Pomlad je v skladu s tradicionalno kitajsko medicino čas jeter. Jetra so naš ključni organ za zdravje in vitalnost, odgovorna so za okoli kar 600 različnih funkcij v telesu!
Leta in leta prestrezajo za nas pesticide, različne patogene in njihove izločke, težke kovine, maščobe in drugo škodljivo nesnago – vključno s presežki stresnega adrenalina! V svetu katerem živimo je nemogoče ohraniti čista jetra sama po sebi!
Ali ste vedeli, da tudi stres povzroča zapackanost jeter? Stres se lahko pojavlja v različnih oblikah – to je lahko na primer stres povezan z ločitvijo ali pa pretirano športno udejstvovanje.
Če so jetra preobremenjena z nesnago in presežnim adrenalinom, ne morejo uspešno opravljati svojih ključnih nalog (direktnih ali indirektnih), kot so shranjevanje in tvorba vitaminov, hormonov, tvorba žolča, ki raztaplja maščobe in inzulina, ki uravnava sladkor..
Če jetra niso srečna – noben drug telesni organ ni srečen – posledično mi nismo srečni.
Akne? Glavoboli? težave s ščitnico? Pogosto zbolevanje? Utrujenost? Megla v možganih? Vnetne bolezni? Kožni izpuščaji? težave s spanjem? Estrogenska dominanca? Jeza? Kronično zbujanje okoli 3-4 zjutraj? Hemoroidi? Debelost?
Da, tudi debelost.. odvečna maščoba je največkrat zgolj ‘varno’ skladišče strupov in odpadnih snovi, saj v jetrih zmanjka prostora, prav tako pa se limfa zamaši. Tu se lahko skriva kar 5-10 kg telesne teže!
In če je limfa zamašena, potem se tudi hranilne snovi lahko spreminjajo v odpadke, ker ne morejo priti do cilja (celic), ker so le te zabarikadirane z odpadki.
Debelost je toksičnost.
Ali ste vedeli, da se stiska jeter lahko manifestira kot telesna bolečina – na primer bolečina v desni rami ali kolku?
Ali veste, da so jetra zelo pogostokrat dom virusov, kot so EBV (Epstein-Barr), herpes, HPV? Njihovi toksini preko jeter obremenjujejo imunski sistem in celotno telo.
Ali veste, kateri so najhujši sovražniki jeter poleg zdravil, sladkorja in alkohola?
Oglejte si naš brezplačni webinar Kaj nam sporočajo jetra! (Webinar je nastal pred enim letom kot uvod v Spomladanski vadbeni detox in v vmesnem času smo znanje še dogradili z dognanji iz 600 strani bogate knjige Reševanje jeter, avtorja Anthony Williama, imenovanega Medicinski Medij).
Pred ogledom webinarja o jetrih, vam priporočamo še ogled popularnega webinarja o LIMFI, saj v telesu noben sistem ne deluje samostojno, jetra in limfa pa sta praktično kot en organ.
Zamaščena jetra so lahko vzrok tudi pojavu, ki ga imenujemo metabolni oziroma presnovni sindrom. Gre za skupek zdravstvenih težav z naslednjimi karakteristikami: maščoba okoli trebuha (visceralna), povišani trigliceridi v krvi, povišan krvni pritisk (nad 130/85), povišan sladkor v krvi na tešče nad 5,6 mmol/L ali diabetes tipa II, nižji ‘dober’ holesterol HDL manj kot 1,04 mmol/L (moški) in 1,03 mmol/L (ženske).
Presnovni sindrom vodi v inzulinsko rezistenco, sladkorno tipa II in III (Alzheimerjeva bolezen) , v srčno-žilne bolezni (ki so najpogostejši razlog za smrt), v debelost, izgorelost, depresijo, kopičenje maščob okoli trebuha..
Ko so jetra zamaščena, se odvečna maščoba shranjuje v limfi. Če so jetra shramba metabolnih produktov in toksinov, limfa pa je nasičena z maščobami, potem nimamo več dobre hrambe za vitamine, minerale (in glikogen, hrano za jetra), hkrati pa jih jetra niso več sposobna metilirat, uhajajo pa nam celo skozi prepustno črevesje (sindrom prepustnega črevesja)!
Spomladanski čas je torej edinstvena priložnost, da se jetrom posvetimo. Zakaj?
Spomladi se jetra najlažje in najhitreje obnavljajo! To je njihova čudovita lastnost!
Ampak bodimo previdni – ni vsako čiščenje telesa zdravo čiščenje. Agresivno postenje in prehitro razstrupljanje lahko povzročijo več škode kot koristi.
Ko vam med intenzivnim postenjem raven sladkorja v krvi upade, zaloga glukoze v jetrih pa je nizka ali je celo ni – tako je pri večini ljudi – sta nadledvični žlezi prisiljeni tvoriti presežni adrenalin. Nastane jedki adrenalin, ki obremenjuje tako nadledvični žlezi, kot jetra in živčevje.
Jetra se potem bodisi še bolj oklepajo stropov, shranjenih v njih, bodisi jih preveč spustijo v kri, nastane umazana kri, kar potem ogroža zdravje ostalih organov.
Tudi letnega servisa na avtu ne delamo sami. Prepustimo ga strokovnjakom. Žal smo v današnji dobi tako odtujeni sami od sebe in svojih teles, da je tudi razstrupljanje bolje prepustiti tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.
Za jetra, ki shranjujejo strupe v svojih različnih plasteh, je ključnega pomena, da te strupe izločijo iz sebe varno, tako da dejansko le ti najdejo pot ven iz telesa. Če jih morajo jetra zaradi naše varnosti nazaj absorbirati, pri tem pa smo jih postavili v stresno situacijo, ustvarjamo samo dodatno breme že za tako utrujena jetra.
Ko je čiščenje jeter enkrat uspešno za nami, pa moramo znati poskrbeti tudi za ustrezno gradnjo ‘novih’ jeter.
Ali ste vedeli, da se jetra lahko popolnoma obnovijo v 6-8ih tednih? Seveda morajo delovati v okoliščinah, ki jih pri tem ne ovirajo.
Pridružite se naši strokovno vodeni skupini, kjer bomo aprila izpeljali Spomladanski vadbeni detox, ki bo temeljil na treh ključnih stebrih:
Prehranski protokol za čiščenje jeter 3:6:9 (po knjigi Reševanje jeter)
Čuteča celostna vadba za nežno razstrupljanje limfe
Energetske & dihalne vaje za ponastavitev energijskih centrov
Izkoristite neverjetno ponudbo za naše zveste sledilce v predprodaji, kar 50% nižja investicija za vaše zdravje, vitalnost in tudi lepše oblikovano telo!
Vid je edini čut, ki je odvisen od gibanja mišic in sicer očesnih mišic.
Vid deluje v tesni povezavi z organom za ravnotežje (vestibularni sistem) in ostalimi proprioceptivnimi senzorji (v mišicah, sklepih, fascijah..). Senzorični ‘input’ (v možgane) v obliki svetlobe narekuje motorični ‘output’ – naše gibanje telesa.
To si lahko predstavljamo kot delovanje GPS-a (globalnega sistema za pozicioniranje), ki deluje preko satelitov. Najmanj trije sateliti so potrebni, da GPS zaznava, kje se nahajamo. Če so možgani kot GPS, potem so njegovi sateliti
1.Oči 2.Organ za ravnotežje 3.Propriocepcija
pri čemer imajo oči največji delež.
Vir Zhealth
Oči delujejo tako da se bodisi premikajo v isto smer – konjugirajo (ko nekaj sledijo) oziroma da se približujejo in oddaljujejo (eden od drugega), ko nekaj fokusiramo na blizu in potem na daleč (recimo prepisovanje s table) – temu rečemo, da konvergirajo (oziroma divergirajo).
Nekateri očesni gibi so zavedni, vendar večina je nezavednih.
Ločimo dva očesna sistema (glede na funkcijo oziroma predel v možganih, ki ju upravlja) – OČESNI SISTEM ‘KJE’ – ta sistem ni toliko občutljiv na barve, ampak vidi večjo sliko in hitreje gleda, procesira (bolj aktivna desna hemisfera za vid); OČESNI SISTEM ‘KAJ’ je zelo občutljiv na barve in detajle, gleda in fokusira počasneje (leva hemisfera za vid) – kar bomo razumeli v zadnjem delu, kako lahko to izkoristimo.
Očesne mišice so hkrati proprioceptivni organ – pomagajo nam čutiti naše telo v prostoru.
Nekateri otroci se rodijo s šibkimi očesnimi mišicami. Eno oko lahko gleda ‘po svoje’. To imenujemo strabizem ali leno oko. Tradicionalno se to obravnava kot ‘očesni problem’, v bistvu pa gre za težavo v možganih, ki se manifestira kot neusklajena funkcija očesnih mišic in ne vida. (Strabizem lahko vodi v ambliopijo, kar se nanaša na vid, slabši vid tega očesa. Oseba izgubi sposobnost biokularnega vida – beri dalje).
Pogoj za dober vid je, da obe očesi (in z njima vseh 12 očesnih mišic) deluje popolnoma sinhrono – kot eno oko (temu rečemo tudi ‘biokularno’)..
Če je eno oko leno, pomeni, da oseba gleda samo z drugim (boljšim) očesom. Možgani ignorirajo sliko slabšega očesa, saj ne morejo združiti obeh skupaj. Vzrok je v možganih (ki niso sinhronizirani) in ne v očeh.
Vid se nahaja na okcipitalnem režnju možganov. Obe levi polovici oči gresta na desno stran okcipitalnega režnja in obe desni polovici oči sta povezani z levim delo okcipitalnega režnja.
Ko omenjeni leva in desna polovica okcipitalnega režnja nista sinhronizirani v svojem delovanju, v možgane prihajata dve različni sliki (istega) sveta. Namesto da vidimo dvojno, možgani izberejo boljšo sliko.
Hitro premikanje/sledenje oči (očesne sakade) je zelo pomembna očesna funkcija, še posebej kritična za dobro branje. Če oči nimajo dobre sledilne funkcije, potem pri branju ‘preskakujejo’ (in dobesedno preskakujejo vrstice in besede).
Pri otroku lahko opazimo, da pri tem testu slabo fiksira levo ali desno tarčo (oči mu ‘preskočijo’, oziroma realizirajo fiksacijo v dveh korakih namesto v enem). To nakazuje na šibkost možganske hemisfere na nasprotni strani.
Pomembna pa je tudi sposobnost počasnega sledenja (smooth pursuit). To je zmožnost kombinacije fiksacije in gibanja (sledenja) oči. Za razliko od hitrega sledenja, so oči ves čas fiksirane na tarči, pri sakadah pa samo v končni točki, finalnem delu premika oči.
Ali ste vedeli, da zavestne očesne gibe kot je počasno sledenje, lahko izvajajo samo ljudje in višje vrste primatov. To je v direktni povezavi z razvitostjo možganov.
Iz tega razloga lahko preko gibanja oči ocenimo razvoj in delovanje možganov.
To je ključnega pomena pri otrocih, ki se še razvijajo. (Pa tudi odrasli nismo ‘zabetonirani’ v svojo usodo spreminjanja možganov, saj so možgani plastični skozi celotno življenje.)
