spat, se zbudiš sam od sebe in pravočasno. (Za vsak slučaj, pa je še vedno lahko timer budilke vklopljen.)
  2. Omislimo si svetlobno budilko. Svetlobna budilka počasi dovaja svetlobo in nas s tem bolj nežno ‘potegne’ iz sna. Možgani se tako lažje prilagodijo.
  3. Delamo na boljši kvaliteti spanja in ga tako morda manj potrebujemo.

Svetlobna budilka

Kaj pa naši otroci?

Spanje je za otroke še toliko bolj pomembno. Nekateri morajo vstajati zelo zgodaj, da pridejo (iz drugega kraja) pravočasno k pouku, ki se v nekaterih šolah začenja (pre)zgodaj.

Nekatere šole so zavedno prestavile začetek pouka na kasnejšo uro in učenci so posledično izboljšali uspeh kar za 112%!

Predšolski otroci potrebujejo do 12 ur spanja, osnovnošolci pa 9-12 ur (po 12. letu 8-10 ur spanja).

V najstniških letih pa je ključnega pomena, da imajo otroci spalno higieno tudi v večernih urah in da ne podaljšujejo časa budnosti na račun ‘druženja’ na socialnih omrežjih in igricah ter da hodijo spat vsak dan bolj ali manj ob isti uri, kar velja tudi za vikende.

Ni slaba ideja razglasiti spalnico za sobo brez zaslonov.

Najlažje je te ukrepe uvesti, ko je otrok še dojemljiv za sugestije. Potem pa moramo biti že malo bolj spretni.

In še za konec.. Kako si pomagamo zvečer, da lažje zaspimo?

Naroči si brezplačni video iz programa Stres & vagus!

Viri:

Posted on by — Leave a comment

Je posturolog tisti manjkajoči člen (poklic) v naši zdravstveni oskrbi?

Še tako medicinsko izobraženemu strokovnjaku se verjetno ne dozdeva, koliko nepoznanega še skriva v sebi delovanje človeškega telesa.

Naše telo je neverjeten kos umetnije, bio prefekten stroj, ki 24 ur na dan skrbi za naše preživetje oziroma vzpostavljanje homeostaze. Pri tem v istem času vrši na tisoče funkcij ne da bi jih morali sami opravljat, kaj šele razumet.

Naši možgani so zmožni sami sebe na novo oblikovat oziroma oživčit (nevroplastičnost) in naše misli so zmožne ustvarjati posledice konkretnih dejanj.

Od naši prednikov smo se ločili s pokončno bi pedalno držo, pri čemer smo žrtvovali naklon in širino medenice za lažji porod.

Naši možgani so tako kompleksni, da morajo svoj bistveni del, za razliko od drugih živali,  razviti izven maternice.

 

V današnjem članku vas čaka WEBINAR z enim od takšnih strokovnjakov za telo, ki se nenehno izobražuje in povezuje majhne mozaične točke v celoto. Gre za osteopata z medicinsko izobrazbo, ki se zadnja leta izobražuje in uri še kot POSTUROLOG. Da, to je en in edini, magister znanosti, JURE TUŠEK!

O posturologiji sem začela brati in raziskovati, ko sem preučevala vpliv čeljusti in dihanja (skozi usta) na telo. Takrat sem ugotovila, da imajo naše oči še večji vpliv, prav tako pa tudi stopala, pa seveda fascije, mišice, sklepi in brazgotinsko tkivo. Takrat je nastal članek Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.

Nato sem se z določenimi vprašanji obrnila še na Jureta in kmalu zatem je zrasla ideja o tem webinarju – za katerega ste izkazali zelo zelo velik interes!

Ko ima človek določene težave oziroma bolečine na primer v vratu, lahko obišče več zdravnikov od splošnega do specialistov kot so ortoped, fiziater, pa vse do fizioterapevta, manualnega terapevta, osteopata, maserja ali kineziologa, pa ni nujno, da bo našel rešitev. Je kdo sploh preveril vpliv oči? Kaj pa čeljusti, ugriza in zob? Kaj pa stopal? Verjetno ne, ker vsak strokovnjak gleda na problem samo iz svojega zornega kota.

Na tem mestu se pojavi novonastala ‘figura’ POSTUROLOGA, ki poveže koščke sestavljanke v celoto.

Poglejmo si kako!

 

 

VSEBINA VIDEA

1. Uvod – Kdo je Jure in kaj je posturologija? (4:00)
2. Pričetek prosojnic – Kaj je ‘dobra’ telesna drža in od česa je odvisna? (15:14)
3. Vpliv oči (27:15)
4. Skolioze – odgovornost oči? (35:00)
5. Test očesne dominance & Astigmatizem in vpliv na telo (naklon glave) (35:18)
6. Test očesne konvergence in vpliv na telo (44:44)
7. Stopala – vpliv na telo (59:52)
8. Posturološka ocena stopal, podoskop, test na eni nogi (1:08:30)
9. Vpliv neintegriranega spinal galant refleksa na deviacije hrbtenice oz. skoliozo in pojav ‘krajše noge’ (1:18:37)
10. Vpliv čeljusti, ugriza in zob (1:21:09)
11. Pojav škrtanja z zobmi (1:33:46)
12. Zobni aparat – bite? (1:36:56)
13. Zaključna diskusija (1:44:52)

 

Želim vam obilo prijetnih ‘AHA’ trenutkov! Vsa morebitna vprašanja in komentarje zapišite bodisi v komentar youtuba bodisi v komentar tega članka.

Če želite izvedeti več o Juretu, najdete TU.

Če želiš izvedeti več o posturologiji, lahko delim s tabo mojo osebno youtube playlisto, kjer hranim vse najdene YT videe na to temo, večina pa jih je (žal) v italijanščini, nekaj pa tudi v španščini.

Morda pa boš prav ti tisti/a, ki boš poleg Jureta pomagal/a prinesti ta poklic v Slovenijo in s tem olajšal težave marsikaterega človeka!

 

Posted on by — 2 komentarja

Sključena drža pospešuje staranje in kognitivni odklon

O lepi telesni drži smo že veliko govorili, ampak nikoli še nismo prav posebej izpostavili, kakšen je njen vpliv na možgane in s tem nazaj na celotno telo in njegovo delovanje!

Način sedenja vpliva na način razmišljanja!

Kaj sploh je drža in čemu služi?

Človekova pokončna drža služi kot opora notranjim organom in kot gibalni aparat za bipedalno gibanje (gibanje po dveh nogah) v ‘boju’ z gravitacijo. Naša drža deluje tudi kot ‘antena’ (sprejemnik) za senzorične inpute (vnos) skozi oči, stopala, čeljust, medenico, sklepe in mišice s fascijami, da lahko ustvarja (preko možganov) potem motorični (gibalni) in kognitivni (umski) ‘output’ (iznos).

Človeška drža je zato zelo inteligenten sistem in ga ne smemo podcenjevati!

Kaj je kognitivni proces?

To je umska aktivnost povezana z mišljenjem, učenjem in spominom.

Kaj se zgodi  v telesu oziroma  možganih, ko imamo sključeno držo?

  1. Sprošča se več kortizola (stresni hormon)  – spremeni se biokemija ki vpliva na nevrotransmitorje (živčne prenašalce)
  2. Spremeni se razpoloženje – na slabše. (Ko smo slabe volje ali depresivni in sključeni, lahko poskusimo poravnati držo in s tem izboljšati razpoloženje)
  3. Izgubimo fokus oziroma koncentracijo (če na primer predavanje poslušamo sključeni)
  4. Sključena drža je prisotna pri težavah kot so ADHD, avtizem
  5. Slab sprejem senzoričnih informacij in posledično slab motorični odziv
  6. Manjša odpornost na stres – in večja dovzetnost za bolezni, izgorelost, alergije..
  7. Še bi lahko naštevali..

