Moj otrok se ni plazil (dovolj) – Kakšne so lahko posledice? In kaj lahko storim danes?

Plazenje (in kobacanje) je eden ključnih gibalnih razvojnih mejnikov v otrokovem zgodnjem razvoju, ki se mora zgoditi okoli 8-9 meseca starosti in trajati vsaj 3-4 mesece.

Ni vseeno, če otrok to fazo izpusti in se začne namesto tega prehitro postavljati na noge. To je narobe. Tudi ni vseeno, če se plazi asimetrično ali manj kot tri mesece, kar bomo pojasnili v tem članku. Ampak ali veste, da so bile smernice v letu 2022 spremenjene? Ameriški CDC (Centres for Desease Control and Prevention) je spremenil smernice tako, da je (med drugim) plazenje izključil!? Toliko otrok (dojenčkov) ne dosega ključnih standardov, da so jih ‘prilagodili’ njim namesto, da bi se vprašali, v kašnem okolju živimo, da naši otroci ne dosegajo več najpomembnejših razvojnih mejnikov! Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka, se tudi nam zdi, da so bile smernice zmotno sprejete, kar bo bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast (med drugim) vedenjskih motenj (Functional Disconnection Syndrom, dr. Melillo), kamor spada tudi avtizem.

Pa si poglejmo podrobneje..

Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici. Glavno gonilo razvoja možganov v maternici je gibanje njegove mame. (Po porodu pa gibanje otroka). Ko se mama giba, se otrok v maternici premika. S tem ko se premika, stimulira delovanje vestibularnega sistema (organa za ravnotežje v notranjem ušesu). To se dogaja praktično non stop 24/7. Tudi dihanje mame (sploh s trebušno prepono) pomaga pri tem. S tem, ko se stimulira delovanje vestibularnega sistema, pa informacije, ki preko tega sistema potujejo v možgane, stimulirajo gene, ki tvorijo nove nevrone in sinapse. 

(Celostna nosečnost je program vadbe za nosečnice, s katerim si zagotovite tudi boljše možnosti za razvoj ploda.)

Ko se dojenček rodi, so glavno gonilo njegovega razvoja primarni refleksi in senzorični dražljaji. Le ti so ključni bodisi v vlogi aktivatorjev refleksov bodisi v vlogi posledice delujočega refleksa..

Kaj sploh so primarni refleksi?

Ko se rodimo, naši možgani še niso razviti (električno ‘napeljani’), ampak so še na nivoju plazilskih možganov. Naše telo upravljajo refleksi. Ti refleksi nam omogočajo preživetje (pomagajo nas roditi, sesati, se oprijemati, pa tudi dihati, prebavljati, bitje srca ipd) hkrati pa njihov akt (gre za ne planirane gibalne vzorce) zagotavlja možganom dovod različnih senzornih dražljajev – stimulusov, ki dajejo možganom povod oziroma razlog, da se razvijajo.

Naši možgani imajo nekakšen ‘blueprint’ – skrita navodila za svoj lastni razvoj. Vsak delček možganov se mora razviti ob točno določenem času s pomočjo določenih (gibalnih) aktivnosti.

Več o tem smo govorili v webinarju Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov.

In pisali v člankih:

• Dober razvoj otrokovih možganov je odvisen od razvoja primarnih refleksov
• Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešen um in telo
• Anksioznost in kronični stres – gre za neintegriran refleks?

Refleksi se morajo sčasoma umaknit, da jih lahko zamenjajo hoteni gibalni vzorci.

Prvi ključni gibalni mejnik – torej zavedni hoteni gib / gibalni vzorec je dvig glave oziroma kontrola glave. Ta je ključni za nadaljnji razvoj vestibularnega sistema (ravnotežnostnega) in pa začetek okulo-motoričnih gibov oči (povezava oči – roka, fokusiranje predmetov na dolžini roke – konvergenca & divergenca oči..)

Vsak nadaljnji dojenčkov razvojni mejnik za svojo realizacijo zahteva, da določeni primarni refleksi izzvenijo (se integrirajo). Ko nastopi faza plazenja (pred tem se mora naučiti obračati, pri čemur mu pomaga refleks ATVR – asimetrični tonični vratni refleks), le ta refleks ne sme biti več prisoten, sicer onemogoča ali otežuje razvoj možganov v smeri plazenja.

