Posted on 1 Comment

Alzheimer se začne že pri štiridesetih (ali prej)!

September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Ozaveščanje je ključnega pomena, saj preventiva lahko prepreči nastanek te bolezni ali pa jo celo odpravi v zgodnjih fazah kognitivnega odklona

Kaj sploh je Alzheimer?

In zakaj bi se ubadali z Alzheimerjem pri štiridesetih?


Ko oseba dobi uradno diagnozo Alzheimer, je v večini primerov že skoraj prepozno za ukrepanje. Spremembe v možganih so se začele že vsaj 10-20 let pred tem. najprej neopazno, asimptomatsko, potem pa z občasnim pozabljanjem, težavami z orientacij, organizacijo, odločanjem – zaradi katerih navadno še ne iščemo zdravniške pomoči in še nismo napoteni na nevrološko kliniko. 

Tako preteče 5-10 let, simptomi se stopnjujejo in naenkrat imamo diagnozo ‘blažji kognitivni odklon’, ki je že četrta in predzadnja faza Alzheimerjeve demence.

To se je zgodilo tudi Aljini mami, ki je stara 70 let, pred šestnajstimi leti. Takrat se še ni vedelo vsega tega, kar vemo danes, ker toliko brskamo za novimi podatki. Mislili smo, da je to neozdravljiva bolezen. Kar tudi je, če čakamo predolgo, da odmre ključna kritična masa možganskih celic. Potem poti nazaj res ni več.

Zakaj bi se morali na vsak način izogniti Alzheimerjevi bolezni?

Alzheimerjeva demenca nas oropa lastnega jaza, spominov in vsega, kar smo se v življenju naučili. Najhuje je to, da ne moremo več skrbeti sami zase in smo težko breme drugim osebam, največkrat družinskim članom. Večkrat smo lahko polulani, pokakani, lačni ali žejni, v bolečinah ter odvisni, da bodo drugi to opazili in uredili. Najmanj si želimo biti breme lastnim otrokom.

Ali obstaja zdravilo za Alzheimerjevo demenco?

Kateri ljudje so najbolj  ogrožen? Kateri so ključni dejavniki tveganja? So to geni ali okolje?

In katere so rešitve, ko bolezen še ni napredovala?


Oglejte si webinar brezplačno! Ogled možen do 15.10.2024! Če bi le vedeli to kakšnih pet let nazaj..

Ne spreglejte..

Preverite tudi našo uspešnico KOMPLET NEVRO!

Posted on 3 komentarji

Kako sončna svetloba vpliva na naše zdravje in počutje?

Sončna svetloba je zdravilna. S pomočjo svetlobi je nastalo življenje in svetloba ga vzdržuje. od svetlobnega ciklusa so odvisni mnogi fiziološki procesi.

Njena največja zdravilna moč se skriva v rdeči in infrardeči svetlobi. Ta ima visoke valovne dolžine in lahko penetrira globlje v telo. medtem ko imamo na drugem koncu spektra sončne svetlobe svetlobo z nizko valovno dolžino, to so UV žarki. Te pa nimajo sposobnosti prodirati v telo (ravno zaradi nizke valovne dolžine) in se zato zadržujejo na površini naše kože, zaradi česar nas lahko opečejo.

Največ zdravilne sončne svetlobe, torej rdeče in infrardeče (slednja je nevidna) lahko koristimo ob sončnih vzhodih in zahodih.

In zakaj je sončna svetloba tako zdravilna?

Študije so pokazale, da predvsem IR svetloba, ki prodira globoko v celice pozitivno vpliva na mitohondrije. Mitohondriji so celični  generatorji energije, kjer nastaja ATP (adenoszin trifospat). Vsebujejo fotoreceptorje, ki sprejemajo fotone in s pomočjo kisika ustvarjajo energijo. 

Če mitohondrije doseže IR svetloba, lahko tvorijo več energije. Pa ne samo to. Istočasno se tvori tudi celični melatonin, dnevna verzija, ki je najmočnejši antioksidantv telesu (močnejši od glutationa). ki poskrbi, da se medtem, ko mitohondriji ‘kurijo’ energijo, odpadne snovi izločajo. V primeru, da se ne bi izločale, bi prišlo do oksidativnega stresa, prostih radikalov in disfunkcije mitohondrijev in s tem do pomanjkanja energije in sčasoma do različnih bolezni.