Če otrok lahko izvede tekoče počasno sledenje predmetu, ki se premika (z nepremično glavo) levo in desno, potem je to dober znak (za dober razvoj možganov). To je tudi zelo preprosto preveriti. Pri tem opazujemo, če so oči počasnejše od 6 sekund, če preskakujejo oziroma, če se to dogaja samo na eni strani – potem gre za deficit možganske hemisfere na isti strani. Če otrok težko sledi prstu v obe smeri, gre za slabo funkcijo očesne fiksacije, kar nakazuje na šibkost desne hemisfere.
Vrtoglavice, glavoboli in bolečine v vratu lahko prav tako povezujemo z disfunkcijo očesnih mišic (oziroma z nesihrnoničnim delovanjem levega in desnega predela možganov za vid. (Nekatere vaje).
Za branje in prepisovanje s table pa je ključnega pomena tudi sposobnost oči, da se približata telesni sredini, čemur pravimo konvergenca (in divergenca, ko se oddaljita). Ko nekaj fokusiramo na blizu, na primer zvezek, knjiga, morata očesi konvergirati in ko pogledamo na tablo (ko fokusiramo nekaj na daleč), morata divergirati.
To lahko preprosto testiramo tako da otroku ali osebi približamo prst z razdalje okoli pol metra proti nosu. Pri tem lahko ugotovimo tudi, katero oko slabše konvergira (šibko oko). V tem primeru vemo, da možganski hemisferi ne komunicirata ustrezno me seboj. Če pa otrok sploh ne more ‘križati’ oči, gre za šibkost desne hemisfere.
Katera možganska polovica je v tem primeru šibkejša? Tista na kateri je tudi šibko oko. Zelo nehvaležno je, če je šibko oko hkrati tudi dominantno oko. (S katerim očesom bi otrok pogledal v kalejdoskop, če mu ga vi ponudite na sredini telesa?) To nakazuje na šibkost istostranske hemisfere.
Pri tem testu otrok ne bi smel videti dvojno, ko približamo prst na razdaljo 2,5 do 5 cm od oči. Če vidi dvojno, pomeni da očesi nista v poravnavi in gre za večjo mišično šibkost.
Ali ste vedeli, da kar okoli 40% otrok z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD) ne zmore očesne konvergence? Ti otroci imajo ponavadi šibko desno možgansko hemisfero.
Očesna dominanca ima veliko vlogo pri branju. Dominantno oko narekuje sledenje obeh očes. Desno oko sledi iz leve proti desni. In levo oko sledi iz desne proti levi. Kdor ima dominantno levo oko (kot jaz) bi imel preferenco, da najprej pogleda na desno stran strani, ko bere, namesto na levo – kot beremo v slovenskem jeziku in večini drugih (ki poteka iz leve proti desni). Takšni otroci lahko zamenjujejo črke ali besede.
Stres je prav tako velik zaviralni faktor pri branju (otrok). Še posebej tisti otroci, ki imajo dominantno oko na isti strani kot dominantno hemisfero, so vizualno omejen tip, kar pomeni, da v stresni situaciji možgani raje izberejo recimo slušni kanal, če je le ta na nasprotni strani dominantne hemisfere oziroma gledajo širšo sliko namesto detajlov. (Večina leve strani telesa je povezana z desno možgansko hemisfero in večina desne strani z levo hemisfero.) Torej, če je tak otrok v šoli pod stresom, ko bere – recimo da mora glasno brat pred tablo ali celim razredom in se mu pri tem še kdo posmehuje – imajo njegove oči tendenco da divergirajo namesto konvergirajo (ker iščejo širšo sliko za nevarnost, saj je dominantno oko ne more zagotoviti). Iz tega razloga izgubi vlogo dominantnega očesa pri branju, kar vpliva na slabšo kvaliteto vida in branja.
KAJ LAHKO STORIMO?
Lahko izvajamo vaje za očesne mišice, še bolje pa je, da najprej preverimo kateri primarni refleksi, povezani z okulo-motoriko se niso dovolj ali sploh integrirali.
Za očesno motoriko je zelo pomembna integracija ATVR (asimetričnega toničnega vratnega refleksa), saj omogoča gibanje oči in rok neodvisno od gibanja glave. Oči lahko začnejo fiksirat predmete (neodvisno od gibanja telesa ali ozadja.)
Ta refleks je pogosto prisoten celo pri odraslih (!) in največkrat imajo takšne osebe težave s prečkanjem telesne sredine, z navzkrižnimi telesnimi vzorci (npr uporaba nasprotne roke in noge pri korakanje, plazenju) in imajo namesto tega homo-lateralne vzorce gibanja (istočasn gibanje istostranske roke in noge).
Pomembni sta tudi integracija Moro refleksa (ki omogoča razvijanje očesnih gibov) in TLR (tonični labirintni refleks), ki je povezan z razvojem ravnotežja in kontrolo glave. Če primanjkuje kontrole glave, sledi slabo sledenje z očmi, težave z očesno konvergenco, slabo ravnotežje (skratka slaba kontrola glave – slabo sledenje z očmi).
Opomba: Prikaz vseh omenjenih refleksov in vaj za integracijo ter vseh drugih omenjenih vaj v tem zapisu presega sposobnosti tega zapisa, ki je zgolj informativne narave. Več o tem lahko najdete na naši individualni obravnavi ali v programu Jungle kid.
Če se primarni refleksi niso optimalno integrirali imamo problem pri razvoju in povezovanju možganov.
Zato pride do sindroma, ki se mu reče ‘sindrom funkcionalne nepovezanosti’možganov (utemeljitelj dr. Melillo) oziroma v angleščini FDS (Functional Disconnection Syndrome).
NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO DESNO HEMISFERO SO:
avtizem, ADHD, Aspergerjev sindrom, vedenjske motnje, izbirčen jedec, motnje v senzornem procesiranju, nerodno gibanje, težave z branjem in učenjem, slabša prebava..
Avtistični otroci lahko že zelo zgodaj berejo, ampak večinoma ne razumejo prebranega..
NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO LEVO HEMISFERO SO:
akademsko neopazne dokler otrok ne gre v šolo, kronične infekcije, bolj sramežljivi otroci, se bolj držijo staršev, so kasneje začeli govoriti, imajo težave s črkovanjem in branjem, ker ne identificirajo zvoka črk, težave z matematiko, grda pisava, so preveč čustveni, se obremenjujejo, kako izgledajo, preveč empatije do drugih (lahko se jih izkorišča), učitelji jih imajo radi, lahko so dobri športniki, od četrtega razreda naprej, jim gre vedno težje, razvijejo disleksijo..
Torej, ko pri otroku ugotovimo, katera hemisfera je šibkejša oziroma funkcionalno nepovezana, mu lažje bolj ciljno pomagamo. V tem zapisu govorimo ‘le’ o pristopu skozi oči (seveda obstajajo še drugi, skozi sluh, skozi ravnotežje, skozi vonj, skozi gibalne vzorce..), ker imajo vaje za oči največji vpliv na možgane.
To ne velja samo za težave z branjem, ampak za katerekoli težave, vključno z zdravjem, gibalnim aparatom in ne velja samo za otroke, ampak tudi odrasle.
ALI STE VEDELI, DA GLEDANJE V RDEČO BARVO ZMANJŠA DELOVANJE DESNE HEMISFERE IN ZVIŠA DELOVANJE LEVE?
To pride zelo prav, ko imamo otroka z deficitom delovanja leve hemisfere in presežkom delovanje desne. (To sem opazila pri lastnem 8 letnemu sinu, čeprav razkorak v delovanju hemisfer ni velik. Čeprav je testov ogromno – vsaka telesna funkcija je lahko test – sem to opazila, poleg določenih vedenjskih vzorcev, predvsem z naslednjimi tremi testi: hitro sledenje z očmi (sledenje na desno je večkrat ‘preskočilo’ – šibkost leve hemisfere), levo oko (ki ni dominantno) slabše konvergira (šibkost leve hemisfere), spontano se vrti v desno (proti močnejši hemisferi).
Imamo sedem primarnih barv, ki so bazirane na sedmih različnih frekvencah svetlobnih valov v svetlobnem vizualnem spektru. Najnižjo frekvenco ima rdeča barva, sledijo ji oranžna, rumena, zelena (‘nevtralna’), modra, indigo in vijolična z najvišjo frekvenco.
Nižje frekvence bolj stimulirajo levo hemisfero, višje pa desno.
Zelo zanimiv prikaz vpliva modre barve na možgane in s tem na celo telo človeka, ki trpi diskinezijo, motnje v gibanju.
Torej kakorkoli, ki poveča hitrost signalov v levi hemisferi in istočasno upočasni v desni bo spodbudilo sposobnost leve hemisfere za poslušanje besed in branje.
Uporaba očesnega obliža prav tako spodbuja sposobnost branja, ker pomaga okrepiti očesne mišice in večina otrok, ki ima funkcionalno nepovezanost možganov (FDS), ima šibko oko na disfunkcionalni strani možganov – kar pomeni, da jo je dobro krepiti tako, da intermitentno pokrivamo močnejše oko – oziroma za šibkejšo desno hemisfero prekrivamo desno oko in za šibkejšo levo prekrivamo levo oko.
Možgane pa lahko stimuliramo tudi s svetenjem z lučko v oko, ki je na nasprotni strani šibkejše hemisfere. Če je to desna hemisfera, svetimo v levo oko in dodaten učinek dosežemo, če svetimo z modro barvo svetlobe, ki stimulira delovanje desne hemisfere.
OB KONCU BI DODALI ŠE TO, DA JE IDEALNO (ZA RAZVOJ MOŽGANOV IN OTROKA), ČE:
njegovo šibko oko ni istočasno tudi dominantno
da je dominantno oko na desni strani (večina ljudi)
v kolikor dominantno oko ni na desni strani, da so ‘vsaj’ dominanto uho, dominantna roka in noga na isti strani
Več o dominantnosti pa v enem izmed naslednjih prispevkov!
PS: In še namig za konec. Ali ste kdaj opazili, da vam ob branju nezanimive knjige vrstice kar preskakujejo oziroma, da vid ni izostren? Tudi naši otroci raje berejo nekaj, kar jim je zanimivo in očem privlačno. Včasih je bolje poseči po kakšnem stripu in otroku zagotoviti motivacijo za branje, kot vztrajati pri (šolski) knjigi, do katere ima morda odpor. Ko je enkrat led prebit in otroku steče branje, potem bo posegal tudi po bolj ‘resni’ literaturi.
Z Brinom pripravljava nov posnetek vaj za oči, ki bo del programa Jungle kid. Če ga želite prejeti, se prijavite s spodnjim gumbom. Poslali vam ga bomo v prvi polovici januarja 2023. Ogled vam bo na voljo za 3 dni.
Zakaj je otrok izbirčen pri jedi? Ne gre za vedenjski problem. Gre za problem razvoja njegovih možganov.
Hranjenje je primarno senzorični proces.
Vsak grižljaj hrane ima okus, teksturo in izgled. Za zaznavo vseh teh karakteristik, potrebujemo veliko število senzoričnih informacij. Otroci, ki niso razvili ustreznih povezav v možganih za procesiranje vseh teh informacij, jih le te ‘preplavijo’ in možgane dobesedno ‘utopijo’ (preobremenijo). To pa rezultira v otrokovem vedenju pri mizi in zavračanju veliko vrst hrane oziroma živil.
Nekateri otroci lahko preveč zaznavajo okus in teksturo, nekateri pa premalo ali nič.