Kako gibanje vpliva na možgane (in tudi preventivo pred demenco) smo podrobneje razdelali v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov…

Če vemo, kako ključna je naša drža (in gibanje) za naše možgane (in telo) – in za naše otroke, zakaj potem čakamo, da smo sključeni oziroma da smo ‘stari’ in sključeni, ko začnemo ukrepati?

Študije so tudi pokazale, da lepa pokončna drža vpliva na:

  • boljše (poslovne, življenjske) odločitve
  • povečuje kreativnost
  • še posebej drža ‘z vratno grbo’ vpliva na slabši dotok krvi v možganov in dokazano vpliva na slabše kognitivne funkcije in slabši verbalni spomin pri zdravih odraslih

 

Druga študija na otrocih, ki sedijo s sključeno držo je pokazala, da vpliva tako psihološko kot fiziološko na otroke – Pokončna drža je rezultirala v večji vitalnosti, zadovoljstvu in boljšo udeležbo na testih z računanjem ali razumevanjem slišanega.

Drža vpliva tudi na dihanje 

in s tem direktno na obremenjenost telesa s stresom in zastajanjem odpadnih snovi in toksinov (limfa) in slabšo oksigenacijo.

V sključeni drži težko dihamo s trebušno prepono, ki je glavna dihalna mišica (v ne-stresnem načinu dihanja), 


Trebušna prepona glavna dihalna mišica – Ali jo uporabljamo?

Manjše gibanje trebušne prepone (zaradi plitkejšega dihanja) povzroči:

  • Slabšo izmenjavo plinov v spodnjih delih pljuč
  • Manj kisika v celicah
  • Večja občutljivost na CO2 (prehitro dihanje, zadihanost..)
  • Manj stimulacije za vagusni živec (težje obvladujemo stres)
  • Manj masaže notranjih organov (manj gibanja manj vitalnosti)
  • Manjši IAP (znotraj trebušni pritisk) in s tem slabša drenaža globoke trebušne limfe
  • Manj gibanja za mišice medeničnega dna in globoke trebušne mišice
  • Večja možnost za pojav inkontinence ali prolapsa  
  • Slabša podpora hrbtenici (bolečine v križu, v vratu..)
  • Manjša stabilnost medenice (biomehanične posledice kjerkoli v telesu)

Drža vpliva na naš način hoje

Sključena drža vpliva na slabši ‘gait’ – način hoje, teka in športnih dosežkov. Sklepi so pri slabi drži manj centrirani in bolj podvrženi obrabam in poškodbam.

Slaba drža vpliva tudi na slabše ravnotežje

s tem pa se povezuje hitrejše staranje in kognitivni odklon. Skozi vaje za boljšo držo lahko vzdržujemo ravnotežje in skozi vaje za boljše ravnotežje, lahko vplivamo na boljšo držo in kognitivne sposobnosti.

Drža vpliva na prebavo 

in delovanje notranjih organov.Sključena drža fizično utesni prebavila, zaradi česar (in zaradi statike drže v ne-gibanju) lahko povzroči celo zlepljenine črevesja in fascij (ovojnic). Zaradi stresnega načina dihanja v sključeni drži prebava trpi tudi zato, ker se upočasni ali sutavi in hrana gnije v nas.

Drža vpliva na počutje

Sključena drža se povezuje z depresijo, anksioznostjo, bolj pesimistično miselno naravnanostjo pri čemer je lahko vzrok tega ali posledica.

Drža nosečnice vpliva na lego ploda 

in s tem na razvoj ploda, na način poroda in okrevanje po porodu. Razvoj ploda je mišljen kot na primer ekstenzijski ali drugi asimetrični vzorec oziroma kot pritisk na možgansko deblo, kjer se razvijajo primarni refleksi. Zaradi slabe drže v nosečnosti se lahko razvije ali poveča diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic), bolečine v medeničnem obroču in težje okrevanje po porodu (kasnejša povrnitev v formo). Več v programu Celostna nosečnost.

PS Preberite članek, kako je dober razvoj otroka in njegovih možganov odvisen od dobrega razvoja in integracije primarnih refleksov!

In konec koncev drža staršev vpliva na držo njihovih otrok ali celo posvojencev!

Kaj lahko storimo takoj danes?

Ključno je, da ukrepamo – ne glede na našo starost in ne glede na način življenja oziroma naravo poklicnega dela.

  1. Začnite redno prekinjati sedeče delo oziroma katerokoli statično držo.
  2. Začnite se masirati z masažnimi žogicami, ker boste tako izboljšali propriocepcijo oziroma zavedanje lastnega telesa.
  3. Naj vas nekdo posname, ko sedite, stojite, hodite in opazujte svojo držo.
  4. Med delovnim časom naredite nekajkrat preproste raztezne vaje. (Fit v pisarni)
  5. Uvedite jutranjo ali večerno 5-10 minutno vadbeno rutino, ki jo vsake toliko zamenjate z novo.
  6. Začnite delati spremembe takoj danes, čeprav z majhnimi koraki
  7. Postanite zgled tudi svojim otrokom!
  8. Preverite vpliv oči, čeljusti in stopal na telo oziroma držo (Prijavite se na brezplačni webinar z Juretom Tuškom osteopatom in posturologom, ki bo 8.9. 2022)
  9. Začnite več sedeti na tleh.
  10. Preverite naše že obstoječe nasvete za držo na našem youtube kanalu!

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

  1. Za vas ali vaše podjetje pripravimo preprosto, zanimivo in učinkovito delavnico po meri z uporabnimi praktičnimi vajami
  2. Na individualni obravnavi analiziramo telesno držo in vam sestavimo program vaj po meri, ki vključuje tudi upravljanje s stresom. 
  3. Program Odkleni vratno grbo, Resetiraj se s samo-masažnimi žogicami ali program Transformacija vam pomagajo počasi osvajati nove korake
  4. Če ste po porodu in imate slabo držo in šibke trebušne mišice, vam toplo priporočamo program Poporodni preporod.
  5. Če ste noseči pa priporočamo program Celostna nosečnost, ki bo koristil ne samo vam, ampak tudi plodu (lega ploda).
  6. Če želite izboljšati držo svojemu otroku, lahko pridete bodisi na individualno obravnavo bodisi investirate v program Jungle kid.
  7. Lahko pa samo komentirate v spodnje polje in vam bomo prijazno svetovali.

In še motivacija za konec..

  Če je uspelo 85 letni gospe (in to samo z ustrezno vadbo), potem lahko uspe tudi vam!

Posted on by — Leave a comment

So vse bolezni psihosomatskega (stresnega) izvora? Je to dobra ali slaba novica?

Bolezni, ki jih trpi človek, jih vsaj v 95% v osnovi povzroči stres, v ostalih 5% gre za prirojene napake, kot je na primer anemija srpastih celic, diabetes tipa I.

Zato večina bolezni izvira iz posledic stresa in so zatorej psiho – somatske (soma pomeni telo). 

V nadaljevanju si bomo pogledali zakaj.. 

Opomba: Za pisanje tega prispevka me po večini navdušilo delo dr. Joe Dispenze, še posebej knjiga Placebo ste vi, katero lahko na naši povezavi dobite s popustom!