Infrardeča svetloba tako pozitivno vpliva na mitohondrije, da se lahko z njeno pomočjo povečajo in celo množijo (v isti celici!). Znano je, da nam z leti število in velikost mitohondrijev upada, sploh po štiridesetm, ampak to lahko preprečimo.

Mitohondriji so kot celična baterija. Baterija se lahko večkrat polni in prazni. Ko se ne more več polnit, rečemo da ‘crkne’. Prav tako sčasoma ‘crknejo’ naši mitohondriji in mi se staramo. O tem govori teorija o staranju mitohondrijev. Lahko pa vplivamo na daljšo življenjsko dobo naših notranjih baterij. In to s pravo svetlobo! Svetloba je energija!

Koristi IR svetlobe v mitohondrijih pa se ne končajo tu. Celice obsijane s to svetlobo tvorijo več dušikovega oksida, kar pripomore da več krvi teče po žilah in celicam dostavi več hranil in kisika. Poleg tega sinergistični učinki  IR svetlobe pripomorejo, da celica lahko popravlja svoje napake na DNK! Podaljšuje celo telomere! (Telomereso ‘zaščitne kapice’ na končnih delih kromosomov. Ko se celice podvajajo – in s tem njihovi kromosomi, se pri tem telomere vedno bolj in bolj krajšajo, dokler se celica enkrat ni več sposobna deliti. To pa je povezano tudi z našim staranjem in smrtjo – kot počasi goreča sveča. Telomere preprečujejo nepravilne mutacije celic in nastajanje rakavih celic. Obstajajo metode, s katerimi lahko telomere podaljšujemo.)

Ironija je, da imamo tudi spekter svetlobe, ki delujejo ravno obratno in mitohondrijem jemljejo energijo. To je med valovno dolžino 415 do 455 mn (nanometri), kar spada v spekter modre svetlobe. Takšna svetloba največkrat seva iz telefonov, računalnikov in televizije ter led svetil. Žal smo imeli v 80 ih in 90ih letih zdravju veliko bolj prijazne žarnice, pa smo jih zamenjali z za zdravje bolj škodljivimi, a varčnejšimi led svetili. Tudi okna največkrat ne prepuščajo več dobre svetlobe, saj nam je pomembneje da ne prepuščajo toplote. To je zelo pomembno tudi za šole in vrtce, kjer naši otroci preživijo večino dneva, še posebej v zimskem času, ko pridejo po temi in po temi grejo domov.

Če želite lahko sami približno izmerite vrsto svetlobe, ki jo imate doma, če si naložite brezplačno aplikacijo Spectrometer (in ignorirate možnost plačila). 

V sončni svetlobi je tudi ta spekter svetlobe, vendar je zastopan v tako majhni količini, da je uravnovešen. Ko hodimo po gozdu ali travniku, kjer je veliko zelene barve, to zelo ugodno vpliva na nas, saj se zdravilni spekter svetlobe odbija od zelene barve in nas lažje doseže. Tudi ko smo v senci ali ko je oblačno, dobimo del IR svetlobe, saj kot smo omenili, lahko penetrira skozi oblačila in skozi oblake.

Zanimive pa so tudi najnovejše študije o zdravilni uporabi rdeče in IR svetlobe pri sladkornih bolnikih. Ugotovili so, da se v prisotnosti svetlobe, glukoza lažje absorbira v celice in ne nastajajo glukozni vrhovi v krvi, saj jih ‘posrkajo’ vase mitohondriji. Zato je zelo pomembno, da jemo vedno, ko je svetlo ali da smo takrat izpostavljeni svetlobi (lahko tudi v senci), sicer, če jemo zvečer, v temi ali ponoči, smo bolj izpostavljeni slabi presnovi glukoze in se nagibamo k debelosti in diabetesu (kar je znano za kraje, ki imajo manj sončne svetlobe).

Zanimiva je tudi študija o vplivu te svetlobe na boljši vid, celjenje ran, tvorbo kolagena, hrustanca, odpravo aken in še marsikaj..