Predstavljajte si, da bi vi morali pojesti večerjo zraven velikega smetnjaka z bio odpadki in sedeti poleg glasnega rock koncertnega odra. Verjetno tega obroka ne bi uživali, čeprav bi imel pet kulinaričnih zvezdic. Vse intenzivne vonjave in zvoki bi preplavili vaše možgane in preobremenili senzorično procesiranje.
Večina izbirčnih jedcev ima rado hrano z blagim okusom in samo ene vrste teksture.
Izbirčnost se začne v možganih.
Priljubljenost določenih živil se lahko spreminja skozi razvojne faze otroka, ampak kaj storimo, če je otrok že star 6 let ali 8 in ne mara večine živil oziroma sadja, zelenjave.. ?
Katero vedenje je normalno in katero je lahko pokazatelj težav, ki zahteva ukrepanje?
Normalno je, da so otroci okoli drugega do tretjega leta starosti bolj izbirčni. Njihove brbončice se spreminjajo in otrok začne izražati svojo neodvisnost. Prav tako je normalno, da se otrokov apetit spreminja v toku dneva ali tedna. Nedosledno prehranjevanje je zato pogosta skrb staršev, saj se bistveno razlikuje od predvidljivih vzorcev prehranjevanja odraslih.
Skrbeti nas morajo otroci, ki sprejemajo zelo malo hrane in jim je na primer sprejemljivo samo uživanje piščančjih ‘nugetsov’, pomfrija, makaronov, pire krompirja, čokolina, pizze in kruha in če tega ne dobijo, smo deležni izbruhov jeze ali tesnobe. Oziroma obstajajo otroci, ki zavračajo tudi večino teh ‘popularnih’ otroških jedi, vključno s sladkim in jejo res zelo malo živil – takšne moramo vzeti pod drobnogled.
Ko otroku ponujamo novo živilo, moramo upoštevati dejstvo, da bodo otroci lahko potrebovali 10, 20 ali celo 50 kratno izpostavljenost temu živilu, predno zanj (oziroma za njegove možgane) ne bo več ‘novo’ – kar pogostokrat presega stopnjo potrpežljivosti povprečnega starša.
Študije so celo pokazale povezavo med izbirčnim prehranjevanjem in depresijo.
Kaj se dogaja v možganih izbirčnega jedca?
Tipično so to otroci, ki imajo slabše razvito desno možgansko hemisfero. Takšni otroci ponavadi slabše čutijo svoje telo (propriocepcija), se bolj nerodno gibajo ter imajo tudi slabše ravnotežje in koordinacijo. Njihova narodnost se ne kaže le v motoričnih veščinah, ampak tudi v socialnih.
Ti otroci nimajo razvitega normalnega vonja in okusa.
Majhni otroci (2-5 let) še razvijajo vonj in okus. Voh je eno izmed najpomembnejših zaznavnih čutil in raziskave kažejo, da je njegov razvoj povezan z zmožnostjo učenja, spomina in socializacije. Otroci, ki ne vohajo in okušajo dobro, bodo hrano ‘okušali’ po taktilnem občutku, ki ga le ta ustvari v ustih. Tak otrok morda ne bo maral piškota, ker ga ne okuša niti vonja dobro, ampak samo zaznava njegovo teksturo. Pogostokrat tak otrok tudi ne zna vohati (‘snifati’). Po drugi strani pa imamo otroke, ki ne zaznavajo dobro teksture, ampak zgolj okus in vonj in imajo zato zelo radi na primer sladko.
Otroci, ki slabše vohajo, moramo obravnavati z več pozornosti, kajti ne gre le za deficit vonja, ampak gre za povezavo voha z višjimi procesnimi centri v možganih, ki se zaradi te neuravnovešenosti prav tako slabše razvijajo in kot rezultat ima otrok lahko posledice pri procesiranju čustev, socializaciji, delovanju imunskega sistema, prebavi in koncentraciji.
Lahko so imeli težave že z dojenjem in kolikami. Že v maternici so veliko brcali, njihov porod je bil največkrat težek in kot otroci so lahko hiperaktivni, ‘povsod jih je polno’ – iz tega razloga tudi za mizo težko sedijo pri miru.
Težave s hranjenjem so se lahko začele že zaradi skrajšane podjezične vezi ali šibkega sesalnega in iskalnega refleksa.
Ustna votlina in jezik sta prioritetni področji za razvoj možganov in telesa saj je od njihove dejavnosti odvisno naše preživetje. Zato je to področje bogato prepredeno s senzoričnimi in motoričnimi povezavami v možgane, ki jih z njimi pomagajo graditi in razvijati. Tudi v odrasli dobi ta del telesa ostaja najbolj občutljiv del telesa.
Ko dojenček začne kombinirati doseganje (hrane), prejemanje in dajanje v usta (koordinacija oči – roka) se prične seznanjati z okusi, teksturo in velikostjo predmetov (oziroma grižljajev).
Če se sesalni in iskalni refleks sčasoma ne integrirata (umakneta), ima otrok težave s hipersenzibilnostjo v ustni regiji, jezik otane preveč spredaj v ustni votlini in otežuje optimalno žvečenje hrane (otrok se prej utrudi). Razvije se nepravilni način požiranja, ki povzroči ožji lok na nebu (zgornji čeljusti) in potrebo po ortodontski intervenciji.
Neintegriran prijemalni refleks povzroči težave z nepravilnim rokovanjem s priborom, neintegriran babkin refleks pa lahko povzroči težave z ločenim gibanjem rok in ust.
Simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga dojenčku, da se začne plaziti, da se postavi na noge in da trenira vizualno povezavo – fokusiranje na blizu in daleč, je prav tako pomemben v povezavi s prehranjevanjem. Otroci, kateri niso integrirali tega refleksa (do enega leta starosti) imajo težave s sedenjem (slaba drža) in s koordinacijo oči – roka, kar zelo otežuje proces hranjenja. Taki otroci vseeno ‘nekaj pojejo’, če jih hranijo drugi.
Tudi neintegriran moro refleks doprinese svoje – ne samo željo po sladkem, ampak tudi da otrok nikoli ne poje do konca, ker je kronično v stanju’ boj ali beg’.
Kako uravnovesimo možgane izbirčnega jedca?
Do sedaj smo ugotovili, da problematika izbirčnega jedca ni (samo) v domeni neprimernega vedenja ali psiholoških faktorjev, ampak grem bolj za simptom nepovezanih možganov (dr. Melillo FDS Functional Disconnection Syndrome).
Ta nepovezanost ni patološka, ni dedna, ampak je zgolj odraz mnogih okolijskih faktorjev, ki so se vrstili od časa nosečnosti, med porodu in predvsem skozi prvih dvanajst mesecev starosti in vplivali na razvoj možganov.
Če je vaš otrok izbirčen jedec (ali jedec, ki vedno vse umaže, ne zmore sedeti pri miru in nikoli ne poje do konca) je to verjetno ‘zgolj’ simptom in ni edini. Simptom česa? Simptom neuravnovešenih možganov. To pojav je pogost pri otrocih, ki so na avtističnem spektru, imajo primanjkljaj pozornosti s hiperaktivnostjo, imajo težave z branjem in pisanjem (šolski) oziroma težave z držo, gibanjem, koordinacijo, ravnotežjem, socialnimi interakcijami in celo imunskim sistemom. V tem primeru je izbirčnost pri jedi le eden od več simptomov, ki nakazujejo na funkcionalno nepovezanost leve in desne možganske hemisfere – kar je treba nasloviti celostno oziroma pri vzroku.
Da bi otroku pomagali pri pravilnem zorenju in povezanosti njegovih možganov (saj če je izbirčen jedec to verjetno ni edini simptom, ki ga pesti), mu moramo pomagati in to najlažje storimo z gibanjem (skozi igro), ki imajo določen namen.
Obstajajo posebni gibi (igra), ki jih je treba ponavljati vsak dan, en mesec, da se določeni refleksi integrirajo (se umaknejo) in omogočijo možganom nadaljnji razvoj. Refleks je refleks (avtomatski gib), zato ga otrok težko sam preseže oziroma ‘preraste’.
Sledijo posebne vaje za treniranje voha – in preko voha dotične hemisfere, ki je funkcionalno nepovezana. Voh je edini čut, ki je povezan z istostrankso hemisfero (leve nosnica za levo hemisfero in desna za desno). Vaje za voh po dr. Melillu imajo 90% uspešnost. Kot ‘posledica’ se na bolje spremenijo tudi prehranjevalne navade.
Skupaj z desno nosnico uporabljamo vonjave kot so: črni poper, zažgan les, kava, evkaliptus, ribje olje, limona, gorčica, čebula, poprova meta
Skupaj z levo nosnico uporabljamo vonjave: jabolko, banana, češnje, grozdje, sivka, pomaranča, ananas, vrtnica, robida
(Opis način izvedbe presega kapacitete tega zapisa, za več nam pišite za individualno obravnavo na info@vadbenaklinika.si).
Če omenjene vaje kombiniramo še z vajami za ritmično gibanje in oro-miofunkcijskimi vajami, smo najverjetneje naredili maksimum za svojega otroka.
Logično pa je tudi, da v kolikor starši otroku od malega ne ponujajo polnovrednih, nepredelanih (zdravih) živil, jih otrok tudi nima priložnosti ‘osvojiti’ (senzorno procesirati). Hkrati moramo biti starši sami zgled. Otrokom ne smemo ‘pokvariti’ okusa s hrano, ki je umetno ali dodatno začinjena (umetni ojačevalci okusa, mononatrijev glutaminat), sladkana, soljena – kot je na primer čips, čevapčiči začinjeni z vegeto, mehurčkaste pijače in podobno, saj se bo otrok navadil nanje in mu bo vsa druga (zdrava) hrana postala neokusna.
Otroku, ki je izbirčen jedec lahko primanjkuje cink v telesu. Veliko cinka najdemo v bučnih semenih, ki jih lahko tudi ‘prikrito pretihotapimo’ v različne recepte.
Poleg zdrave in uravnovešene prehrane priporočamo tudi vnos kakovostnih omega 3 maščob (očiščenih težkih kovin) – mi prisegamo na Norsanove želejčke (s kodo VADBENA-KLINIKA boste deležni 15% popusta na katerikoli izdelek). Omega 3 maščobne kisline so nujne za dober razvoj možganov, hkrati pa jih je težje zagotoviti, saj jih telo samo ne proizvaja, viri ki so na voljo, pa so največkrat oporečni.
Skupni imenovalnik med celostnim zobozdravstvom in Vadbeno kliniko, ki se ukvarja z gibanjem je funkcija mišic obrazno-žvečnega ‘aparata’.
Celostno zobozdravstvo ne zajema le dogajanja in zdravljenja v ustni votlini, ampak vsega, kar vpliva na njeno delovanje in obratno, ukvarja se s posledicami nepravilnega ugriza in dihanja na celotno telo oziroma razvoj otroka.
Kako žvečimo, požiramo, kako uporabljamo jezik, ni samo po sebi umevno. Je posledica več faktorjev, ki zajemajo tudi dojenje, integracijo primarnih refleksov, trdoto hrane, telesno držo in življenjski slog Vse našteto vpliva na razvoj in način uporabe mišic obrazno-žvečnega aparata.
Ko delovanje teh mišic ni ustrezno, tudi sile ki jih proizvajajo te mišice niso optimalne in so sposobne premikati zobe v napačno smer in oblikovati čeljust in obrazne lobanjske kosti tako, da ‘potegnejo’ obraz navzdol (podolgovat obraz, nasmeh, ki ga krasijo dlani ipd).