Zakaj živali ne zbolijo za boleznimi povezanimi s stresom?

Živali (tiste ki živijo v naravi) ne zbolevajo za kronično izgorelostjo, tumorji, rakom, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, ne dobivajo hiatusne hernije, refluksa, ulceroznega kolitisa in drugih podobnih, s stresom povezanih bolezni.

Seveda so tudi živali pod stresom. Stres se pojavi v obliki predatorja, v obliki lakote, mraza, vročine, onesnaženosti okolja ipd.

Ko žival napade plenilec, je njena edina možnost za preživetje bodisi da zbeži bodisi da se aktivno brani ali da se pretvarja mrtvo (‘zamrzne’). V ta namen se v telesu sproži obrambni = stresni mehanizem, ki aktivira adrenalne žleze, da izločijo stresne hormone (adrenalin, kortizol), le ti pa delujejo tako, da pošljejo kri v ude (za boj ali beg), aktivirajo (zakrćijo) mišice, spremenijo dihanje v plitvo in hitro. 

Logično je, da v tem trenutku manjka krvi v prebavilih (in tudi prebavnih sokov). Prebava se ustavi. Tudi druge funkcije, kot je regeneracija telesa, rast in razvoj se ustavijo. 

Ko je čas za preživetje, ni časa za popravila v telesu, za prebavo in nemoteno delovanje imunskega sistema in limfe, sproščanje rastnega hormona, pa melatonina ali serotonina, ali oksitocina.. In prav je tako.

Napadena žival si s takšnim obrambnim mehanizmom (lahko) reši življenje. Ko nevarnost mine, se njeno telo ponovno vrne nazaj v homeostazo. Morda s tem žival nemara postane še močnejša kot prej. Kratkoročni stres je dober trener! Telo v tem času poišče najboljše vire (za preživetje) v telesu – in slabe po možnosti reciklira. (avtofagija).

Tudi ljudje smo konstantno napadeni s stresnimi faktorji: slabe novice iz medijev, mobing na delovnem mestu, slaba prehrana, onesnažen zrak, smrčanje partnerja, težke kovine v hrani, tek maraton, fizični padec, varanje, ločitve, otroci, ki potrebujejo veliko pozornosti, celo porod je stresni dogodek za telo.

Rekli boste, ja, ja, to že vse vemo! Če tovrstni stres traja predolgo, postane kronični stres, ki vodi v kronično utrujenost, saj se telo vmes nikoli ne uspe regenerirat in to vodi v izgorelost, bolezni, alergije, vnetja in avtoimune bolezni.

Drži, drži, ampak..

To še ni vse. 

Kar dejansko loči pri tem človeka od živali so njegove MISLI oziroma njegov človeški del mislečih možganov (neokorteks, evolucijsko najmlajši del možganov).

 

Človek, ne samo da lahko zaradi zmožnosti razmišljanja ustvarja dodatno ‘zavedanje problemov’ in s tem stres, ampak lahko SPROŽI STRESNI ODZIV TELESA SAMO Z ENO MISLIJO, brez prisotnosti dejanskega stresnega faktorja.

Torej, lahko nas vodi podzavestni strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. Vsakič, ko na to pomislimo, se bo ob tem sprožil tudi določen čustveni odziv in to bo sprožilo stresni odziv telesa. Naši možgani dejansko ne ločijo med resničnim dogajanjem in namišljenim, če le te spremljajo enaki ali podobni (negativni) občutki!

Ta stresni odziv takoj pahne telo v preživetveni način delovanja.

Rekli smo, da naše telo lahko deluje le v enem od dveh načinov: v ‘preživetvenem’ ali ‘obnovitvenem’. Večino časa bi morali biti v ‘obnovitvenem’ načinu.

Če pa naše (negativne) misli  nenehno vklapljajo preživetveni način, potem se naše telo začne obrabljati in izčrpavati. Večino vitalne energije porabi za (navidezni) ‘boj ali beg’. To energijo ‘ukrade’ prebavilom (slaba prebava), reproduktivnim organom (neplodnost!), imunskemu sistemu, ki zato ne more učinkovito izločati strupov (bolezni). Torej telo vso svojo vitalno notranjo energijo potroši za zunanje faktorje, ki ponavadi sploh niso dejanska grožnja.

Prisoner Brain Limitation Thinking Captivity

Tudi, če jeste še tako bio zdrav organski obrok, in ste v preživetvenem načinu, kjer telo vso energijo pošlje v ude, ne boste od tega obroka imeli kaj dosti koristi, ravno nasprotno.

Ko smo v preživetvenem načinu delovanja, zvečer težko zaspimo, saj izločanje stresnih hormonov blokira proizvodnjo melatonina, hormona za spanje. In če ne moremo (kvalitetno) spati, se telo ne more obnavljati in naš imunski sistem strmo pada.

In to še vedno ni vse!

Naše telo postane celo ODVISNO od biokemije, ki jo ustvarjajo stresni hormoni. To je resna odvisnost, ki nas kliče znova in znova po takšnih mislih, čeprav vemo, da niso dobre za nas, ampak si ne moremo pomagati. 

In tudi to še ni vse!

S tem, ko naše misli aktivirajo negativne občutke (jeza, žalost, zavist, ljubosumje, škodoželjnost, strah..) s tem aktivirajo tudi slabe gene (v skladu z zakoni epigenetike).

S tem sami sebe obsodimo na bolezni, za katere naj bi bili krivi slabi (ali celo podedovani) geni! Geni sami po sebi so samo kot neka štartna pozicija, na kateri stojijo številni smerokazi. Od nas (okolja, zunanjega in notranjega) pa je odvisno, kateri geni se bodo aktivirali in kateri ne in s tem, katero življenjsko pot bomo ubrali.

S kroničnim stresom celo poškodujemo hipokampus in neokorteks v možganih. 

Kortizol lahko dobesedno zmanjša obseg delovanja hipokampusa in kot rezultat se nam lahko začne dogajati, da ne želimo več raziskovati in ustvarjati novih stvari, ker se bojimo nepredvidljivega in novega ter zato raje stopamo po znanih in varnih poteh.

In posledično, ko kortizol neprestano ‘napada’ neokorteks, le ta zaradi ‘slabše kondicije’ začne sprejemati  slabše odločitve. Slabe odločitve nas zopet vodijo v slabe misli, ki aktivirajo slabe občutke, zaradi česar zopet se sproži stresni odziv telesa. In začarani krog je sklenjen.

Tu se pojavi ključno vprašanje, če ponavljajoče se negativne misli vodijo v bolezni ali potem tudi ponavljajoče pozitivne misli vodijo v zdravje?

Odgovor je DA! 

Pozitivne misli lahko pripeljejo zdravje, kot tudi nekatere druge tehnike (predvsem dihanja) lahko bistveno zmanjšajo vpliv stresa na telo (vsaj dokler misli ne uspemo zamenjat in s tem tudi svojo lastno osebnost).

Raziskave so pokazale, da se v samo štirih dneh posebne meditacije (kjer se aktivira alfa stanje možganov, kjer se možgane lahko ‘na novo napelje’ – ker naši možgani niso statična struktura, ampak so nevroplastični) lahko izboljšamo imunski sistem kar za 50%! 

Ena od dotičnih raziskav (dr. Joe Dispenza) je tudi pokazala, da so sladkorni bolniki v eni uri smejanja ob komediji, aktivirali kar 24 dobrih genov!