V PROGRAMU ’30 DNEVNI NEVRO IZZIV POMLAJEVANJA’ IMAMO IZZIV VEZAN NA TEMO SONČNE SVETLOBE. UGANETE, KAKŠEN JE?

Zakaj moramo soncu občasno tudi izpostaviti oči?

V očeh imamo očesno mrežnico (splet živčnih končičev), ki je v bistvu podaljšek možganov. Zakaj je mrežnica tako pomembna? Ker se v njenih celicah skriva daleč največji delež mitohondrijev v celem telesu! In možgani so takoj drugi najbogatejši predel z mitohondriji! Tukaj torej naše telo potrebuje in ustvarja največ energije. In ko se te mini baterije (mitohondriji) dokončno izpraznijo, nam začnejo počasi pešati možgani.  To je tudi razlog za nastanek demence in Alzheimerja..

Ko svetloba rdečega spektra prodre na mrežnico, aktivira najbogatejši predel z mitohondriji in hkrati del, ki je eden izmed edinih v telesu, ki se nikoli ne obnavlja (tam imamo iste celice od rojstva dalje)! S tem ko dovolimo, da zdravilna jutranja ali večerna svetloba prodre nanjo (ali s pomočjo posebnih svetilnih naprav in fotobiomodulacije o čemer bomo govorili v IZZIVU), smo sposobni celo ustvarjati nove celice in s tem tudi direktno vplivati na možgane in hipokampus (spomin) in tudi tam tvoriti nove možganske celice, kar je sicer nemogoče!

Zato se je dobro odpraviti na sprehod, zjutraj ali zvečer, brez sončnih očal, brez korekcijskih očal, ker tudi ti blokirajo velik spekter svetlobe, UV svetlobo (če je to možno). Poznamo UVA in UVB svetlobo. UVB svetlobo nujno potrebujemo za tvorbo vitamina D v telesu. Pri tem je ključno, da ta svetloba prehaja tudi skozi oči v telo in da možganom navodila za akcijo – tvorbo vitamina D, ki je ključen za našo imunsko odpornost in še veliko drugih funkcij.

Jutranja svetloba nam tudi pomaga tvoriti zvečer več melatonina, hormona za spanje, kar blagodejno vpliva na kvaliteto spanca. Hkrati vpliva na pravilno delovanje našega cirkadianega ritma, ki ima pomembno vlogo pri sproščanju hormonov, kot sta kortziol (dnevni) in melatonin (nočni). Če nosimo sončna očala ali smo sredi dneva v temnih prostorih, se naše zenice razširijo in možgani mislijo, da se pripravljamo na spanje. S tem se nam lahko podre svetlobni bioritem in z njim povezane funkcije v telesu.

Kako do koristnih učinkov svetlobe tudi (v času) brez sonca?

S posebno svetlobno kapo, preveri!


Ali ste vedeli, da nošenje sončnih očal povzroči, da je koža po telesu manj pripravljena na sonce? Ker UV svetloba ne pride direktno skozi oči v možgane, se naše telo (koža) slabše pripravi (pigment melanin) oziroma zaščiti in nas lažje opeče. Prav tako nam bo jutranje izpostavljanje soncu koristilo zvečer, da lažje zaspimo (seveda, če ne bomo gledali v zaslone, ki oddajajo modro svetlobo, ki blokira tvorbo melatonina, hormona za spanje).  Ni potrebe, da bi direktno gledali v sonce, dovolj je, da se izpostavimo sončni svetlobi.

Mimogrede, kdaj pa je dobro nositi sončna očala? Sončna očala (kvalitetna) nas bodo zaščitila tam, kjer se sončna svetloba odbija od površin, dobesedno zrcali in tako duplicira. To je recimo na snegu, na vodni gladini, včasih tudi na travniku, če smo res dolgo časa na njem brez sence.


Če pa ne boste mogli zagotoviti sprehoda zjutraj ali zvečer, ko sonce ni tako močno, si nadenite na glavo zaščitno kapo/klobuček. Telo pa lahko zaščitite z lahkimi oblačili (govorimo o poletnem času). Če bodo črne barve, bodo absorbirala UV žarke. in eventualno mineralno kremo za sončenje, nikoli kemično z UV faktorjem, ki dejansko povzroča raka na koži (in ne sonce).