Na sliki vidimo prisoten ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ki ga sproži gibanje glave v levo ali desno. Ko se glava obrne v levo, otrok iztegne isto-stransko roko in nogo medtem ko uda na nasprotni strani pokrči. Ta nezavedni gib pomaga otroku na svet (ali pa ga pri tem ovira, če je refleks prešibek), prav tako mu pomaga narediti prve obrate (na trebuh in hrbet). Ko se otrok začne plaziti, mora ta refleks izzveneti, sicer ga ovira. Predstavljajte si otroka, ki se plazi in vsakič ko obrne glavo, pokrči komolec na nasprotni strani? To se dejansko tudi dogaja. Prisotnost refleksa na eni strani telesa tako lahko povzroči asimetrično plazenje in asimetrije telesa, ki se lahko kasneje razvijejo tudi v skoliozo. Torticolis, prisoten po porodu, je lahko razlog za asimetrični refleks.

Če se dojenček ne plazi, to pomeni, da se možgani ne razvijajo pravilno (nič ni fizično narobe z njimi), ampak da so enostavno obtičali na prejšnji razvojni stopnički (ker se ni vse odvijalo ob svojem času kot bi se moralo).

Kaj se lahko zgodi, če otrok preskoči fazo plazenja (ali pa se plazi prekratek čas oziroma asimetrično)?

NEINTEGRIRANOST PRIMARNIH REFLEKSOV

Otrok, ki je imel težave s plazenjem, zagotovo ni imel integriranega refleksa  ATVR (glej zgoraj) in pravilno aktiviranega STVR (simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga otroku, da se začne plaziti). Verjetno pa je imel težave tudi z TLR (toničnim labirintnim refleksom), Spinal galant in perez refleksom, babinski in palmarnim. STVR se integrira okoli prvega leta starosti, kar otroku omogoča, da iz plazenja napreduje na postavljanje na noge (in kasneje v hojo).

SLABŠE POVEZOVANJE LEVE IN DESNE HEMISFERE

Plazenje je prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika v smeri naprej. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno (enostransko – ista roka in noga, ampak nasprotna si uda. S tem se tudi začne graditi prečnik (corpus collosum) med obema možganskima hemisferama, kar potem vodi v lateralizacijo možganov in dominanco (roka, noga, uho, oko) – ki je ključna za dobro delovanje telesa.
V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka – noga) telesnimi gibi (kar je osnova za človeško bipedalno gibanje) in s prečkanjem telesne sredine, kar vodi v težave z branjem, pisanjem in lahko vodi v disleksijo. Bilateralna koordinacija oziroma ‘diagonalno’ gibanje otrokovega telesa pa omogoča tudi zaznavo ritma v gibanju telesa skozi prostor in čas.

SLABŠI MIŠIČNI TONUS & SLABŠA DRŽA 

Brez treninga v obliki plazenja, otrok težko razvije močnejše mišice, stabilen in refleksiven trup ter stabilnost sklepov – sploh proksimalnih (bližje trupu – kolki, ramenski obroč, ‘štrleče lopatice’). Ko se otrok na vseh štirih upira gravitaciji z oporo na dlaneh in kolenih, ‘gradi’ kolčni in ramenski sklep, ki sta oba krogličasta sklepa in se oblikujeta skladno z obremenitvijo. Hkrati pa se s tem krepi tudi centralna baza podpore telesa (trup). Od stabilnosti trupa je odvisno delovanje vseh sklepov tako proksimalnih kot diastalnih. Distalni sklepi (tisti bolj oddaljeni od centra telesa) pa služijo za fino motoriko. Od stabilnega trupa je odvisna tudi kontrola in poravnanost telesne drže v boju z gravitacijo, ki še posebej pride do izraza kasneje pri pokončnem gibanju.

SLABA PRIPRAVA NA HOJO (BOLJ NERODNA HOJA, TEK) 

je v bistvu nadaljevanje prejšnje točke. Tak otrok je bolj neroden, se zaletava v predmete in spotika sam ob sebe. nespreten je tudi pri teku, plezanju, poskokih.. oziroma se ne mara kaj dosti gibati, saj ga telo slabo podpira pri tem.