Tudi na Vadbeni kliniki smo v zadnjih letih vzeli pod drobnogled nekaj tehnik za odpravljanje stresa oziroma posledic stresa:

O nekaterih smo že poročali v sledečih prispevkih:

  1. Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo ga!
  2. Limfa – eliksir zdravja in dolgoživosti
  3. Pozor, ni vseeno kakšne misli mislite – mislite zdravilne misli! (po Joe Dispenzi)
  4. Aktivacija zdravilne DMT molekule z dihanjem (po Joe Dispenzi)
  5. Nikoli več ne bom zbolela ali kako naredimo telo odporno na stres (Wim Hof metoda)
  6. Mraz, moj rešitelj
  7. Glavoboli & migrene 
  8. Prehranska priporočila Anthony Williama
  9. In tudi tehnike kot so tresenje, tapkanje, ozemljevanje..

Pridružite se nam na ponovitvi zelo uspešne delavnice POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT z dihanjem in Wim Hof metodo (september 2022 – število mest omejeno) – preverite vsebino delavnice, bonus darilo in mnenja udeležencev!

Ali pa si privoščite poglobljen, a praktičen online tečaj STRES & VAGUS.

Posted on by — Leave a comment

Dober razvoj otrokovih je možganov je odvisen od razvoja primarnih refleksov – Kaj lahko naredimo starši danes?

Dober razvoj otrokovih možganov ni samoumeven ali odvisen od genov. Starši lahko znantno pomagamo svojim otrokom (in celo sebi) do boljših možganov. Žal tega kritičnega znanja ne dobimo ne v šoli, ne v šoli za starše, ne pri pediatru.. Ta zapis je nadaljevanje prejšnjega zapisa z naslovom Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine. Vsebinsko pa se še bolj navezuje na pred prejšnji zapis z naslovom Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um.

Razvoj naših možganov se začne že v maternici. Takrat se razvijajo primitivni možgani (nivo možganskega debla), ki tvorijo primitivne reflekse. Nekateri od teh izzvenijo še pred rojstvom (npr ‘fear paralysis reflex’).

Ko se človek rodi je njogov ultimativni cilj razviti možgane tako, da lahko stoji pokonci, se upira gravitaciji in izvaja energetsko učinkovito bipedalno gibanje (po dveh nogah) z usklajenim delovanjem fleksorjev in ekstenzorjev (mišice na sprednjem in zadnjem delu telesa – upogibalke in iztegovalke). Za to potrebuje razviti kar 72 refleksov oziroma gibalnih vzorcev, ki so zapisani v genetski material (DNA).

Človek je edina ‘žival’, ki potrebuje eno leto, da samostojno hodi. Bistven faktor, ki pomaga razviti naše možgane po rojstvu je gibanje. Dojenček dobiva senzorični dotok informacij v možgane skozi oči, vestibularni sistem, kožo, mišice in sklepe na podlagi česar možgani izvedejo določen motorični output (gibe). To je podlaga (pogoj) za tvorjenje novih in novih povezav (slojev) v možganih.

Največji poskok možganov smo tako deležni v prvih 12 mesecih oziroma v prvih treh letih življenja.

Na sliki vidimo, da so v prvih mesecih življenja aktivne (električno) le spodnje ‘plasti’ možganov (medulla). Tukaj se razvijejo in potekajo primitivni refleksi.

Kaj so primarni oziroma primitivni refleksi?

Primitivni ali primarni refleksi so nehoteni avtomatizirani gibi oziroma nezavedni gibalni vzorci dojenčka. Bolj razvitih seveda ne bi bilo moč pričakovati, ker možgani v tej fazi razvoja še niso ‘električno povezani’ oziroma razviti. 

Namen primarnih refleksov je da novorojenčku pomagajo potovati skozi porodni kanal in po rojstvu mu omogočajo preživetje (na način da zadiha, da se lahko prisesa, da se lahko oprijema, da se ne zaduši, če leži na trebuhu ipd.).

Nadaljnja naloga teh refleksov je, da  se  integrirajo (‘vgradijo’) v bolj kompleksnejše reflekse in gibe s pomočjo katerih se razvijajo možgani vse od dna možganskega debla (medule) pa do neokorteksa – človeških možganov. 

Torej razvoj možganov je odvisen od razvoja in integracije primarnih refleksov. 

Če se osnovni refleksi, kot je npr Morojev (o njem smo že pisali), ne razvijejo in integrirajo pravilno, se noben nadaljnji refleks in gib, ki se gradi na tem, ne more razviti optimalno. To je tako kot če gradimo zgradbo na slabih temeljih. Še tako dobra zasnova zgradbe ne bo odtehtala njenih slabih temeljev.

Eden izmed ključnih dejavnikov za neintegriranost primarnih refleksov je neravnovesje med levo in desno možgansko hemisfero oziroma njuna funkcionalna nepovezanost. In obratno.. slaba integracija levih in desnih možganov vodi v slabo integriranost refleksov.

Temo o integraciji levih in desnih možgani smo poglobili v članku ‘Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešen um in telo’ kjer smo pojasnili tudi, kako pride do pojava avtizma, disleksije, ADHD, težave z branjem in pisanjem, motoričnih težav.. in vam ga prav tako toplo svetujemo v branje, saj boste tam našli tudi videe z vajami! 

Se sprašujete, kaj je tisto, kar oživčuje oziroma  ‘električno napelje’ ostali del možganov?

To so stimulacije, ki pridejo v dojenčkove možgane skozi njegovo telo v obliki:

  1. Propriocepcije (proprioceptivnih stimulusov iz kože, mišic, fascij, sklepov)
  2. Vizualnega sistema (oči)
  3. Vestibularnega sistema (organ za ravnotežje)

Zato je pomembno, da ima mama z novorojenčkom čim več stika ‘koža na kožo’, da mu stimulira oziroma masira stopala, hrbet vzdolž hrbtenice, otroku lahko novorojenčku lahko kaže senzorične ČB kartice, ga pravilno rokuje, da ga čim manj omejuje in da je čim več časa na tleh in na trebuščku.. 

Možgani nato te informacije obdelajo (s čimer se razvijajo) ter ustvarijo ‘motorična navodila’ (motor output). To so električni signali, ki potujejo po živcih (kablih) do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje.

Gibanje je osnova za preživetje. Brez gibanja ni možganov in ni življenja.

Vse se začne s senzoričnimi vložki. Brez njih otrok ne more začeti čutiti svojega telesa in zaznavati okolice, v kateri se njegovo telo nahaja. Brez teh podatkov se ne more začet gibat. Motorični korteks zraste iz senzoričnega! Brez gibanja pa v nadaljevanju ne more razvit kognitivnih (umskih, akademskih) funkcij.

Gibanje je ključno!

Gibanje deluje po principu povratne zanke. Gibanje (koga ali kaj) ustvarja senzorični input (vnos). Gibanje (kdo ali kaj) ustvarja prav tako senzorični input – in krepi možgane.

Zakaj otrok potrebuje 12 mesecev, da shodi?

Toliko časa možgani potrebujejo, da se razvijejo vsi njegovi sloji (vse potrebne povezave za pokončno gibanje) od medule do frontalnega korteksa.

Možgani se v tem času tudi fizično povečajo, (ne samo v številu povezav) in kot taki bi se težko rodili skozi človeško medenico, ki je zaradi pokončnega bipedalnega gibanja (hoje po dveh udih ne po štirih) ožja. (Človek je v svoji evoluciji žrtvoval širino medenice in lažje rojevanje, za pokončno držo s prostimi rokami, v zameno za ožjo medenico, težji porod in daljši poporodni razvojni čas – pomislimo, koliko živali shodi v nekaj minutah po porodu.)