Torej, če povzamemo, sončna energija je ena najpomembnejših energij za naš obstoj in je najbolj čista neonesnažena. Vsi drugi viri so onesnaženi. Je hrana naše hrane. Splošno pravilo glede sončne svetlobe: poskrbeti moramo, da dobimo dovolj zdravilne rdeče in IR svetlobe, še posebej od 660 do 860 nanometrov ali več ter čim manj izolirane modre svetlobe med 415 in 455 nanometri.

Preberi tudi blog vezan na negativni vpliv modre svetlobe SMO LJUDJE ZOO SESALCI?

Se želiš pridružiti mojemu 30 dnevnem nevro izzivu, kjer prejmeš še 30 podobnih, a drugačnih nasvetov za pomlajevanje in bolj vitalno življenje?

Posted on 12 komentarjev

Pet minutna zabavna igralna vaja za boljšo držo otrok

]Ali tudi vašemu otroku štrlijo ven lopatice? Se drži ukrivljeno? Se njegova ušesa nahajajo pred rameni?

To je znak slabe drže. To je znak, da moramo starši ukrepati!

Če so ramena preveč sključena, trebušne mišice prešibke, prav tako mišice ob lopaticah, potem se pokončna drža otroka težko upira gravitaciji in se upogne. Lopatice se ne upognejo in zato štrlijo ven.

To je znak, da otrok preveč sedi (ali sedi s slabo držo ali predolgo časa v enem kosu), da ima šibke trebušne in hrbtne mišice in se zato težko upira silam gravitacije. Ker je gravitacija močnejša, ga vleče navzdol, pri čemer se hrbtenica ukrivi. Lopatice se nahajajo ob hrbtenici na prsnem košu in se ne morejo prilagoditi prekomerno ukrivljeni hrbtenici – zato štrlijo ven in to ni dobro.

Ekipa Vadbene klinike (Alja, Brin in Nika Luna) se je odločila, da vam pomagamo BREZPLAČNO z novo kampanjo POMAGAJMO OTROKOM DO BOLJŠE DRŽE!

Posneli smo simpatično ‘igralno vajo’, kjer je polna korekcijskih tehnik za slabo držo. S komentiranjem tega posta, lahko dobite BREZPLAČNI 7 DNEVNI DOSTOP!

 
 

Zakaj je slaba drža tako problematična?

 
1. Možgani dobijo manj kisika
2. Ne dihamo s trebušno prepono
3. Utesnjeni trebušni organi
4. Slaba samopodoba
5. Bolečine (tudi glavobol)
6. Zamik glave naprej sili v dihanje na usta
7. Slabša senzorika zaradi utesnjenosti živcev na poti iz hrbtenjače
8. Slabša motorika zaradi slabše koordinacije, ravnotežja IN senzorike
 
 
 
 
X
Y
Z

Nič več X, Y, Z generacija.. ustvarjena je nova GENERACIJA C!

Katere so značilnosti?

  1. Ključna lastnost (C oblika hrbtenice) vidna že pri vrtčevskih otrocih
  2. Zelo izrazita pojavnost med šolarji, dijaki in študenti
  3. Podobna je drži novorojenčka in starostnika!
  4. Nalezljiva (zrcalni nevroni)
  5. Zdravju škodljiva
  6. Nihče je ne jemlje resno
  7. Vsem je samoumevna

Vzrok za skrb?

  1. Kakšna bo ta generacija pri svojih 30ih, 50ih ali 70ih letih?
  2. Koliko zdravstvene oskrbe bo potrebovala?
  3. Ali sploh obstaja ustrezna javna zdravstvena oskrba?
  4. Kako hitro bo sledil kognitivni odklon?
  5. Ali se človek spreminja nazaj v držo opic?
  6. Bo zato žrtvoval del svojih možganov – saj jih ne bo več potreboval za vzdrževanje pokončne drže?

Kako potlačeni so notranji organi, ko sedimo ali se držimo sključeno!

Obvezen ogled spodnjega videa za vse starše, ki želite prejeti brezplačni dostop do igralne vaje!