Torej, če se vrnemo, k našem skupnem imenovalcu.. Gre za posebne vaje, ki poskrbijo, da se čeljust, obraz in zobje pravilno razvijajo. Te vaje se imenujejo oro-miofunkcijske vaje.
Večina ljudi se zaveda, da je gibanje ključnega pomena za naše zdravje. Ne zaveda pa se, da v ta ‘koš’ spadajo tudi vaje za ‘pravilno držo’ obraznih, vratnih in žvečnih mišic.
Mimogrede, ali veste, katera mišica je najmočnejša v telesu? Jezik!
Jezik ima neverjetno moč, da premika zobe. Če poriva v napačno smer (nepravilno požiranje), se otroku lahko razvijejo krivi zobje, nepravilni ugriz, slaba drža telesa, težave z dihanjem, povečano žrelnico, večjo utrujenostjo, slabšim spancem ponoči in celo težave z čeljustnim sklepom, škrtanjem z zobmi, smrčanjem in spalnimi apneami kasneje.
In ali ste vedeli, da križni griz lahko vodi v skoliozo?
V ta namen smo v dialog povabili posebno holistično zobozdravnico, dr. Irmo Škoro, ki nam je te zadeve zelo nazorno prikazala in razložila. Dr. Škoro je v kontinuiranem izobraževalnem procesu glede celostne obravnave pacienta in gleda na telo posturološko (Predlagamo tudi ogled webinarja s posturologom in osteopatom Juretom Tuškom!).
Ni potrebno, da smo medicinsko izobraženi, da bi razumeli, kako delujejo mišice in sile v telesu. Dobro je, da se starši poučimo, kako opazovati svojega otroka že od rojstva dalje, da opazimo pojav disfunkcije (slabe funkcije) in ukrepamo čim prej.
Pred ogledom videa, si lahko preberete še tri ključne članke Vadbene klinike na to temo:
Plazenje (in kobacanje) je eden ključnih gibalnih razvojnih mejnikov v otrokovem zgodnjem razvoju, ki se mora zgoditi okoli 8-9 meseca starosti in trajati vsaj 3-4 mesece.
Ni vseeno, če otrok to fazo izpusti in se začne namesto tega prehitro postavljati na noge. To je narobe. Tudi ni vseeno, če se plazi asimetrično ali manj kot tri mesece, kar bomo pojasnili v tem članku. Ampak ali veste, da so bile smernice v letu 2022 spremenjene? Ameriški CDC (Centres for Desease Control and Prevention) je spremenil smernice tako, da je (med drugim) plazenje izključil!? Toliko otrok (dojenčkov) ne dosega ključnih standardov, da so jih ‘prilagodili’ njim namesto, da bi se vprašali, v kašnem okolju živimo, da naši otroci ne dosegajo več najpomembnejših razvojnih mejnikov! Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka, se tudi nam zdi, da so bile smernice zmotno sprejete, kar bo bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast (med drugim) vedenjskih motenj (Functional Disconnection Syndrom, dr. Melillo), kamor spada tudi avtizem.
Pa si poglejmo podrobneje..
Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici. Glavno gonilo razvoja možganov v maternici je gibanje njegove mame. (Po porodu pa gibanje otroka). Ko se mama giba, se otrok v maternici premika. S tem ko se premika, stimulira delovanje vestibularnega sistema (organa za ravnotežje v notranjem ušesu). To se dogaja praktično non stop 24/7. Tudi dihanje mame (sploh s trebušno prepono) pomaga pri tem. S tem, ko se stimulira delovanje vestibularnega sistema, pa informacije, ki preko tega sistema potujejo v možgane, stimulirajo gene, ki tvorijo nove nevrone in sinapse.
(Celostna nosečnost je program vadbe za nosečnice, s katerim si zagotovite tudi boljše možnosti za razvoj ploda.)
Ko se dojenček rodi, so glavno gonilo njegovega razvoja primarni refleksi in senzorični dražljaji. Le ti so ključni bodisi v vlogi aktivatorjev refleksov bodisi v vlogi posledice delujočega refleksa..
Kaj sploh so primarni refleksi?
Ko se rodimo, naši možgani še niso razviti (električno ‘napeljani’), ampak so še na nivoju plazilskih možganov. Naše telo upravljajo refleksi. Ti refleksi nam omogočajo preživetje (pomagajo nas roditi, sesati, se oprijemati, pa tudi dihati, prebavljati, bitje srca ipd) hkrati pa njihov akt (gre za ne planirane gibalne vzorce) zagotavlja možganom dovod različnih senzornih dražljajev – stimulusov, ki dajejo možganom povod oziroma razlog, da se razvijajo.
Naši možgani imajo nekakšen ‘blueprint’ – skrita navodila za svoj lastni razvoj. Vsak delček možganov se mora razviti ob točno določenem času s pomočjo določenih (gibalnih) aktivnosti.
Refleksi se morajo sčasoma umaknit, da jih lahko zamenjajo hoteni gibalni vzorci.
Prvi ključni gibalni mejnik – torej zavedni hoteni gib / gibalni vzorec je dvig glave oziroma kontrola glave. Ta je ključni za nadaljnji razvoj vestibularnega sistema (ravnotežnostnega) in pa začetek okulo-motoričnih gibov oči (povezava oči – roka, fokusiranje predmetov na dolžini roke – konvergenca & divergenca oči..)
Vsak nadaljnji dojenčkov razvojni mejnik za svojo realizacijo zahteva, da določeni primarni refleksi izzvenijo (se integrirajo). Ko nastopi faza plazenja (pred tem se mora naučiti obračati, pri čemur mu pomaga refleks ATVR – asimetrični tonični vratni refleks), le ta refleks ne sme biti več prisoten, sicer onemogoča ali otežuje razvoj možganov v smeri plazenja.
Na sliki vidimo prisoten ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ki ga sproži gibanje glave v levo ali desno. Ko se glava obrne v levo, otrok iztegne isto-stransko roko in nogo medtem ko uda na nasprotni strani pokrči. Ta nezavedni gib pomaga otroku na svet (ali pa ga pri tem ovira, če je refleks prešibek), prav tako mu pomaga narediti prve obrate (na trebuh in hrbet). Ko se otrok začne plaziti, mora ta refleks izzveneti, sicer ga ovira. Predstavljajte si otroka, ki se plazi in vsakič ko obrne glavo, pokrči komolec na nasprotni strani? To se dejansko tudi dogaja. Prisotnost refleksa na eni strani telesa tako lahko povzroči asimetrično plazenje in asimetrije telesa, ki se lahko kasneje razvijejo tudi v skoliozo. Torticolis, prisoten po porodu, je lahko razlog za asimetrični refleks.
Če se dojenček ne plazi, to pomeni, da se možgani ne razvijajo pravilno (nič ni fizično narobe z njimi), ampak da so enostavno obtičali na prejšnji razvojni stopnički (ker se ni vse odvijalo ob svojem času kot bi se moralo).
Kaj se lahko zgodi, če otrok preskoči fazo plazenja (ali pa se plazi prekratek čas oziroma asimetrično)?
NEINTEGRIRANOST PRIMARNIH REFLEKSOV
Otrok, ki je imel težave s plazenjem, zagotovo ni imel integriranega refleksa ATVR (glej zgoraj) in pravilno aktiviranega STVR (simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga otroku, da se začne plaziti). Verjetno pa je imel težave tudi z TLR (toničnim labirintnim refleksom), Spinal galant in perez refleksom, babinski in palmarnim. STVR se integrira okoli prvega leta starosti, kar otroku omogoča, da iz plazenja napreduje na postavljanje na noge (in kasneje v hojo).
SLABŠE POVEZOVANJE LEVE IN DESNE HEMISFERE
Plazenje je prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika v smeri naprej. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno (enostransko – ista roka in noga, ampak nasprotna si uda. S tem se tudi začne graditi prečnik (corpus collosum) med obema možganskima hemisferama, kar potem vodi v lateralizacijo možganov in dominanco (roka, noga, uho, oko) – ki je ključna za dobro delovanje telesa.
V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka – noga) telesnimi gibi (kar je osnova za človeško bipedalno gibanje) in s prečkanjem telesne sredine, kar vodi v težave z branjem, pisanjem in lahko vodi v disleksijo. Bilateralna koordinacija oziroma ‘diagonalno’ gibanje otrokovega telesa pa omogoča tudi zaznavo ritma v gibanju telesa skozi prostor in čas.
SLABŠI MIŠIČNI TONUS & SLABŠA DRŽA
Brez treninga v obliki plazenja, otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov – sploh proksimalnih (bližje trupu – kolki, ramenski obroč, ‘štrleče lopatice’). Ko se otrok na vseh štirih upira gravitaciji z oporo na dlaneh in kolenih, ‘gradi’ kolčni in ramenski sklep, ki sta oba krogličasta sklepa in se oblikujeta skladno z obremenitvijo. Hkrati pa se s tem krepi tudi centralna baza podpore telesa (trup). Od stabilnosti trupa je odvisno delovanje vseh sklepov tako proksimalnih kot diastalnih. Distalni sklepi (tisti bolj oddaljeni od centra telesa) pa služijo za fino motoriko. Od stabilnega trupa je odvisna tudi kontrola in poravnanost telesne drže v boju z gravitacijo, ki še posebej pride do izraza kasneje pri pokončnem gibanju.
SLABA PRIPRAVA NA HOJO (BOLJ NERODNA HOJA, TEK)
je v bistvu nadaljevanje prejšnje točke. Tak otrok je bolj neroden, se zaletava v predmete in spotika sam ob sebe. nespreten je tudi pri teku, plezanju, poskokih.. oziroma se ne mara kaj dosti gibati, saj ga telo slabo podpira pri tem.
SLABŠA PROPRIOCEPCIJA
Otrok, ki se ne plazi (dovolj), razvije tudi slabše zavedanje lastnega telesa v prostoru. Tak otrok ne čuti dobro svojega telesa, ne ve, kje se začne in kje konča. Dobra propriocepcija je ključna za senzorično-intelektualni in motorični razvoj otroka. Otroci, ki ne čutijo svojega telesa, se tudi ne počutijo varne in ne tvorijo normalnih čustvenih vezi, niti z domačimi. Posledično razvijejo različne motnje, ki se uvrščajo pod skupno ime ‘Funkciolni sindrom nepovezanosti leve in desne možganske hemisfere.(FDS – Functional Disconnection Syndrome, dr. Melillo)
SLABŠA FINA MOTORIKA, TEŽAVE Z DRŽANJEM PISALA IN PISANJEM
Otroci s plazenjem in zibanjem naprej in nazaj na vseh štirih raztegujejo fleksorje prstov (mišice na dlani roke, ki so bile pred tem večinoma skrčene), razvijajo palmarne loke (kar 10 jih imamo!), integrirajo palmarni refleks, kar kasneje služi za razvoj fine motorike, pincetnega prijema, še posebej z dominantno roko, kar je edinstveno za človeško vrsto. Opora na dlaneh pri plazenju služi tudi za kasnejšo moč stiska roke. S tem ko se razvija fina motorika, se razvijajo mali možgani, to pa je v veliko pomoč tudi razvoju govora! S pomočjo plazenja se razvije tudi tako imenovana ‘opozicija palca’ – sposobnost gibanja palca v vse smeri, pri čemer se lahko dotakne vseh ostalih prstov, kar je prav tako edinstveno za človeško vrsto.