Kaj se zgodi na primer, če se otrok rodi s carskim rezom?

Pri porodu s sekcijo novorojenčkovi možgani ne zaznajo, da je zunaj maternice in ne aktivirajo spinalnega galant refleksa, ki aktivira otrokovo telo, da se začne gibati skozi porodni kanal. Ker je ta refleks neizživet (neuporabljen), to vpliva na nadaljnji razvoj in neintegracijo tega refleksa v kompleksnejše in s tem na razvoj možganov. Tak otrok že prvi dan svojega življenja začne s slabšo predispozicijo. (Kar pa se da nasloviti skozi terapije kot so integracija primarnih refleksov, kraniosakralna terapija, seveda ob predpostavki, da se mama tega zaveda..)

Tako kot ima vpliv carski rez imajo vpliv tudi:

  • medenična vstava
  • vakuumski porod
  • epiduralna anestezija
  • umetni popadki
  • prematurni porod
  • prenošenost
  • ovitost popkovine okoli možganskega debla
  • pritisk na fundus maternice

Zakaj naštevamo nekaj, na kar nosečnica nima vpliva? O pa še kako ga ima! Preberite si zapis Kako preprečiti Carski rez & raztrganine, poškodbe medenice in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku, Kako roditi vaginalno po carskem rezu, Kakšna vadba se priporoča v nosečnosti v izogib 9 najbolj nadležnim težavam?

Drugi razlogi:

  • Slaba prehrana (in premalo omega 3 maščobnih kislin)
  • Fizične poškodbe, bolezni
  • Stres (dojenčka ali nosečnice oziroma matere)
  • In pomanjkanje gibanja

Ključnega pomena za razvoj možganov je (poleg časa v maternici)  prvih 12 mesecev življenja, kjer je pomembno oziroma zelo zaželeno da:

  • se otrok doji (pravilen razvoj čeljusti, jezika, dihalnih poti, drže..)
  • da je pravilno rokovan (baby handling)
  • da preživi veliko časa na trebuščku (‘tummy time’)
  • da gre skozi vse razvoje faze (mejnike)
  • da se plazi vsaj 3-4 mesece predno shodi (ključno za povezovanje leve in desne hemisfere ter ‘cross body movement’, kar je tudi hoja)
  • da ne shodi pred 12 mesecem (ali po 15-em)
  • da ga starši čim manj odlagajo v gugalnike, stajice, hojice..
  • da ga ne posedajo in ne postavljajo na noge, če se sam ne

Asimetrično plazenje otroka na primer je že eden od znakov, da se refleksi niso pravilno integrirali.

Če se otrok ne giba dovolj, se refleksi ne morejo pravilno integrirati. In če se refleksi pravilno ne integrirajo, se otrok ne more oziroma ne bo hotel dovolj gibati.

Ne glede na to, koliko je star otrok ali govorimo že o odrasli osebi, je vedno priložnost, da naslovimo omenjeno problematiko. Nikoli ni prepozno! Oziroma vedno obstaja določena priložnost za izboljšavo..

Ali veste, da se tudi nekateri odrasli ne znajo plaziti po tleh s križnim gibanjem rok in nog (desna roka – leva noga in obratno)?

Ali veste, da obstajajo odrasli, ki imajo še vedno prisoten sesalni refleks, babinski refleks in druge..?

Kateri so še znaki, da otrok nima integriranih refleksov?

Tipični znaki so: motorična nespretnost, nerodnost, slab mišični tonus, slaba koordinacija roke – oči, slabo zavedanje telesa, slaba drža, sedenje na W, težko prečka sredino telesa, vedenjske težave, težave z branjem, pisanjem, težave s fino motoriko, težave z zdravjem, alergije, občutljivost na zvok, svetlobo, dotik, avtizem, ADHD, disleksija, hiperaktivnost, pretirana sramežljivost, potovalna slabost, anksioznost..

Tri ključni razvojni stebri oziroma, na kaj moramo biti pozorni starši poleg tega da dajemo ves čas poudarek na gibanje?

Velja za otroke in odrasle:

  1. Dihanje skozi nos
  2. Drža jezika ( V času mirovanja mora jezik počivati na nebu, zobje pa se ne smejo dotikati med seboj, prav tako se jezik ne sme dotikati zob)
  3. Kaj obuvamo otrokom na stopala

(Več o posameznih tematikah lahko raziščete na danih povezavah.)

Če se določeni refleksi niso integrirali (npr sesalni refleks) ima otrok lahko težave z izgovorjavo določenih glasov in pravilnim razvojem sistema zobje-jezik-čeljust – in posledično tudi s telesno držo.

Težave z govorjenjem se lahko zavlečejo celo v odraslo dobo. Ali pa z branjem in pisanjem (disleksija), ‘trdim’ načinom pisanja, menjavo leve in desne strani ipd.

Neuravnovešena čeljust lahko povzroči 4 sledeče težave:

  1. Težave z držo
  2. Težave z dihanjem (ozke dihalne poti, ‘povečana’ žrelnica, vnetja sinusov, astme, rinitis, glasno dihanje, smrčanje, spalne apnee..)
  3. Težave z imunskim sistemom
  4. Težave s prebavo (Prebava se začne že v ustih..)

Na čem moramo delati?

  1. Vaje za moč telesna jedra & drža
  2. Zavedanje lastnega telesa
  3. Ravnotežje
  4. Vizualno – motorične sposobnosti , koordinacija roke – oči
  5. Cross body movements, bilateralna integracija
  6. Timing, ritem
  7. In seveda na integraciji primarnih refleksov

Kaj še lahko storimo sami (ideje)?

  1. Test & vaje za oči
  2. Odvadimo se škrtati z zobmi (To velja še posebej za odrasle! Zobje bi morali biti v trdnem stiku samo do 12 min na dan!)
  3. Preverimo obremenitev stopal (naredimo vodni odtis ali opazujemo obrabo čevljev)
  4. Proprioceptivna stumulacija stopal
  5. Vibracijska stimulacija vagusa in trigeminalnega živca
  6. Ples
  7. Plezanje po igralih
  8. Gibalno – masažne vaje z masažnimi žogicami
  9. Online program Jungle kid ali individualna obravnava

Želite izvedeti več?

Zastavite nam vprašanje, na katerega vam bomo skušali odgovoriti v čim krajšem času!

Posted on by — 40 komentarjev

Kako vaje za oči podpirajo držo in gibanje?


Mišice so ‘sužnje’ živčnemu sistemu oziroma možganom. Zato moramo vedno najprej nasloviti nevrološke vzorce, če rešujemo težave mišic in ne njihove biomehanike. Ta se bo popravila sama, ko bomo naslovili pravi vzrok težav.

Morda ne boste verjeli, ampak bolj kot vpliva na našo držo in gibanje sedenje, prisilne (in asimetrične) drže ter (ne)gibanje, ima bistveno večji vpliv naslednjih 5 senzoričnih ‘organov’ oziroma ‘senzoričnih vstopnih točk’:

  1. Oči (sposobnost konvergence in ne samo to!)
  2. Stopala (porazdelitev teže)
  3. Položaj čeljusti in zob & vestibularni sistem (sistem za ravnotežje v ušesu)
  4. Proprioceptorji v fascijah (ter koži, mišicah in sklepih)
  5. Integracija primarnih refleksov in možganskih hemisfer

Oči so naš najpomembnejši senzorični organ (ne samo za vid), ampak tudi za držo in držo v gibanju.