V videu boste izvedeli, kaj vse vpliva na razvoj otrokove drže, kako lahko starši vplivamo na dober razvoj in v katerih primerih korekcijske vaje za držo same po sebi NE ZADOSTUJEJO..

S klikom na spodnji gumb boste prejeli (v roku 24 ur – še vedno pošiljamo ročno) video IGRALNO IGRO ‘VESOLJČKI’ ZA BOLJŠO DRŽO OTROK + BONUS 2x izobraževalni video!

V zgornjem videu najdete tudi kar 20% popust na program JUNGLE KID, ki velja tekom poletnih počitnic 2023 (koda JUNGLEKID20).

Uradno pa kampanjo nadaljujemo v spletni gibalnici NAZAJ V ŠOLO, ki je nikakor ne smete zamuditi!

Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med povečano žrelnico ali mandlji in dihanjem na usta?

Pogost scenarij: 


Adenoid – žrelnica, Tonsil – mandlji, throat – grlo


Otrok več let diha skozi usta. Ali pa ima kronična vnetja grla, ušes. Mamo začne skrbeti in se posvetuje s pediatrom. Pediater ugotovi, da je žrelnica malo povečana, ampak predlaga še malo počakati, da zadeva ‘izzveni’ (da se žrelnica zmanjša). Ali pa napoti na ORL, kjer predpišejo steroide, češ očitno stoji za tem neka alergija, ki povzroča kronično vnetje. 

Otrok se razvija in še naprej diha skozi usta, mandlji oziroma žrelnica pa postajajo večji in večji. . Potem sledi kirurška odstranitev ali delna odstranitev ‘motečega organa’. Otrok pa še naprej diha skozi usta.. Nekaterim mandlji celo zrastejo nazaj (tako pametna je mati narava), kar je ‘nedopustno’ in jih je treba takoj ponovno odstraniti

Zakaj nihče ne pomisli, da je ravno dihanje skozi usta razlog za povečano žrelnico in mandlje?

Poglejmo si najprej, kaj dejansko pomeni dihati skozi usta, še prej pa, kako delujejo mandlji.

V našem telesu živi poleg nas še skoraj dva kilograma bakterij, ki nam omogočajo preživetje (mikrobiom). Delujejo skupaj z imunskim sistemom, ki je učeči sistem za prepoznavanje organizmov, ki niso ‘naši’ in bi nas lahko ogrozili (naše dobre bakterije ne želijo, da jih kdo izpodrine).

Potem pa je tu še limfa, ki deluje kot filter krvi. Čisti krvno plazmo (ki izstopi iz krvi v medceličnino, da nahrani celice in očisti njihove ‘iztrebke’) in jo vrača nazaj v vensko kri. Pri tem pa potuje po limfnih žilah in skozi limfne vozle (bezgavke), kjer ‘srečuje’ imunske celice, ki pomagajo izločati neželene organizme. (Več o limfi)

Histološko gledano so mandlji podobni limfnim vozlom oziroma bezgavkam. Njihova glavna naloga je, da preprečijo patogenim organizmom vstop v naše telo.

Imamo tri vrste mandljev:

  1. Ustno-žrelni: Nebnica, žrelnica in nadjezični mandlji
  2. Mandlji v tankem črevesju
  3. Slepič

Ja, tudi slepič! Slepič spada v to kategorijo, je ‘varna hiša’ za bakterije – kar pomeni vir življenja novih bakterij, ko antibiotiki ali patogene bakterije zdesetkajo našo črevesno mikrofloro (z diarejo).

Ali ste vedeli, da so mandlji  in žrelnica direktno povezani s črevesjem – z zelo majhnimi kanali?
So učni center za črevesni mikrobiom
, ki deluje z roko v roki z imunskim sistemom. Kot učni center preučujejo, vse, kar prihaja v naše telo in to sporočajo črevesnemu mikrobiomu & imunskemu sistemu, da se na to ustrezno pripravi! 

Zato so mandlji lastni telesni cepilni center (vakcinacijski), ker trenirajo CELOTNI IMUNSKI SISTEM!