SLABŠA PROPRIOCEPCIJA 

Otrok, ki se ne plazi (dovolj), razvije tudi slabše zavedanje lastnega telesa v prostoru. Tak otrok ne čuti dobro svojega telesa, ne ve, kje se začne in kje konča. Dobra propriocepcija je ključna za senzorično-intelektualni in motorični razvoj otroka. Otroci, ki ne čutijo svojega telesa, se tudi ne počutijo varne in ne tvorijo normalnih čustvenih vezi, niti z domačimi. Posledično razvijejo različne motnje, ki se uvrščajo pod skupno ime ‘Funkciolni sindrom nepovezanosti leve in desne možganske hemisfere.(FDS – Functional Disconnection Syndrome, dr. Melillo)

SLABŠA FINA MOTORIKA, TEŽAVE Z DRŽANJEM PISALA IN PISANJEM

Otroci s plazenjem in zibanjem naprej in nazaj na vseh štirih raztegujejo fleksorje prstov (mišice na dlani roke, ki so bile pred tem večinoma skrčene), razvijajo palmarne loke (kar 10 jih imamo!), integrirajo palmarni refleks, kar kasneje služi za razvoj fine motorike, pincetnega prijema, še posebej z dominantno roko, kar je edinstveno za človeško vrsto. Opora na dlaneh pri plazenju služi tudi za kasnejšo moč stiska roke.  S tem ko se razvija fina motorika, se razvijajo mali možgani, to pa je v veliko pomoč tudi razvoju govora! S pomočjo plazenja se razvije tudi tako imenovana ‘opozicija palca’ – sposobnost gibanja palca v vse smeri, pri čemer se lahko dotakne vseh ostalih prstov, kar je prav tako edinstveno za človeško vrsto.
Morda se nam zdi to samoumevno, ampak človek se je odrekel gibanju po vseh štirih ravno zato, da je lahko razvil svoje roke v orodje za preživetje. Otrok, ki se ne plazi, zamudi to edinstveno priložnost, ki jo ponuja njegov ‘blueprint’, da razvije vse svoje človeške potenciale. Seveda se bo otrok vseeno naučil držati svinčnik in pisat, a samo pomislimo, koliko več truda bo moral vložiti v pisanje in učenje, ko se bo boril s trdo pisavo in bolj okorno roko.

SLABŠE DIHANJE 

Ste vedeli, da plazenje omogoča boljšo mobilnost reber in gibljivost trebušne prepone in drugih dihalnih mišic? To je zelo pomembno za lahkotnejše dihanje med govorjenjem, hranjenjem in gibanjem, kar vpliva tudi na boljši govor.

SLABŠE SLEDENJE Z OČMI (TEŽAVE Z BRANJEM IN PISANJEM)

Morda se sliši nenavadno, da plazenje lahko krepi vratne mišice in vid, kajne? Pri plazenju se mora otrok naučiti fokusirati sliko, čeprav se on premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata obe očesi združeno delovati in konvergirati (se približati en drugemu), ko pogleda na daleč, morata očesi divergirati (se oddaljiti en od drugega). Prav tako se morata očesi naučiti gledati (slediti) levo, desno, gor dol.. in tako se lahko razvije binokularni vid (obe očesi delujeta sinhrono, kot eno skupno oko).
Otroci, ki so to slabo razvili, imajo težave z lovljenjem in podajanjem žoge, prepisovanjem s table in na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje pa ni pomembno zgolj za trening očesnih mišic, ampak tudi za vsebino (interpretacijo), kar otrok vidi – vizualna percepcija (in kasneje tudi globinski vid). Leva stran možganov razume oblike predmetov, oddaljenost v prostoru, desna stran pa vsebinsko interpretira, čemu nekaj služi.
S plazenjem, kot smo že rekli, otrok tako začne povezovati levo in desno hemisfero, kar je ultimativni cilj razvoja možganov (optimalno razviti leve in desna hemisfera s corpus callosum-om, ki med seboj učinkovito komunicirata).