Ne verjamete?

Poglejmo si iluzijo iz Muzeja iluzij: Hoja po stabilni trdni površini predstavlja za naše možgane zelo turbulentno stanje, saj se vsa njena okolica vrti oziroma premika. Oči predvidijo, da se tla premikajo in  sporočijo možganom, da  se začnemo opotekati in loviti ravnotežje, kot da bi se nam dejansko vrtela tla pod nogami  in ne prostor okoli njega. To je ‘živ’ dokaz, kako sta naša drža in gibanje odvisna od sporočil, ki jih pošljejo oči možganom!

Tako kot nas oči  ‘zavedejo’ v tem primeru, nas lahko zavajajo (oziroma naše možgane) vsak dan, s čimer vplivajo na postavitev naše drže in način gibanja (sicer ne v tako ekstremni obliki, ampak takšni, ki vseeno pusti posledice na kvaliteti našega gibanja in življenja.)

Ker imamo dve očesi, nastane problem takrat, ko eno oko ne sledi cilju (ne zdrži enake fiksacije) enako kot drugo oko, čemur rečemo problem divergentnega očesa. Ta problem ima kar 90% ljudi.

Konvergenčno neravnovesje izkrivlja naše dojemanje sveta. Možgani morajo obdelati in popraviti dve asimetrični sliki, da ustvarijo eno samo sliko. Ta prilagoditev je izguba energije, stres za telo in povzroči posturalne prilagoditve.


Test za očesno konvergenco. Očem na sredini približamo svinčnik. Nato ga fiksiramo z obema očesoma hkrati (glej tudi spodnji gif). Opazujemo, če eno od očes ne uspe enako fiksirati cilja kot drugo. To oko je divergentno oziroma leno.

Oči upravlja 12 očesnih mišic. Ko mišice enega očesa ne delujejo tako, da bi oko lahko konvergiralo (v tem primeru gledalo v svinčnik), govorimo o ‘lenem očesu’. Leno oko dostavi možganom drugačno sliko kot pravilno delujoče oko. Ta razlika v dostavi informacij povzroči posledično, da možgani izdajo drugačna, manj ustrezna navodila za držo (in gibanje).


Test za divergentno oko. Ali opazimo, kako njeno desno oko ne konvergira (ne sledi tarči)?

Če možgani dobijo ‘asimetrične senzorične vhodne podatke’, potem tudi izdajo ‘asimetrična izhodna oziroma motorična navodila’. To se izraža v asimetrični drži, kjer je ena rama nižja od druge, medenica nagnjena na eno stran ali zasukana, stopala neenakomerno obremenjena ipd. Takšna drža v gibanju potem lahko privede do obrab, bolečin in poškodb.


Rezultati vaje so lahko vidni praktično takoj! Na levi sliki vidimo, da njegovo levo oko ne konvergira. Na desni sliki vidimo obe očesi pravilno konvergirata.

Dejansko se ob neusklajenih senzoričnih podatkih, ki prihajajo v možgane, ustvarja stres v telesu (z aktivacijo kortizola oziroma stresnih hormonov) telo pa izgublja veliko dragocene (življenjske) energije, da zagotavlja gibanje z ne-centriranimi sklepi.

Naše oči komunicirajo z našimi celotnimi možgani, od te komunikacije pa ni odvisna samo drža in gibanje, ampak tudi sposobnost razumevanja, kaj beremo, kako se soočamo s stresom in celo naša prebava, mišično-skeletne bolečine in vrtoglavica.

Ali veste, da na kvaliteto delovanja naših oči (sledenja tarči) vpliva dhanje skozi usta? Dihanje skozi usta povzroči nepravilno lego čeljusti in jezika, le ta pa vodi v nepravilno lego glave in obremenitev možganskega debla iz kjer izhajajo možganski živci, ki oživčujejo oči (in čeljust in nekatere vratne ter ramenske mišice).

Prav tako negativno vpliva stiskanje zob podnevi! Ali veste, da se v času budnosti  zobje ne bi smeli stikati med seboj (zobje zgornje in spodnje čeljusti)? Jezik bi moral počivat na ustnem nebu – brez dotikanja zob, zobje pa se ne bi smeli direktno stikati.

Naša drža (in drža v gibanju) je tako rezultat, posledica oziroma odgovor možganov na senzorični input (vnos senzoričnih dražljajev) iz oči, stopal.. Dobesedno oči, stopala in vse vmes med njimi 24 ur na dan non stop zagotavljajo informacije o telesu, položaju telesa v prostoru, o okolici.. našim možganom.

Torej, če se pri težavah našega mišično skeletnega aparata oziroma kar celega telesa osredotočamo le na (lokalno) mehaniko mišic, fascij in sklepov, potem smo spregledali bistvo! 

Veda, ki nas uči povezovanja oziroma iskanja vzrokov v naši živčni centrali se imenuje posturologija (iz besede ‘postura’, ki pomeni drža) in temelji na znanstvenih študijah.

Posturologija uči korigirati telo in njegovo gibanje preko stimulacije senzoričnih vstopnih točk kot so  oči, stopala, čeljusti in koža..

Vzrok za slabo držo in gibanje je dejansko nevrološke narave, zato reševanje težav po klasičnem ‘lokalnem’ in biomehaničnem principu ne odpravlja vzroka težav. Nevrološke poti, ki so povezane s konvergenco oči so direktno povezane z nevrološkimi potmi, ki premikajo naše intrinzične (globoke, stabilizacijske) mišice vretenc. Iz tega razloga ne moremo zavedno nadzorovati teh mišic, lahko pa jih preko posebnih vaj za oči! (Beri dalje.)

Primer: Če nas boli rama in naslovimo zgolj ramo pri reševanju težav, težav ne bomo odpravili trajno. Za bolečine v rami je lahko razlog v kombinaciji divergentnega očesa in ugriza (okluzije tipa II). Obe težavi ‘napajajo’ možganski oziroma lobanjski živci, ki izhajajo iz možganskega debla. Prav tako zgornjo trapezasto mišico (ki se pripenja tudi na lopatico, ta pa na ramo) oživčuje možganski in ne spinalni živec (akcesorni živec – možganski živec XI), na katerega ‘negativno’ vplivata optični in trigeminalni živec. Vsi ti živci izhajajo iz predela, ki se imenuje ‘medial longitudinal fasciculus’, katerega naloga je da usklajuje gibanje glave in oči.


Odlično predavanje posturologinje Annette Verpilot razkriva delovanje možganskih živcev v povezavi z očmi, čeljustjo in trapezasto mišico. Mimogrede, ali veste, da je jezik povezan z mišico, ki dviguje lopatico?

Zato je vedno dobro, da najprej naslovimo oči (in tudi najlažje).

 Vse to je direktno povezano s pojavom ‘vratne grbe’ oziroma ‘forward head posture’, o katerem smo že pisali v prispevkih:

1.Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

  1. Vratna grba – kateri so vzroki posledice in kako jo odpravimo?

Oči tudi komunicirajo z različnimi jedri (‘nuclei’) v možganih, ki so ‘odgovorni’ za slabost na potovanjih, na morju, da zaspite pred televizijo, imeti strah pred večjimi ali majhnimi prostori.

Očesna konvergenca vodi (vsaj po enem letu trajanja) v nesorazmerno porazdelitev teže na stopalih in njihovo mehaniko – kar vodi v telesno neravnovesje.