V njih (in tudi v žrelnici) živijo imunske celice, ki se učijo prepoznavat, kaj je za naše telo nevarno in kaj ne. Ko zaznajo nevarnosti, pošljejo protitelesa v slino, ki pomaga nevtralizirat patogene – hkrati pa informirajo in trenirajo ostale imunske celice navzdol po prebavnem traktu.

Zakaj mislite, da otroci vse dajejo v usta? Ker trenirajo svoj imunski učni center!

Mimogrede.. Iz tega razloga bi morala biti vsa cepiva oralna, če jih že rabimo. Če pa cepivo vbrizgamo v kri, potem zlorabimo sistem in obvozimo milijone let evolucije. S tem zmedemo imunski sistem, ki ne razume, kako so patogeni prišli tja, kar ima potem negativni vpliv na telo. Poleg tega imunski sistem še ni zrel do drugega ali tretjega leta starosti. V tem času pa je mati narava poskrbela, da že zarodek dobi od matere protitelesa (upajoč, da jih je mama ustvarila na naraven način, čemur pravimo naravna imunost).

Sedaj, ko razumemo, kako pomemben zaščitni organ so mandlji, poglejmo, kaj se zgodi, ko dihamo skozi usta in te organe prekomerno obremenjujemo..

Usta niso organ za dihanje. Vse živali dihajo skozi nos. Usta so namenjena hranjenju in govorjenju, so ‘pomožna cev’ za dihanje le v izrednih razmerah. Nos čisti zrak, ki ga vdihnemo v telo. Dihanje skozi nos spodbuja tvorbo ‘nosnega plina NO (dušikov oksid), ki je naravni ubijalec patogenov, še predno sploh pridejo do žrelnice, ki je naslednja ‘bojna linija’ (Mimogrede, v času Covida se je zelo promoviral nosni spray NO).

Če ne dihamo skozi nos, se določeni mikroorganizmi, ki živijo v nosni sluznici in sinusih lahko prekomerno povečajo, kar vpliva na povečanje žrelnice – in posledično se zmanjša dihalna pot in otrok še bolj vztraja z dihanjem skozi usta!

Žrelnica je vedno povečana z razlogom. Telo nikoli ne bo sprejelo določenih ukrepov, če le ti niso potrebni. Problem je ponavadi v tem, da jih mi ne razumemo. Podobno kot če nas nekaj boli in vzamemo tableto proti bolečinam, pri tem pa se ne poiščemo vzroka in težava se lahko zaradi tega ponavlja in ponavlja. Če žrelnico odstranimo, se bo proces, ki se je dogajal v njej, samo prenesel naprej v telo, lahko tudi v pljuča. 

Sledi drugo pomembno dejstvo: Če dihamo skozi usta vdihnemo preveč kisika

Zakaj preveč? Zato ker posledično ustvarimo premajhno koncentracijo CO2, ki je plin, ki pomaga ‘pospremiti’ kisik na svoj cilj, torej v celice. Več dihamo skozi usta, manj kisika dobimo v celice (pomislite, kako se vam zvrti, če pretirano dihamo skozi usta), bolj hlastamo za zrakom. Tako je začaran krog sklenjen. Dlje časa dihamo skozi usta, težje se odvadimo oziroma težje to prekinemo spontano (zato težko ‘izzveni’ samo od sebe)..

BOLT (Body Oxygen Level test) je test, s katerim lahko preverite odpornost telesa na CO2. ta podatek nam pove, koliko kisika dobijo celice in kako resna je problematika dihanja skozi usta. (Pridobi test na spodnjem gumbu).

Bolj dihamo skozi usta, bolj se mandlji povečujejo. Večji so, težje dihamo skozi usta. 

In to še ni vse!

Če dihamo skozi usta, jezik pri tem ‘visi dol’, ne počiva na ustnem nebu. To vpliva na nepravilen (ožji) razvoj čeljusti, kar povzroči spet dvoje: 

  1. Ožje dihalne poti, vključno s sinusi
  2. Razliko v proporcih kostnega in mehkega dela dihalnih poti

Na spodnjem slikovnem gradivu vidite primere ‘profilov’ ljudi oziroma otrok, ki dihajo skozi usta. Največkrat boste opazili premalo razvito spodnjo čeljust, ‘overbite’, bolj izražen nos, podočnjaki, povešene oči (s sklero), podolgovat obraz in posledično tudi slabo držo.