MANJ SENZORIČNIH DRAŽLJAJEV – MANJ DRAŽLJAJEV ZA RAZVOJ MOŽGANOV

S tem ko se otrok plazi, izpostavlja svoje telo celi paleti senzoričnih dražljajev, ki stimulirajo tvorbo novih nevronov in sinaps, ki obdelujejo te informacije. Na prvem mestu je vestibularni sistem (Preberite naš predhodni blog Kako ravnotežje vpliva na razvoj možganov.) oziroma organ za ravnotežje – ta je glavni trener možganov in deluje v tesni povezavi s proprioceptivnim sistemom (informacije prihajajo iz mišic, fascij, sklepov in kože).
Ko se otrok plazi, premika glavo in s tem tekočino (endolimfo) v srednjem ušesu. Telo želi imeti oči vedno poravnane s horizontom. S tem otrok trenira ravnotežje in koordinacijo, hkrati pa tudi oči – saj sta ravnotežje in vid med seboj tesno povezana.
Plazenje pa stimulira tudi vse druge čute: taktilni (dotik), vid (kot smo že omenjali), avditivni (sluh), vonj, okus in dotik z usti oziroma jezikom (ko pobira predmete in jih daje v usta), predel bogato prepleten s senzoričnimi receptorji. Dajanje igrač v usta, kar otroku omogoča plazenje (premikanje po prostoru), prinaša znatno veliko informacij v možgane, hkrati pa krepi tudi otrokov mikrobiom.
Možgani se morajo soočiti z veliko količino senzoričnih informacij naenkrat (senzorična integracija), kar pomeni, da morajo ustvariti določen red v obliki ‘telesnega zemljevida’. Procesiranje več senzoričnih informacij hkrati telesu omogoča boljše motorično planiranje gibov, ki sčasoma postane avtomatično – na primer, kako splezati na kavč, kako si obleči in zapeti srajco, kako voziti kolo.. Če otroci ne razvijejo dobrega »zemljevida« svojega telesa, jim bo veliko težje pri učenju novih motoričnih veščin, ker ne prejemajo natančnih sporočil senzoričnih sistemov, da bi mišicam povedali, kdaj in koliko se aktivirajo. Posledica tega so, da se otrok počasneje uči novih veščin (vožnja kolesa, plavanje, skakanje s kolebnico, zavezovanje vezalk..)

SLABŠI KOGNITIVNI RAZVOJ 

Ko se dojenček nauči plaziti, znatno poveča aktivnosti v dveh ključnih delih možganov za motorično planiranje: delu, ki je odgovoren za integracijo (usklajevanje) senzoričnih vnosov, ki prihajajo iz celega telesa (parietalni reženj) in delu, ki je odgovoren za nadzor motoričnih funkcij (čelni reženj). Ravno čelni režen pa je tisti del možganov iz katerega se razvije kognitivni oziroma misleči del možganov!

Zakaj otroci preskočijo plazenje? Razlogi so lahko različni..

• Šibek mišični tonus trupa in zgornjega dela telesa
• Neintegrirani refleksi (še posebej ASVR in palmarni) – razlogi lahko segaj nazaj v čas nosečnosti in poroda
• Omejevanje gibanja otroka z gugalniki, lupinicami, vozički, stajicami..
• Torticollis
• Težave s taktilno senzoriko
• Pomanjkanje rotacij v trupu
• Težave s povezovanje leve in desne hemisfere
• Pomanjkanje motivacije – otrok mora imeti razlog za plazenje (na primer da doseže igračko, da doseže mamo)

Če imate doma dojenčka, lahko na tej povezavi najdete nasvete, kako mu pomagati pri plazenju.

Moj otrok je že star 4, 8 ali več.. kaj lahko naredim sedaj v zvezi s tem?

Ne glede na starost lahko najprej poskrbite, da so vsi refleksi integrirani. (Če je vaš otrok star 4+, vam lahko pomagamo tudi na Vadbeni kliniki.) celo pri odraslih osebah opažamo prisotnost ATVR (asimetrični tonični vratni refleks), ko v položaju na vseh štirih ob obračanju glave v eno smer, nezavedno pokrčijo komolec na drugi roki.

Ko integriramo neintegrirane reflekse začnemo z vajami (igrami) za moč trupa in zgornjega dela telesa. Pri tem ‘podtkanemo’ tudi vaje za integracijo hemisfer.

Na primer:

Monkey bars

Twister

Nato pa se lotimo plazenja. Plazenje mora potekati tako, da se istočasno premikata vedno nasprotna roka in noga. Na ta način se plazimo v vse smeri, tako naprej, kot nazaj, kot levo kot desno. Da je to gibanje bolj zabavno in (otroku) smiselno, mu dodamo na primer ‘polžjo hišico na hrbet (joga opeka), ki ne sme pasti na tla. Ko to gibanje osvojimo, mu dodamo še ritem (z metronom ali ploski) in celo stopnjujemo tako, da se plazimo na ‘obratni način’, kot rakci. Starši seveda vse to izvajamo skupaj z otrokom! Ali znamo?

Potrebujete pri tem pomoč? Na Vadbeni kliniki vas z veseljem pravilno usmerimo. Lahko vam pomagamo z INDIVIDUALNO OBRAVNAVO (4+) ali preko online programa JUNGLE KID.

Torej se strinjate z nami, da faze plazenja ne bi smel preskočiti noben otrok? Da mu tega ne smemo vzeti?

Ključni viri:

• Knjiga Smart moves, Carla Hannaford Ph.D
• Disconnected kids, dr. Robert Melillo
• Članek Does crawling matters?
• Harkla Podcast Why is crawling beneficial milestone for most children?

Alja Malis, specialistka za gibanje