Še en ‘utrinek’ iz javno dostopnega videa, ki prikazuje povezavo med divergentnim (lenim) očesom in neenakomerno porazdelitvijo teže telesa na stopalih, ki rezultira v slabi, asimetrični drži, ki povzroča bolečine.

72% ljudi po svetu hodi z neravnovesjem v mehaniki stopal. Mehanika stopal nato vpliva na mehaniko gležnja, mehanika gležnja vpliva na mehaniko kolen, mehanika kolen vpliva na mehaniko kolkov in medenice in vse tako naprej navzgor po hrbtenico do čeljusti in oči.

Rezultat? Večja obraba sklepov, povišana vnetna stanja v telesu, napetost v mišicah in fascijah. Poveča se produkcija kortizola, zmanjša pa tvorba rastnega hormona (ki je ključen za dolgoživost in izgradnjo mišične mase.)

Vse skupaj pa se začne že.. v maternici! In kako pomagamo svojim otrokom? (Tema naslednjega blog zapisa!)

Želite izvedeti več? Organizirali smo webinar z Juretom Tuškom, odličnim osteopatom in posturologom s svojo prakso, kjer bomo govorili tudi o razvoju otrok. Oglejte si posnetek webinarja!

Želite prejeti video vaje za oči? Kliknite spodaj in se prijavite! Video vam bo poslan v roku 24 ur (Na prijavo ne prejmete nobenega povratnega sporočila). 

Če vam je zapis in tematika všeč, jo prosim delite naprej med svoje znance in prijatelje. Hvala.

Posted on by — 15 komentarjev

Kako z dihanjem do aktivacije DMT molekule in pinealne žleze?

Zadnje čase se veliko ukvarjam z načini, kako postati sam svoj terapevt. Vse preveč smo navajeni svoje telo in zdravje ter odgovornost zanje prelagati v roke drugih, z izidi pa po navadi nismo zadovoljni. Počutimo se nemočne in mislimo, da je takšna pač naša usoda ali geni. Pa ni tako!

Po preučevanju dihalne metode Wima Hofa, sem se poglobila tudi v metodo Joe-a Dispenze. Ker se tudi sicer ukvarjam z dihanjem in dihalnimi vajami, me je pritegnila njegova posebna dihalna tehnika, ki aktivira pinealno žlezo.  (Mimogrede, tudi metoda Wima Hofa aktivira pinealno žlezo – vendar smo to metodo naslovili že v prejšnjih zapisih in Programu Stres & vagus.)

O metodi Joea Dispenze smo že pisali v enem izmed prejšnjih prispevkov: “Ali pazite, kakšne misli mislite? Naše misli narekujejo naše zdravje in prihodnost!”


Pinealna žleza s pomočjo svetlobe ustvarja melatonin ali serotonin.

V nadaljevanju bomo razložili, zakaj se aktivirana pinealna žleza začne obnašati kot radijski sprejemnik, kakšne signale sprejema, iz kje, v kaj jih v telesu transformira, kako in zakaj je to dobro oziroma zdravilno za nas.

Kaj sploh je pinealna žleza?

Pinealna žleza ali češarika ali epifiza je majhna endokrina žleza v možganih vretenčarjev. Pri človeku leži v zadnjem delu velikih možganov. Njena primarna naloga je izločanje melatonina in serotonina.

Pinealna žleza in njene funkcije ostajajo aktivne pri zdravih ljudeh, toda ko pride do presežnega stresa, pa tudi tesnobe ali strahu, lahko pride do blokade.

Prisotna je pri vseh vretenčarjih in glede na različne mistične in duhovne tradicije je glede na njen pomen za razmerje med prostorom in časom okno do tretjega očesa.

Pinealna žleza je zelo občutljiva na svetlobo, ki pride v telo skozi oči in kožo. Takrat tvori nevrotransmitor serotonin, ki nas drži budne podnevi in nam omogoča, da se zavedamo sami sebe v prostoru in času. Takrat naši možgani delujejo z beta valovanjem, ki nam omogoča, da se osredotočamo na zunanji svet – budno zavestno stanje.

Ko je zvečer vedno manj svetlobe (ali ko zapremo oči), pinealna žleza začne proizvajati melatonin, ki je nočni nevrotransmitor in upočasni možganske valove na alfa, nato theta in končno delta, ko zaspimo.

Melatonin omogoča telesu, da se le ta obnavlja in regenerira (deluje protivnetno).

Oba hormona delujeta skladno s cirkadianim ritmom (noč – dan)

L – trptofan je osnovni material za oba hormona.

Melatonin pade takoj, ko se stresni hormoni dvignejo. (To je zelo pomembno z evolucijskega vidika, saj bi bilo naše življenje in preživetje lahko zelo ogroženo, če bi spali, medtem ko bi nas napadel predator). zato ne moremo zaspati, če razmišljamo stresne misli (ali na splošno, če preveč razmišljamo).

Melatonin tudi omogoča pravilno rabo OH v telesu. Ljudje, ki so kronično pod stresom, OH pretvarjajo v maščobo, saj si telo s tem dela rezerve, če bi res prišlo do hujšega scenarija. 

Melatonin je za telo esencialni element za obnavljanje celic in imunskega sistema.

Pinealna žleza ima mikro kristale in s tem piezoelektrične in prevodne lastnosti. Ko pride do kompresije teh mikro kristalov, se s tem ustvari zunanje elektro magnetno polje. Ena vrste energije (pritisk) se preoblikuje v drugo obliko energije (električni naboj).

To sposobnost imajo tudi nekatere živali, na primer ptice, ki s pomočjo svojega in Zemljinega EMP vedo, kam letet.

Kaj je piezoelektrični efekt in zakaj je to pomembno? 

Gre za sposobnost določenih materialov da generirajo električni naboj kot odziv na mehanični stres. Piezin v grščini pomeni stisniti ali pritisniti in piezo pomeni potiskati.

Ena od unikatnih lastnosti tega efekta je, da je reverzibilen. To pomeni, da materiali, ki ustvarjajo piezoelektrični efekt, hkrati ustvarjajo obratni piezoelektrični efekt – elektromagnetno polje ustvarja mehanični stres (pritisk).

Kako dosežemo mehanični pritisk na kristale v pinealni žlezi?

Ko vdihnemo, se lobanjski šivi rahlo razprejo in ko izdihnemo, se zaprejo. Prav tako se križnica pri vdihu premakne ven in pri izdihu se zapre nazaj. To pomaga drenirati  (spinalno tekočino) proti gravitaciji navzgor proti možganom. Če bi opazovali posamezno molekulo, bi le ta potrebovala 12 ur, da bi zaokrožila po celem tekočinskem sistemu možgani – hrbtenjača. Možgane tako ‘splaknemo’ dvakrat dnevno. (Seveda pod pogojem, da ne dihamo stresno.)


Na dinamičnem prikazu vidimo, kako dihanje (s trebušno in medenično prepono) ustvarja gibanje križnice in s tem pomaga drenirati spinalno tekočino navzgor. (Mimogrede ta mehanizem pomaga ohranjati elastičnost medeničnega dna in deluje proti inkontinenci in prolapsu medeničnih organov.)

Če bi pri izdihu stisnili globoke mišice trupa in potem zadržali dih ter si zraven vizualizirali, kako dih z spinalno tekočino potuje proti pinealni žlezi, bi s tem ustvarili mehanični stres in ta mehanični stres bi električno aktiviral mikro kristale v njej. S tem bi prižgali radijski sprejemnik v možganih.


Na dinamičnem prikazu vidimo, kako z dihanjem lahko upravljamo spinalno tekočino s tem pa dotok energije v možgane namesto, da uhajanja dragocene življenjske energije.