Kostni del se zaradi pomanjkanja stimulusa (jezika in drugih mišic) ne razvije do svojega potenciala, mehka tkiva (vključno z mandlji in žrelnico) pa se. To pomeni, da so v svoji predvideni velikosti prevelika za otroka.

Ker danes govorimo o posledicah dihanja skozi usta na mandlje, nismo izpostavili drugih kritičnih problematik, ki jih privede dihanje skozi usta kot so: krivi zobje, nepravilen ugriz, smrčanje, spalne apnee, razdraženost, karies, zadah iz ust, kronična vnetja grla, sinusov in ali ušes.. Bolj natančno smo to že zapisali v članku z naslovom Vzroki in posledice dihanja skozi usta


Dinamični prikaz nepravilnega razvoja lobanje (predvsem obraza in čeljusti) zaradi dihanja skozi usta in primanjkljaja mišice jezika na ustnem nebu (maxilli).

Žrelnica se razvija in raste do otrokovega šestega leta, potem pa v puberteti začne atrofirati in se do odrasle dobe bistveno zmanjša. Tu se pojavi vprašanje, kaj storiti, če je otrok star 3-4 leta in ima že močno povečano žrelnico ali mandlje? 

Hipertrofija (povečanje) žrelnice se meri v stopnjah. Če je stopnja maksimalna ali skoraj maksimalna (skoraj popolna zapora dihalnih poti), potem problem obstaja že dolgo časa in je zelo težko vzpostaviti dihanje skozi nos, vendar je vseeno vredno vsaj poskusiti.

Kaj so simptomi prevelike žrelnice?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Glasno dihanje
  3. Smrčanje ali spalne apnee
  4. Kronično zamašen nos
  5. Govorjenje skozi nos
  6. stalni tekoči izcedek iz nosu

Kakšne so posledice kronično povečane žrelnice ali mandljev?

  1. Kronične infekcije sinusov, ušes ali grla
  2. Posledično lahko vpliva na sluh in ravnotežje 
  3. Vpliva na govor
  4. Lahko se razvije nepravilen način požiranja
  5. Težave s požiranjem in neješčnost
  6. Težave s spanjem ali tudi močenje postelje
  7. Utrujenost in hiperaktivnost
  8. Zaradi dihanja skozi usta in nepravilnega požiranja se začne obraz in čeljust nepravilno razvijat – nepravilni ugriz, krivi zobje, neatraktiven podolgovat obraz, nasmeh z dlesnimi

Kaj so vzroki prevelike žrelnice ali mandljev?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Uporaba dud, flašk, sesanje palca
  3. Preveč mehke hrane (premalo žvečenja)
  4. Alergije (morda nova domača žival)
  5. Neintegrirani primarni refleksi
  6. Hipotonost

Kako ukrepati?

Poleg posveta s pediatrom..

Pomembno je, da starši čim prej identificiramo problem in začnemo ukrepati. Prvi ukrep je, da otroka učimo in opozarjamo, da diha skozi nos in da je jezik počiva na nebu. To je že veliko, največkrat pa to ne zadostuje.

Starši si lahko pri tem pomagajo z ustnimi obliži, ki so narejeni prav za otroke in se uporabljajo ponoči, lahko pa tudi podnevi ob gledanju risank.

Dostikrat tudi to ne bo dovolj, saj nošenje obliža ni aktiven pristop in tudi ne naslavlja dejanskih vzrokov, zakaj je otrok sploh začel dihati skozi usta,

Velikokrat je treba nošenje obližev dopolniti še z vajami (oro-miofunkcijskimi). Tudi omenjena oba pristopa ni nujno, da bosta pomagala vsem otrokom, če ne bomo zraven še dodali katerega od mio-funkcijskih pripomočkov, kot je denimo FROGGYMOUTH.

To je že zelo kompleksen in celosten pristop. Pa vseeno včasih tudi to ne bo dovolj, če pri tem ne bomo naslovili tudi integracije primarnih refleksov.