Morda se nam zdi to samoumevno, ampak človek se je odrekel gibanju po vseh štirih ravno zato, da je lahko razvil svoje roke v orodje za preživetje. Otrok, ki se ne plazi, zamudi to edinstveno priložnost, ki jo ponuja njegov ‘blueprint’, da razvije vse svoje človeške potenciale. Seveda se bo otrok vseeno naučil držati svinčnik in pisat, a samo pomislimo, koliko več truda bo moral vložiti v pisanje in učenje, ko se bo boril s trdo pisavo in bolj okorno roko.
SLABŠE DIHANJE
Ste vedeli, da plazenje omogoča boljšo mobilnost reber in gibljivost trebušne prepone in drugih dihalnih mišic? To je zelo pomembno za lahkotnejše dihanje med govorjenjem, hranjenjem in gibanjem, kar vpliva tudi na boljši govor.
SLABŠE SLEDENJE Z OČMI (TEŽAVE Z BRANJEM IN PISANJEM)
Morda se sliši nenavadno, da plazenje lahko krepi vratne mišice in vid, kajne? Pri plazenju se mora otrok naučiti fokusirati sliko, čeprav se on premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata obe očesi združeno delovati in konvergirati (se približati en drugemu), ko pogleda na daleč, morata očesi divergirati (se oddaljiti en od drugega). Prav tako se morata očesi naučiti gledati (slediti) levo, desno, gor dol.. in tako se lahko razvije binokularni vid (obe očesi delujeta sinhrono, kot eno skupno oko). Otroci, ki so to slabo razvili, imajo težave z lovljenjem in podajanjem žoge, prepisovanjem s table in na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje pa ni pomembno zgolj za trening očesnih mišic, ampak tudi za vsebino (interpretacijo), kar otrok vidi – vizualna percepcija (in kasneje tudi globinski vid). Leva stran možganov razume oblike predmetov, oddaljenost v prostoru, desna stran pa vsebinsko interpretira, čemu nekaj služi. S plazenjem, kot smo že rekli, otrok tako začne povezovati levo in desno hemisfero, kar je ultimativni cilj razvoja možganov (optimalno razviti leve in desna hemisfera s corpus callosum-om, ki med seboj učinkovito komunicirata).
MANJ SENZORIČNIH DRAŽLJAJEV – MANJ DRAŽLJAJEV ZA RAZVOJ MOŽGANOV
S tem ko se otrok plazi, izpostavlja svoje telo celi paleti senzoričnih dražljajev, ki stimulirajo tvorbo novih nevronov in sinaps, ki obdelujejo te informacije. Na prvem mestu je vestibularni sistem (Preberite naš predhodni blog Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov.) oziroma organ za ravnotežje – ta je glavni trener možganov in deluje v tesni povezavi s proprioceptivnim sistemom (informacije prihajajo iz mišic, fascij, sklepov in kože).
Ko se otrok plazi, premika glavo in s tem tekočino (endolimfo) v srednjem ušesu. Telo želi imeti oči vedno poravnane s horizontom. S tem otrok trenira ravnotežje in koordinacijo, hkrati pa tudi oči – saj sta ravnotežje in vid med seboj tesno povezana. Plazenje pa stimulira tudi vse druge čute: taktilni (dotik), vid (kot smo že omenjali), avditivni (sluh), vonj, okus in dotik z usti oziroma jezikom (ko pobira predmete in jih daje v usta), predel bogato prepleten s senzoričnimi receptorji. Dajanje igrač v usta, kar otroku omogoča plazenje (premikanje po prostoru), prinaša znatno veliko informacij v možgane, hkrati pa krepi tudi otrokov mikrobiom. Možgani se morajo soočiti z veliko količino senzoričnih informacij naenkrat (senzorična integracija), kar pomeni, da morajo ustvariti določen red v obliki ‘telesnega zemljevida’. Procesiranje več senzoričnih informacij hkrati telesu omogoča boljše motorično planiranje gibov, ki sčasoma postane avtomatično – na primer, kako splezati na kavč, kako si obleči in zapeti srajco, kako voziti kolo.. Če otroci ne razvijejo dobrega »zemljevida« svojega telesa, jim bo veliko težje pri učenju novih motoričnih veščin, ker ne prejemajo natančnih sporočil senzoričnih sistemov, da bi mišicam povedali, kdaj in koliko se aktivirajo. Posledica tega so, da se otrok počasneje uči novih veščin (vožnja kolesa, plavanje, skakanje s kolebnico, zavezovanje vezalk..)
SLABŠI KOGNITIVNI RAZVOJ
Ko se dojenček nauči plaziti, znatno poveča aktivnosti v dveh ključnih delih možganov za motorično planiranje: delu, ki je odgovoren za integracijo (usklajevanje) senzoričnih vnosov, ki prihajajo iz celega telesa (parietalni reženj) in delu, ki je odgovoren za nadzor motoričnih funkcij (čelni reženj). Ravno čelni režen pa je tisti del možganov iz katerega se razvije kognitivni oziroma misleči del možganov!
Zakaj otroci preskočijo plazenje? Razlogi so lahko različni..
Šibek mišični tonus trupa in zgornjega dela telesa
Neintegrirani refleksi (še posebej ASVR in palmarni) – razlogi lahko segaj nazaj v čas nosečnosti in poroda
Omejevanje gibanja otroka z gugalniki, lupinicami, vozički, stajicami..
Torticollis
Težave s taktilno senzoriko
Pomanjkanje rotacij v trupu
Težave s povezovanje leve in desne hemisfere
Pomanjkanje motivacije – otrok mora imeti razlog za plazenje (na primer da doseže igračko, da doseže mamo)
Če imate doma dojenčka, lahko na tej povezavi najdete nasvete, kako mu pomagati pri plazenju.
Moj otrok je že star 4, 8 ali več.. kaj lahko naredim sedaj v zvezi s tem?
Ne glede na starost lahko najprej poskrbite, da so vsi refleksi integrirani. (Če je vaš otrok star 4+, vam lahko pomagamo tudi na Vadbeni kliniki.) celo pri odraslih osebah opažamo prisotnost ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ko v položaju na vseh štirih ob obračanju glave v eno smer, nezavedno pokrčijo komolec na drugi roki.
Ko integriramo neintegrirane reflekse začnemo z vajami (igrami) za moč trupa in zgornjega dela telesa. Pri tem ‘podtkanemo’ tudi vaje za integracijo hemisfer.
Nato pa se lotimo plazenja. Plazenje mora potekati tako, da se istočasno premikata vedno nasprotna roka in noga. Na ta način se plazimo v vse smeri, tako naprej, kot nazaj, kot levo kot desno. Da je to gibanje bolj zabavno in (otroku) smiselno, mu dodamo na primer ‘polžjo hišico na hrbet (joga opeka), ki ne sme pasti na tla. Ko to gibanje osvojimo, mu dodamo še ritem (z metronom ali ploski) in celo stopnjujemo tako, da se plazimo na ‘obratni način’, kot rakci. Starši seveda vse to izvajamo skupaj z otrokom! Ali znamo?
Potrebujete pri tem pomoč? Na Vadbeni kliniki vas z veseljem pravilno usmerimo. Lahko vam pomagamo z INDIVIDUALNO OBRAVNAVO (4+) ali preko online programa JUNGLE KID.
Torej se strinjate z nami, da faze plazenja ne bi smel preskočiti noben otrok? Da mu tega ne smemo vzeti?
Tako rada prebiram dela avtorja dr. Joe Dispenze, da sem zopet zbrala nekaj njegovih mislih in jih združila v ključno vprašanje današnjega modernega človeka, ki se lomi pod bremenom materialnega sveta: Zakaj dejansko zbolimo? In kako se vrnemo nazaj v ravnovesje?
Da bi prišli do odgovora, se moramo najprej spustiti na nivo atoma in razumeti iz česa je le ta sestavljen.
Atom je dejansko sestavljen iz 99,99999% praznega prostora. Ta prostor je informacija. Je energija. Je frekvenca. Preostanek 0,0001% atoma je materija. Torej večinski del atoma je energija!
Ko se atomi združujejo v molekule, si delijo skupno polje energije oz informacij. Če te molekule povežemo med seboj, nastane celica. Tudi te molekule si delijo skupno polje informacij, ki obdaja celico. Ko nato določene celice združimo skupaj, nastane tkivo. Tudi tkivo ima skupno polje informacij.
Informacije, ki si jih delijo, so kolektivna zavest.
Tkiva se združujejo v organe in tudi organi imajo svoje polje informacij. Te informacije narekujejo materiji, kaj je njeno poslanstvo.
Če nato organe povežemo med seboj v sistem, dobimo sisteme kot so srčno-žilni sistem, prebavni sistem, živčni sistem, imunski sistem, reproduktivni sistem.. in vsi ti sistemi delujejo v okrilju kolektivne zavesti, ki obdaja ta sistem.
Energija daje življenje vsemu materialnemu.
Če vse sisteme povežemo med seboj, dobimo telo. In tudi telo ima energetsko polje okoli sebe. To daje telesu življenje, ritem, koherenco. To nevidno polje informacij daje našemu telesu življenje.
Vse bolezni nastanejo z zniževanjem frekvence (tega polja).
Bolj (s časom) izgubljamo frekvenco, bolj nekoherentna le ta postaja. Začne se gibati izven ritma, izven reda.
Če bi imeli skupino bobnarjev, bi se to slišalo kot da vsak bobna po svoje.To bi povzročilo veliko hrupa in inkoherence. Če pa bi imeli v tej skupini nekaj zares dobrih bobnarjev z ritmom, bi sčasoma ‘potegnili’ v ritem za sabo ostale bobnarje, ki bi začeli bobnati v istem ritmu.
Podoben fenomen obstaja s starinskimi urami, ki se nahajajo v istem prostoru.. recimo, da vsaka tiktaka po svoje.. v določen času, bi se začele tiktakati v istem ritmu.. prav tako kot bi ženske, ki živijo v istem stanovanju, začele menstruirati ob istem času.
To je naravni fenomen.
Naše telo potrebuje tega bobnarja, ki bobna v ritmu, da ta ritem prenese tudi na druge dele telesa (sisteme, tkiva, organe, celice, molekule in atome)
Kako dejansko pride do tega, da naša frekvenca polja zniža?
Odgovor se skriva v načinu, kako živimo :
Bodisi v preživetvenem načinu – to je stresni način -ustvarja inkoherenco
Bodisi v ustvarjalnem načinu – skrbi za rast, čiščenje in prenova telesa
Ko smo pod stresom (dlje časa – torej v prvem načinu), nastaja v možganih inkoherentni ‘odtis’ (neurejeno možgansko valovanje). Takšno valovanje možganov pošilja nato inkoherentna navodila po telesu. Tako pride aritmično sporočilo do srca (srčno-žilnega sistema), prebavil (prebavnega sistema), imunskega sistema, reproduktivnega sistema..
Poleg tega čustva, ki jih ustvarjamo v preživetvenem načinu delovanja telesa, ko smo pod stresom, nas ustvarjajo bolj materialne kot energijske. Občutki strahu, krivde, jeze, ljubosumja, nevoščljivosti, tekmovalnosti, izgube, sramu, brezupnosti in podobni nas trdno zasidrajo v tridimenzionalni svet materije: v telo prostor in čas in nas oropajo energije.
Ta čustva se hranijo z energijo iz frekvenčnega polja!
Kratkoročni vpliv takšnih čustev je, da se človek rekalibrira in začne polniti energijo nazaj.