S tem načinom dihanja dovajamo energijo v možgane tako, da ga električno aktiviramo.

Elektromagnetna energija ima vpliv na fizično materijo (predstavljajmo si razporeditev kovinskih opilkov na papirju pod katerim je magnet magnet). Tudi naše telo je magnet. Pri glavi je pozitivni pol, pri križnici je negativni.


Človeško telo, tako kot planet Zemlja, oddaja elektro magnetno polje s pozitivnim polom na vrhu glave in negativnim na dnu medenice. Žal se nam z leti krči, ker preveč energije trošimo za ‘boj ali beg’.

Do 35 leta starosti je večina naše energije shranjena v telesu, 5% pa v možganih in umu. Naše energetsko polje se z leti krči in postajamo bolj materija in manj energija. Naši glavni trije centri (osrednje tri čakre: energija, da ustvarimo dojenčka, da prebavimo hrano ali da zbežimo pred napadalcem) nam ‘kurijo’ največ energije in jo pretvarjajo v biokemijo in življenjsko silo. Sčasoma izgubimo magnet. In imamo še manj energije shranjene v možganih (ker je večina v telesu).


Prvi trije telesni energetski centri (od spodaj navzgor) so povezani z ustvarjanjem energije za ‘boj ali beg’, za ustvarjanje novih živih bitij in za prebavo. Na teh treh točkah izgubljamo ključno vitalno energijo. S to posebno dihalno vajo, lahko to energijo ‘prestrežemo’ in jo z dihom in aktivacijo intrinzičnih mišic pošljem gor v možgane, kjer jo s pomočjo pinealne žleze lahko ‘multipliciramo’.

Zato iščemo način, da speljemo energijo nazaj v možgane! S tem preprečimo uhajanje naše  dragocene življenjske energije skozi prvi tri energetske centre oziroma najpogosteje skozi ‘boj ali beg’ (kronični stres).

To dosežemo z dihanjem!


Gre za medenično dihanje! Tisti, ki sledite našim programom, še posebej za medenično dno, nosečnice in po porodu, zagotovo poznate ta način dihanja! Za izvedbo tehnike opisane v tem prispevku, pa je potrebna le še minimalna nadgradnja.

Ker je dura prevodna, s tem dosežemo torrejevo elektromagnetno polje (EMP). Energije iz ključnih treh čaker potuje navzgor v možgane, aktivira se simpatikus in se združi s parasimpatikusom in možgani se vzdražijo kot pri orgazmu – s tem se aktivira tudi zunanje EMP. S tem pride v možgane ogromna količina energije in možgani postanejo nadpovprečno budni. Tvorijo se gama možganski valovi. (S tem se sprosti kundalini.)

S to novo energijo lahko spreminjamo svoje telo in svoj svet oziroma se zdravimo.

Poznamo štiri stopnje zavesti:

  1. Budnost
  2. Spanje
  3. Sanjanje
  4. Transcendentalno stanje (lucidni transcendentalni trenutki)

Večino ljudi večino časa preživi v prvih treh stanjih. Ampak četrti način zavesti lahko dosežemo skozi pinealno žlezo in dihanjem.

Pinealna žleza v tem primeru deluje kot radijski sprejemnik, ki sprejema frekvence, ki so izven dosega naših senzoričnih organov in jih pretvori v pomembne slike in sporočila za naše možgane.

Ampak, če želimo koristiti te frekvence iz kvantnega polja, potem moramo umiriti možganske valove oziroma umiriti analitični um (neokorteks), da pride zavestno v podzavest. To najlažje dosežemo preko meditacije in z zaprtimi očmi, ki zaradi manjše količine svetlobe aktivirajo pinealno žlezo zaradi tvorbe melatonina.

Ko začnemo sprejemati te informacije jih pinealna žleza sprocesira in pošlje naprej v talamus in hipotalamus in hipotalamus pošlje hipofizi, ta pa začne izločati posebne nevropeptide. 

To omogoči, da možgani začnejo delovati v zelo koherentni in organizirani obliki – s tem pa vse naša hormonska in energetska središča začnejo delovati harmonično.

Ena od teh spojin je tudi oksitocin, ki je ustvarjen v možganih in srcu. Oksitocin se izlije naravnost v amigdalo, preživetveni center možganov in ugasne ‘generator’ za strah, bolečino, agresijo in jezo. Takrat nas preplavi ljubezen in sreča.

Oksitocin nato signalizira nastanek NO (dušikov oksid), ta pa endotelijski relaksanti faktor – ta povzroči razširitev srca in arterij. Tako imamo naenkrat več energije in več krvi v pretoku. V tem trenutku oseba začuti neverjetno hvaležnost, da obstaja, da je živa.

Ko smo v stanju hvaležnosti, se zgodi kaskada dobre biokemije z vsemi našimi organi, žlezami za izločanje, a v obratnem vrstnem redu, enkrat od znotraj navzven, potem pa od zunaj navznoter. Takrat se začne proizvajati melatonin ‘višje kakovosti’.

Takrat se melatonin spremeni v zelo zdravilno molekulo, najmočnejši antioksidant. Ta antioksidant deluje proti raku, proti staranju, proti vnetjem, proti kapem, proti mikrobno.. 

Melatonin ustvari najbolj halucinogeno molekulo z imenom DIMETHYLTRYPTAMINE (DMT). Ta nas popolnoma sprosti vsega stresa in strahov in izključi analitični um oziroma neokorteks. Takrat se nam lahko začnejo pojavljati lucidne podobe in zato pinealno žlezo imenujemo tudi TRETJE OKO. (Melatonin je v tem primeru pretvornik frekvenc iz kvantnega polja v globoke podobe) Tretje oko vidi stvari, ki jih naše oči ne vidijo.


Simbol tretjega očesa je po obliki podoben pinealni žlezi v možganih.

Druga posebna molekula, ki pri tem nastaja, pa je VAZOPRESIN (antidiuretični hormon). Sedaj lahko telesne celice shranijo več vode – in so pripravljene na večje frekvence ter začnejo osilirati in producirati več koherentne svetlobe in informacij – skrajšano: oseba je deležna BIOLOŠKE NADGRADNJE TELESA.

Informacije iz kvantnega polja dobesedno spreminjajo operacijski sistem človeškega telesa.

In ustvarjajo nove možgane.


Kaj je kvantno polje? Po teoriji kvantne fizike naš svet ni materialen, ampak je vse energija, ki se dogaja z določeno frekvenco, ljudje pa to energijo zaznavamo skozi naša čutila kot materialni svet. Materialni svet je determiniran s tremi dimenzijami : prostor, čas  in obliko. Če bi naše življenje bolj temeljilo na tem svetu in ne na Newtonovem, ‘klasičnem’, potem bi imeli, kot trdi dr. Joe Dispenza mi sami glavno besedo pri kreiranju naše usode – z lastnimi mislimi, dihanjem, umom in občutki.

Želite izvedeti več o tej tehniki? Potem to najdete v knjigi ‘Bocoming supernatural’ oziroma Postanite brezmejni, dr. Joe Dispenza. Sicer to ni edini način za aktivacijo pinealne žleze, obstaja še veliko drugih.

Bi se želeli naučiti tehnike dihanja, ki aktivira pinealno žlezo?

Prijavite se preko spodnjega gumba ali komentirajte v komentar in v roku 24 ur vam bomo poslali video demontracijo.

Prijava na brezplačni video prikaz tehnike dihanja za aktivacijo pinealne žleze.