Ampak dolgoročni efekt teh čustev dobesedno izsesa energijo iz tega polja in ga spreminja vedno bolj in bolj v materijo. Tako je človek tudi sam prepričan, da je bolj materija, kot valovanje(energija).
Drugi način naše eksistence je ustvarjanje, rast, razvoj. V tem načinu lahko pozabimo na svoje telo, na ljudi okoli nas in na čas.
Takrat lahko postanemo:
Nihče
Nikjer
Nikoli
kar je osnova za ustvarjanje vsega dobrega. To stanje bi lahko poimenovali tudi kvantni vakuum. V tem stanju lahko začne človek ustvarjati novo energijo in pisati svojo boljšo prihodnost.
Torej..
..ko smo predolgo časa v kroničnem preživetvenem načinu, jemljemo energijo iz (kvantnega) polja, možgani postanejo inkoherentni, z njimi pa vsi telesni sistemi.. postajamo vedno bolj materija in manj energija..frekvenca je izven ritma.. takrat se zgodi prelom..
Takrat postanemo podvrženi zakonom materije, zakonom termodinamike, zakonom entropije (Zakonom Newtonove fizike). Takrat začne naše telo razpadati. Tako kot razpada karkoli v svetu materije, fizične realnosti. (drugi zakon termodinamike).
In da bi še lažje razumeli..
Imamo različne tipe povezav v možganih oziroma živčnih prenašalcev:
Vrsta so nevrotransmiterji oziroma živčni prenašalci – ko imamo misel
Vrsta so nevropeptidi in jih ustvarjajo te misli (hipotalamus – hopofiza)
Vrsta so hormoni – ki jih ustvarijo te nevropeptidi (in narekujejo delovanje organov)
Na primer, če imamo seksualno misel (1), se ustvarijo določeni nevropeptidi (2), ki signalizirajo informacije reproduktivnim žlezam, ki posledično aktivirajo tamkajšnji hormonski center (3) tako da začne oddajati informacije reproduktivnim organom.
Oziroma, če so te misli drugačne narave, na primer jeza ali strah se ustvari drugačen nivo miselne zavesti, ki reproducira drugačne neuropeptide, ki aktivirajo drug hormonski center, le ta pa oddaja navodila drugim organom.
V obeh primerih se zgodi mobilizacija ogromno energije, pa čeprav gre le za namišljeno nevarnost ali ‘namišljeno reprodukcijo’.
Mobilizacija energije se zgodi v tako imenovanih energetskih centrih, poimenovanih tudi čakrah. V vsaki čakri je pleksus živcev, ki ‘dirigirajo’ organom, ki spadajo pod to okrilje.
Veliko energije porabimo, da ustvarimo otroka, da prebavljamo hrano, da se borimo za (navidezno) preživetje ‘boj ali beg’.. to izčrpa naše energetsko polje informacij.
energetski center: Spolnost (spolne žleze)
energetski center: Prebava (prebavni organi)
energetski center: Adrenalni center, preživetveni (boj ali beg)
energetski center: Srce (nivo uma)
energetski center: Ščitnica
energetski center: Epifiza
energetski center: Hipofiza
Energetski centri po Joe Dispenzi
Ko aktiviramo katerokoli misel, je vedno povezana z enim ali več omenjenimi energetskimi centri.
Vsak od teh centrov je direktno povezan z umom in začne oddajati informacije v polje.
Če še naprej živimo prevalentno z občutki (emocijami) preživetja, potem vklapljamo vedno enake hormonske centre in smo postali odvisni od določenih ponavljajočih občutkov, potem telo začne porabljati enormne količine energije in oddajati inkoherentne signale žlezam dotičnega področja.
S to inkoherenco v energetskih centrih sprožimo bolezen.
In tukaj se postavi vprašanje:
Ali je možno ‘blagosloviti’ oziroma podkrepiti te centre tako, da se jim pošlje informacije, da si zviša njihova frekvenca, da bi se zvišala koherenca?
Samo koherentne informacije dovajajo dovolj energije – le tako se ves sistem od atoma do organa lahko na novo kodira, organizira, rekalibrira in ozdravi. Se spomnite bobnarja?
Kako to dosežemo?
Utrinek iz meditacije Joe Dispenze z imenom Blessing the Energy Centres
Z mislimi – oziroma odsotnostjo misli in skozi posebno meditacijo!
Tako kot nas lastne misli pahnejo v bolezen, tako nas lahko tudi ozdravijo. Nove reprogramirane misli dvignejo omenjene energetske centre in jih napolnijo z novimi informacijami. To so misli na višjem nivoju, misli, ki v nas rojevajo občutke ljubezni, hvaležnosti, zadovoljstva in sreče.
Že to je veliko, če nehamo misliti negativne misli.. in ta trenutek ne mislimo na nič, samo smo tukaj in zdaj. Samo čutimo. In ne mislimo. Vam je težko ne misliti na nič? Tudi meni! Predlagam vam, da začnete trenirati s tem videom: How to stop thinking – zelo pomaga.
Kako potem napolnimo energetske centre? Lahko se prepustimo meditacijam dr. Joe Dispenze, ki postanejo naš vodič na poti do našega novega jaza in do naše nove prihodnosti. Lahko začnetetukaj in nadaljujete tukaj. Če boste redno vadili, boste tako kot vsi njegovi učenci kmalu dosegli stanje, ko boste začeli črpati novo energijo z informacijami iz kvantnega polja v možgane (to se da dejansko izmeriti!) – ti pa bodo oddajali frekvence v energetske centre navzdol. In počasi boste telesu vrnili njegov primanjkljaj.
Meditacije Joe Dispenze nas ‘potegnejo’ iz beta možganskih valov, ki so značilni za aktiven analitski um. Ko stopim iz beta valov (v alfa, delta ali theta), vzpostavimo koherenco valov (red) in začnemo ‘nalagati’ energijo iz kvantnega polja. To je tako čudovita izkušnja, da se je ne da ubesediti. V takšnem stanju potem v telo pošiljamo nove informacije, ki sčasoma ustvarijo naš novi jaz, telo in prihodnost!
PS: Metoda Joe Dispenze je znanstveno dokazana in na spletu lahko najdete številna pričanja ljudi, ki so ozdravili ‘neozdravljivo’. Tukaj pa za vas še 10 minutni odličen pojasnitveni YT video Joe Dispenze.
Navsezadnje si tudi lahko pomagate z našim programom Stres & vagus, ki vsebuje tehnike obvladovanja posledic kroničnega stresa in negativnih (neproduktivnih) misli.
Ravnotežje telesa oziroma njegov razvoj je tesno povezano z razvojem možganov in prav tako z ohranjanjem kognitivnih funkcij v starosti. To se nam zdi morda samoumevno ali nepomembno vedeti, ampak dobro je poznati in razumeti nekaj ključnih dejstev v zvezi s tem pojavom.
Vestibularni sistem oziroma organ za ravnotežje (nahaja se v srednjem ušesu) je senzorični organ, ki nam pove, kje se nahaja naše telo v odnosu do samega sebe (ali sedimo, stojimo, smo zarotirani, postavljeni na glavo) in kje se naše telo nahaja v prostoru (koliko smo oddaljeni od drugih predmetov ali smo višje ali nižje, spredaj, zadaj ipd).
Vestibularni sistem je prvi senzorični sistem, ki se razvije v telesu. Mielinizirati se začne že pet mesecev po spočetju (mielenizirati = dobivati maščobne ovojnice, ki omogočajo hitrejši pretok signalov). Je direktna pot do možganov in narekuje praktično vse, kar počnemo (saj je naše telo 24 ur na dan izpostavljeno gravitaciji in v gibanju telesa ali glave).
Ta sistem deluje skupaj z ostalimi proprioceptivnimi sistemi v telesu kot so oči in stopala, pa tudi mišice, sklepi in fascije. Občutek za propriocepcijo nam daje konstantna povratna sporočila potrebna za vzdrževanje optimalnega mišičnega tonusa – še posebej pa nadzoruje in popravlja ravnovesje v delovanju ramenskih in vratnih mišic, da lahko oči ohranjajo horizontalen nivo (pogled). (Več o tem smo govorili v Webinarju z naslovom Kako oči, čeljust, zobje in stopala vplivajo na telo – s poturologom Juretom Tuškom).
Kadar otroci hitro rastejo (več kot en centimeter na mesec), lahko starši opazijo, da se začnejo gibati drugače, bolj nerodno. Gre za novonastalo nesorazmerje med telesom (kosti, mišice) in občutkom propriocepcije oziroma občutkom za lastno telo v prostoru (živčni sistem). Ko se ta občutek prilagodi, potem nerodnost izgine. (Nekateri otroci lahko tako hitro rastejo, da občutek propriocepcije ne dohaja, takrat jim moramo pomagati.)
Oči so direktno povezane z delovanjem vestibularnega sistema. Vid je zelo kompleksen fenomen. Le pet odstotkov vida se dogaja dejansko v očeh, ostali del vida se dogaja v možganih v povezavi z dotikom, sluhom in propriocepcijo.
Zato otroci ‘gledajo’ z rokami (in usti)! Ko vidijo nekaj novega, rečejo “Ali lahko pogledam?” – in iztegnejo roko proti novemu predmetu.
…
Ravnotežnostni organ stoji v treh ravninah (glej sliko spodaj). Tekočina prisotna v njem se premika glede na naše gibe (gibe glave in telesa), v njem so majhni kamenčki, ki ob gibanju stimulirajo dlačice in preko njih stimulirajo omenjeni živec in možganom povedo, kje in kako se nahajamo.
Živčni signali prihajajo v male možgane (kjer je center z ravnotežje in gibanje), ki potem korigirajo mišične adaptacije, vključno z gibanjem oči, ki pa izhaja iz neokorteksa (možganske skorje).
Ta sistem se direktno ali indirektno povezuje z vsako mišico v telesu!
Zaradi tega sistema, možgani gradijo mišični tonus! In to še posebej v vratu in trupu.
Če le ta ob razvoju ne dela pravilno, samo ‘čaka’ in ne prenaša signalov (stimulusov), se možgani posledično ne razvijajo – zato ni mišičnega tonusa (oziroma premalo).
Zato je zelo pomembno, da se dojenček veliko (prosto) igra na trebuščku.
Že v maternici se v ta namen razvije poseben refleks, ki se imenuje Tonični Labirintni Refleks (Tonic Labyrinthine Reflex oziroma TLR)
S tem refleksom novorojenček dobi občutek za gravitacijo, česar ni imel v maternici. To je prvi refleks, ki deluje v povezavi z gravitacijo.
Refleks sproži gibanje glave. Fleksija (upogib) glave sproži fleksijo rok in nog. Ekstenzija (izteg) glave sproži ekstenzijo rok in nog. Gre v bistvu za dva refleksa v enem.
Ta refleks gradi vratne mišice (za podporo glave) in trupa (za podporo okončin).
Zato je ta refleks tesno povezan s kontrolo glave (in kasneje tudi obračanjem, plazenjem, postavljanjem na noge, hojo in tudi sposobnostjo vrtenja).
Kontrola glave razvija vestibularni sistem. Vestibularni sistem pa potem narekuje drugim mišičnim sistemom kot na primer sistemu za vid, kako naj delujejo skupaj za ohranjanje ravnotežja (kasneje) in kontrolo drže (v boju z gravitacijo).
Lahko se tudi zgodi, da refleksa ob rojstvu ni oziroma, da je šibek ali asimetrično razvit.
Če refleksa ni ob rojstvu ali se pojavlja asimetrično oziroma šibko – to se lahko zgodi, če:
Če je otrok rojen pred 37. tednom, ko se razvije ekstenzija
Otrok se zagozdi v medenici – če ima mama asimetrično medenico* (!) oziroma se že v maternici premalo giba oziroma je v neustreznem položaju (Več o tem v programu Celostna nosečnost ali na sledečem VIDEO prikazu – Top 3 položaji za boljšo lego ploda.)
Vakuum, CR, rama se zatakne, glava preveč v ekstenziji ko se rodi – vpliva na možgansko deblo – kompresija, subluksacija vratne hrbtenice
In vpliva na:
Patologije CŽS – Zaostal motorični in kognitivni razvoj
Je zgodnji prediktor cerebralne paralize
Lahko pa se zgodi, da refleks ne izgine popolnoma – oziroma se pravočasno ne integrira. Posledice neintegriranih refleksov smo lepo opisali v zgoraj omenjenem webinarju. Sicer pa je ključno razumevanje, da so integrirani (izzveneli refleksi) temelj za nadaljnji in optimalen razvoj možganov.
Zato si v nadaljevanju poglejmo, kaj se zgodi, če se TLR refleks ni popolnoma integriral. (V ta namen obstajajo določene vaje in druge metode).
Če refleks TLR ni uspel integrirati (popolnoma)
Tak otrok ali odrasla oseba ima težave z držo (šibek trup) in vratom, rad podpira glavo med sedenjem. Otroku se lahko bodisi nikoli ne zvrti (na vrtiljakih – kar ni dobro) bodisi ga pestijo slabosti v avtu. Takšna oseba ima težave z ravnotežjem in koordinacijo. zato se tudi hitreje utrudi in postane apatična.
Tak dojenček se začne plazit kasneje in tudi kasneje shodi.
Večji otroci ali odrasli imajo težave z oceno prostora, v katerem se nahajajo, kaj se nahaja blizu nas kaj daleč (zgoraj, spodaj, leva, desna) in se pogosto butajo v robove miz ali pa v druge osebe. Prav tako imajo lahko slabšo percepcijo časa, menjajo danes, jutri ipd.
Večji otroci imajo lahko težave v šolo z branjem, pisanjem in matematiko, bolj ali manj zato, ker imajo slabše sledenje z očmi in očesno konvergenco (zmožnost da gledajo na tablo in v zvezek, kjer potrebujemo, da se očesi približata.)
To so ljudje/otroci, ki hodijo bolj po prstih (po tretjem letu starosti), ne marajo preveč športa in težko ležijo na trebuhu z dvignjeno glavo ne da bi si jo morali podpirati z roko. Tudi igre z žogo so jim neljube.
Takšni otroci radi pišejo čez črto in slačijo besede na rob lista.
Če otrok (ali odrasel) prisoten refleks, potem bo težko zdržal v spodnjih dveh položajih vsaj 45 sekund:
Pomislimo zdaj, zakaj nam lahko postane slabo v avtu, (če beremo)?
Tistim otrokom, ki je rado slabo v avtu ali na vrtiljakih, imajo preveč stimuliran vestibularni sistem. (Kar je preveč ni dobro in kar je premalo prav tako ne.) Center za vestibularni sistem v desni možganski hemisferi se nahaja zraven centra za prebavo. Zato preveč razdražen vestiburalni sistem razdraži prebavnega in pojavi se slabost.
Če beremo med vožnjo, so oči fiksirane na besedilu, glava in telo pa se ves čas premikata. Vestibularni sistem mora delat zelo močno, da drži oči statično v premikajoči se glavi (vestibularno okularni refleks). Ko telo ne more več usklajevati gibanja telesa (in glave) s statičnimi očmi (sploh v ovinkih), nam postane slabo in bruhamo. S tem nas telo opozori, da nehamo brat. Podobno se lahko zgodi npr v muzeju iluzij oz v IMAX gledališčih, kjer pa se ravno obratno oči veliko premikajo, telo pa miruje in nastane zmeda v možganih oziroma občutek, da se majemo.
Statična stojna površina & okolica se vrti in povzroča ‘prekomerno’ gibanje oči – kar povzroči neskladje med vnosom in regulacijo senzoričnih imputov in občutek dobimo, da se majemo ali da nam je slabo.
In zakaj se otroci lahko vrtijo na vrtiljakih ne da bi jim bilo slabo, mi odrasli pa jih raje samo gledamo, kot da bi se jim pridružili?
V puberteti se tekočina v našem semicirkularnem kanalu (struktura v ravnotežnostnem organu)’ zgosti in signali se počasneje prenašajo, kar povzroči, da možgani rabijo dlje časa, da prilagodijo telo. Ko smo na vlakcih smrti, skačemo bungee jumping in podobno, sistem ne more učinkovito in sočasno usklajevati gibanja oči z gibanjem glave in telesa in zato smo deležni navala adrenalina in kortizola. Adrenalin poveča senzorično občutljivost in s tem pomaga možganom pri prilagajanju. Adrenalin je stresni hormon, ki se odzove v preživetvenih situacijah boja ali bega. To se nam lahko zdi zabavno, ampak adrenalin preprečuje rast novih možganskih celic, ki jih nujno rabimo v vseh starostnih obdobjih.
Pozorni moramo biti na otroke, ki se lahko v neskončnost vrtijo na vrtiljakih in se jim ne vrti niti jim ni slabo. Te otroci imajo premalo razvit vestibularni sistem, kar pomeni deficit stimulusov v možgane in s tem počasnejši razvoj. Tak otrok ima ponavadi tudi bolj nerodno gibanje.
Torej..
Vestibularni sistem se začne razvijati že zgodaj v maternici. Obstaja direktna povezava z razvojem vestibularnega sistema in razvojem neokorteksa, razmišljujočih možganov.
Vestibularni nukleus (pleksus nevronov) v meduli in ponsu (možgansko deblo) prenašajo impulze iz semicirkularnega kanala in malih možganov RAS (Reticula Activation System) v možganskem deblu. Od tukaj (RAS) pa potujejo signali v neokorteks. Z aktivacijo neokorteksa pa je povezano tudi gibanje oči in aktivacija posturalnih mišic.
Vsako gibanje otroka stimulira vestibularni sistem, ki stimulira rast možganov.
To omogoča otroka, da iz refleksnih gibov v enem letu napreduje do samostojne hoje, kasneje pa še do teka, skakanja, hoje po ozki površini, kotaljenja in vrtenja.
Če je gibanje (z aktivacijo vestibularnega sistema in vseh drugih čutov) tako pomembno za učenje in razvoj možganov zakaj se učenje v šoli potem spremeni v nepremično sedenje, nepremično gibanje oči in primarni kanal učenja skozi govor (oziroma poslušanje govora) ali branje (odsotnost tridimenzionalnosti in ostalih čutov)?
“Leraning is experince. Everything else is just information.”
(Citat iz knjige Smart Moves, glej vire.)
Učenje mora potekati skozi senzoriko – skozi naša čutila. Gibanje omogoča ‘dostop’ do te senzorike.
Če želimo ohraniti možgane tudi v starosti, je dobro da skrbimo za ravnotežje in koordinacijo telesa, prav tako pa tudi za vedno nove raznolike senzorične impute. Dobro ravnotežje in koordinacija telesa pa bo tudi dobra preventiva pred padci in zlomi kolkov, ki hitreje vodijo v telesni in kognitivni zaton.
Vsebina glede primarnih refleksov – Online tečaj Harkla Primitive reflexes, Online tečaj Posturepro Reflexes & Brain Development in online tečaj dr. Robert Melillo Childhood Neurodevelopmental Disorders Certification Course – Individual Modules Replays
YT predavanje dr. Christine Anderson https://www.youtube.com/watch?v=0O3W8f5I1qE&t=3s
S klikom na spodnji gumb boste lahko prejeli napisani video, ki vam ga bomo (ročno) dodelili v najkrajšem možnem času (do 24 ur). Do njega pa boste lahko dostopali najmanj 4 dni.
Ste tudi vi eden izmed večine ljudi, ki se zjutraj zbujajo s pomočjo budilke?
Človek je edina živalska vrsta, ki si načrtno skrajšuje spanec!
Spanca pač ne moremo shraniti na zalogo.
Strokovnjaki za spanje so mnenja, da je spanje ključni proces za obnavljanje naših možganov in imunskega sistema in ga je zato priporočljivo čim manj prekinjati.
Kaj se zgodi, ko nam zjutraj budilka prekine eno od faz spanja?
Vse nove informacije, ki se podnevi obdelujejo v naših možganih se shranjujejo v tako imenovani ‘RAM prostor’ (začasni ‘delovni’ spomin), ponoči pa jih nato možgani razvrščajo in shranjujejo na ‘trdi disk’, ki je za dolgoročno rabo. S tem se RAM sprazni, da je na voljo naslednji dan za shranjevanje novih informacij. Vsaka faza spanja ima pri tem procesu svojo funkcijo. Če jo nasilno prekinemo, je eden od teh postopkov izgubljen, tako kot če bi defregmentirali računalniški trdi disk in ga vmes prekinili.
Pomanjkanje spanja vpliva na kar 40% zmanjšano sposobnost učenja in pomnjenja.
Spanje, natančneje globoka faza spanja, je edini čas v dnevu, ko se možgani fizično skrčijo in ‘perejo’. Takrat poteka čiščenje možganov (glimfatični proces), ki čisti tudi amiloidne plake, kateri so glavni faktor nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence. Zato je prekinjanje te faze spanja zelo kritično za detoks naših možganov. Poleg tega se v tej fazi spanja (globoki) tvori rastni hormon. Rastni hormon ne potrebujemo samo za rast (pri otrocih), ampak tudi za rast novih in zdravih celic, ki nadomestijo stare in ali bolne.
Zjutraj, ko nas ponavadi zbudi budilka, odrežemo ‘porcijo’ spanja, ko je prisotne več REM (rapid eye movement) faze spanja. V tej fazi ‘predelujemo’ čustva oziroma strokovnjaki opažajo, da je ‘klestenje’ te faze spanja povezano z večjim pojavom depresije.
Verjetno budilka ni edini ‘nasprotnik’ spanja. Sem spadajo še:
smrčanje
spalne apnee
spanje v dvoje ali več (z otroci)
Hrup iz drugih stanovanj / sob v bloku ali hiši
cerkveni zvonovi
hrup s ceste, smetarji
Hrana in šport pred spanjem
Zasloni (modra svetloba) pred spanjem
Premalo zatemnjen prostor
Pretopel prostor za spanje
Stres, anksioznost
Sindrom nemirnih nog
Nočno uriniranje
Nekaterim se zelo težko izognemo.. budilki se še najlažje!
Kot zanimivost.. Ali veste da spomladi, ko prestavimo uro na poletni čas, ki seveda ni v skladu z našim bioritmom, se naslednji dan poveča število infarktov za 24%, prav tako pa število prometnih nesreč in samomorov (na svetovni ravni).
Deprivacija spanja je večji ubijalec na cestah kot je alkohol!
In kar je še bolj zaskrbljujoče..
Študije so pokazale, da 3-7 dni slabega spanja ustvari v človeku glukozne vrhove v krvi in poviša raven inzulina in sladkorja na nivo pre-diabetičnega ali diabetičnega stanja. Zanimiv je tudi podatek, da povišana raven sladkorja v krvi spodbuja spalne apnee (čas, ko ne dihamo ponoči in to za možgane predstavlja veliko grožnjo, zato se vklopi stresni odziv (mišljen kot obrambni), kar pa onemogoči globoko fazo spanja.
Pomanjkanje spanja pa tudi zmanjša število naravnih T celic ubijalk (del imunskega sistema), ki pobija pred-rakave celice (4 ure manj spanja v eni noči – 70% manj teh celic ubijalk.)
Primerjava tomorja na miši, ki je spala in na tisti, ki je spala premalo. Gre za 200% razliko! Poglej video.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je celo klasificirala nočno delo za potencialno karcinogeno.
S pomanjkanjem spanja celo prižigamo slabe gene in zaviramo aktivacijo dobrih!
Zato če otrokom ne omogočimo dovolj spanja, je kot bi na njih izvajali genski inženiring!
KRAJŠE SPANJE = KRAJŠE ŽIVLJENJE
Premalo spanja oziroma slaba kvaliteta nas lahko postara za celo dekado!
Spanje ni opcijsko. Je nujna biološka potreba.
Kako bi lahko omilili ta efekt (načrtne prekinitve spanja)?
Najlažje tako, da budilke sploh ne uporabljamo (Tako je tudi pri nas doma). Če greš dovolj zgodaj spat, se zbudiš sam od sebe in pravočasno. (Za vsak slučaj, pa je še vedno lahko timer budilke vklopljen.)
Omislimo si svetlobno budilko. Svetlobna budilka počasi dovaja svetlobo in nas s tem bolj nežno ‘potegne’ iz sna. Možgani se tako lažje prilagodijo.
Delamo na boljši kvaliteti spanja in ga tako morda manj potrebujemo.
Svetlobna budilka
Kaj pa naši otroci?
Spanje je za otroke še toliko bolj pomembno. Nekateri morajo vstajati zelo zgodaj, da pridejo (iz drugega kraja) pravočasno k pouku, ki se v nekaterih šolah začenja (pre)zgodaj.
Nekatere šole so zavedno prestavile začetek pouka na kasnejšo uro in učenci so posledično izboljšali uspeh kar za 112%!
Predšolski otroci potrebujejo do 12 ur spanja, osnovnošolci pa 9-12 ur (po 12. letu 8-10 ur spanja).
V najstniških letih pa je ključnega pomena, da imajo otroci spalno higieno tudi v večernih urah in da ne podaljšujejo časa budnosti na račun ‘druženja’ na socialnih omrežjih in igricah ter da hodijo spat vsak dan bolj ali manj ob isti uri, kar velja tudi za vikende.
Ni slaba ideja razglasiti spalnico za sobo brez zaslonov.
Najlažje je te ukrepe uvesti, ko je otrok še dojemljiv za sugestije. Potem pa moramo biti že malo bolj spretni.
In še za konec.. Kako si pomagamo zvečer, da lažje zaspimo?
Še tako medicinsko izobraženemu strokovnjaku se verjetno ne dozdeva, koliko nepoznanega še skriva v sebi delovanje človeškega telesa.
Naše telo je neverjeten kos umetnije, bio prefekten stroj, ki 24 ur na dan skrbi za naše preživetje oziroma vzpostavljanje homeostaze. Pri tem v istem času vrši na tisoče funkcij ne da bi jih morali sami opravljat, kaj šele razumet.
Naši možgani so zmožni sami sebe na novo oblikovat oziroma oživčit (nevroplastičnost) in naše misli so zmožne ustvarjati posledice konkretnih dejanj.
Od naši prednikov smo se ločili s pokončno bi pedalno držo, pri čemer smo žrtvovali naklon in širino medenice za lažji porod.
Naši možgani so tako kompleksni, da morajo svoj bistveni del, za razliko od drugih živali, razviti izven maternice.
V današnjem članku vas čaka WEBINAR z enim od takšnih strokovnjakov za telo, ki se nenehno izobražuje in povezuje majhne mozaične točke v celoto. Gre za osteopata z medicinsko izobrazbo, ki se zadnja leta izobražuje in uri še kot POSTUROLOG. Da, to je en in edini, magister znanosti, JURE TUŠEK!
O posturologiji sem začela brati in raziskovati, ko sem preučevala vpliv čeljusti in dihanja (skozi usta) na telo. Takrat sem ugotovila, da imajo naše oči še večji vpliv, prav tako pa tudi stopala, pa seveda fascije, mišice, sklepi in brazgotinsko tkivo. Takrat je nastal članek Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.
Nato sem se z določenimi vprašanji obrnila še na Jureta in kmalu zatem je zrasla ideja o tem webinarju – za katerega ste izkazali zelo zelo velik interes!
Ko ima človek določene težave oziroma bolečine na primer v vratu, lahko obišče več zdravnikov od splošnega do specialistov kot so ortoped, fiziater, pa vse do fizioterapevta, manualnega terapevta, osteopata, maserja ali kineziologa, pa ni nujno, da bo našel rešitev. Je kdo sploh preveril vpliv oči? Kaj pa čeljusti, ugriza in zob? Kaj pa stopal? Verjetno ne, ker vsak strokovnjak gleda na problem samo iz svojega zornega kota.
Na tem mestu se pojavi novonastala ‘figura’ POSTUROLOGA, ki poveže koščke sestavljanke v celoto.
Poglejmo si kako!
VSEBINA VIDEA
1. Uvod – Kdo je Jure in kaj je posturologija? (4:00) 2. Pričetek prosojnic – Kaj je ‘dobra’ telesna drža in od česa je odvisna? (15:14) 3. Vpliv oči (27:15) 4. Skolioze – odgovornost oči? (35:00) 5. Test očesne dominance & Astigmatizem in vpliv na telo (naklon glave) (35:18) 6. Test očesne konvergence in vpliv na telo (44:44) 7. Stopala – vpliv na telo (59:52) 8. Posturološka ocena stopal, podoskop, test na eni nogi (1:08:30) 9. Vpliv neintegriranega spinal galant refleksa na deviacije hrbtenice oz. skoliozo in pojav ‘krajše noge’ (1:18:37) 10. Vpliv čeljusti, ugriza in zob (1:21:09) 11. Pojav škrtanja z zobmi (1:33:46) 12. Zobni aparat – bite? (1:36:56) 13. Zaključna diskusija (1:44:52)
Želim vam obilo prijetnih ‘AHA’ trenutkov! Vsa morebitna vprašanja in komentarje zapišite bodisi v komentar youtuba bodisi v komentar tega članka.
Če želiš izvedeti več o posturologiji, lahko delim s tabo mojo osebno youtube playlisto, kjer hranim vse najdene YT videe na to temo, večina pa jih je (žal) v italijanščini, nekaj pa tudi v španščini.
Morda pa boš prav ti tisti/a, ki boš poleg Jureta pomagal/a prinesti ta poklic v Slovenijo in s tem olajšal težave marsikaterega človeka!
O lepi telesni drži smo že veliko govorili, ampak nikoli še nismo prav posebej izpostavili, kakšen je njen vpliv na možgane in s tem nazaj na celotno telo in njegovo delovanje!
Način sedenja vpliva na način razmišljanja!
Kaj sploh je drža in čemu služi?
Človekova pokončna drža služi kot opora notranjim organom in kot gibalni aparat za bipedalno gibanje (gibanje po dveh nogah) v ‘boju’ z gravitacijo. Naša drža deluje tudi kot ‘antena’ (sprejemnik) za senzorične inpute (vnos) skozi oči, stopala, čeljust, medenico, sklepe in mišice s fascijami, da lahko ustvarja (preko možganov) potem motorični (gibalni) in kognitivni (umski) ‘output’ (iznos).
Človeška drža je zato zelo inteligenten sistem in ga ne smemo podcenjevati!
Kaj je kognitivni proces?
To je umska aktivnost povezana z mišljenjem, učenjem in spominom.
Kaj se zgodi v telesu oziroma možganih, ko imamo sključeno držo?
Sprošča se več kortizola (stresni hormon) – spremeni se biokemija ki vpliva na nevrotransmitorje (živčne prenašalce)
Spremeni se razpoloženje – na slabše. (Ko smo slabe volje ali depresivni in sključeni, lahko poskusimo poravnati držo in s tem izboljšati razpoloženje)
Izgubimo fokus oziroma koncentracijo (če na primer predavanje poslušamo sključeni)
Sključena drža je prisotna pri težavah kot so ADHD, avtizem
Slab sprejem senzoričnih informacij in posledično slab motorični odziv
Manjša odpornost na stres – in večja dovzetnost za bolezni, izgorelost, alergije..
Še bi lahko naštevali..
Kako gibanje vpliva na možgane (in tudi preventivo pred demenco) smo podrobneje razdelali v trilogiji videov o nevroplastičnosti možganov…
Če vemo, kako ključna je naša drža (in gibanje) za naše možgane (in telo) – in za naše otroke, zakaj potem čakamo, da smo sključeni oziroma da smo ‘stari’ in sključeni, ko začnemo ukrepati?
Študije so tudi pokazale, da lepa pokončna drža vpliva na:
boljše (poslovne, življenjske) odločitve
povečuje kreativnost
še posebej drža ‘z vratno grbo’ vpliva na slabši dotok krvi v možganov in dokazano vpliva na slabše kognitivne funkcije in slabši verbalni spomin pri zdravih odraslih
Druga študija na otrocih, ki sedijo s sključeno držo je pokazala, da vpliva tako psihološko kot fiziološko na otroke – Pokončna drža je rezultirala v večji vitalnosti, zadovoljstvu in boljšo udeležbo na testih z računanjem ali razumevanjem slišanega.
Manjša stabilnost medenice (biomehanične posledice kjerkoli v telesu)
Drža vpliva na naš način hoje
Sključena drža vpliva na slabši ‘gait’ – način hoje, teka in športnih dosežkov. Sklepi so pri slabi drži manj centrirani in bolj podvrženi obrabam in poškodbam.
Slaba drža vpliva tudi na slabše ravnotežje
s tem pa se povezuje hitrejše staranje in kognitivni odklon. Skozi vaje za boljšo držo lahko vzdržujemo ravnotežje in skozi vaje za boljše ravnotežje, lahko vplivamo na boljšo držo in kognitivne sposobnosti.
Drža vpliva na prebavo
in delovanje notranjih organov.Sključena drža fizično utesni prebavila, zaradi česar (in zaradi statike drže v ne-gibanju) lahko povzroči celo zlepljenine črevesja in fascij (ovojnic). Zaradi stresnega načina dihanja v sključeni drži prebava trpi tudi zato, ker se upočasni ali sutavi in hrana gnije v nas.
Drža vpliva na počutje
Sključena drža se povezuje z depresijo, anksioznostjo, bolj pesimistično miselno naravnanostjo pri čemer je lahko vzrok tega ali posledica.
Drža nosečnice vpliva na lego ploda
in s tem na razvoj ploda, na način poroda in okrevanje po porodu. Razvoj ploda je mišljen kot na primer ekstenzijski ali drugi asimetrični vzorec oziroma kot pritisk na možgansko deblo, kjer se razvijajo primarni refleksi. Zaradi slabe drže v nosečnosti se lahko razvije ali poveča diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic), bolečine v medeničnem obroču in težje okrevanje po porodu (kasnejša povrnitev v formo). Več v programu Celostna nosečnost.
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Če je uspelo 85 letni gospe (in to samo z ustrezno vadbo), potem lahko uspe tudi vam!