Za povprečnega starša je to že čisto preveč, kar lahko naredi sam poleg svoje službe in skrbi za družino. Zato vam na Vadbeni kliniki te pristope pokažemo in razložimo, doma pa jih izvajate po individualno izdelanem programu video vaj.

Poglejte si še video: 

Predlagamo pa tudi ogled webinarja O RAZVOJU MOŽGANOV, ki se prav tako navezuje na tematiko.

Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med sedenjem in digitalno demenco?

Človek je ustvarjen za gibanje. Pokončna drža , ki smo jo razvijali več kot tri milijone let, sedaj drastično upada z razvojem tehnologije zadnjih petdeset let. Pokončna drža je človeku prinesla večje možgane, saj balansiranje našega telesa na dveh nogah v boju z gravitacijo zahteva več možganovine. Hkrati pa to za človeka pomeni  tudi  kognitivni razvoj – misleči možgani. 

Z odklonom pokončne drže v zadnjih desetletjih, se pojavlja fenomen ‘digitalne demence’, ki pomeni skupek različnih simptomov, ki nastanejo zaradi preveliko negativnih stimulusov s strani zaslonskih naprav, dolgotrajnega sedenja in slabih življenjskih navad. 

Simptomi se pojavljajo v obliki slabega fokusa, koncentracije, pomnjenja, slabega sledenja z očmi, kar ima še posebno alarmanten negativni vpliv na otroke šolarje. Takšni simptomi so se pred digitalno dobo pojavljali le starostno pogojeno.

Sedenje je prisilna drža, v kateri zavzemamo večinoma  sključen položaj z glavo zamaknjeno naprej, pred telo. Takšna je drža je problematična predvsem, ker je dolgotrajna, saj omeji dostop hranil in kisika v možgane, stisne glavno dihalno mišico – trebušno prepono in povzroči, da začnemo dihati plitvo. Plitvo dihanje pa je stresno dihanje, saj sprošča stresne hormone kot sta adrenalin in kortizol. 

Med sključenim sedenjem tudi ustvarjamo pritisk na trebušne organe in omejimo pretok čistilne limfe. (Limfa je telesna tekočina, ki čisti telo odpadnih produktov in strupov. Več o limfi). Manj limfnega pretoka pomeni večjo možnost za bolezni. 

Ko stiskamo organe lahko povzročimo različne herniacije – hernijo medvretenčnih diskov, hernijo želodca (hiatusno hernijo), kar potem povzroča refluks in podobne težave, lahko pa pri ženskah tudi hernijo medeničnih organov, kar pomeni povešenje ali prolaps (skozi medenične sfinktre).

Če v takšni drži vztrajamo dolgo časa in pogostokrat naše telo sšasoma pozabi, kakšna je pravilna drža in izgubimo občutek za poravnavo. Pri tem nam nič ne pomagajo trebušne mišice, saj zaradi slabe drže postanejo šibke in trebuh se izboči.Tašna drža je še posebej alarmantna za nosečnice in otroke.

Kaj je ključna problematika sključene drže?

Prosojnica iz najnovejšega predavanja predavanja VPLIVA SLABE DRŽE NA MOŽGANE TELO IN KOGNITIVNE FUNKCIJE, kjer so naštete točke tudi pojasnjene, opisane pa so tudi REŠITVE.

Če želite prejeti zelo zanimivo predavanje brezplačno, se prijavite na koncu tega bloga.

Pomislite samo, kako utesnjeni so naši organi, ko sedimo sključeno! In kako oviran je pri tem dotok kisika in hranilnih snovi ter odtok strupov in metabolnih produktov? Pomislite, kako sploh dihamo v tem položaju?

Takšna telesna drža je drža protekcije in je za naše možgane ALARM, da se bliža nevarnost ter da se je treba pripraviti na boj ali beg ali zamrznitev!

V takem stanju ne moremo plodno razmišljati, biti kreativni, sproščeni, nasmejani, pozitivno naravnani. Še več.. V takšnem stanju se odvoz toksinov upočasni, prav tako regeneracija, čiščenje slabih celic in imunski sistem.

Kaj lahko storimo? 

Na prvem mestu je ključnega pomena zavedanje problema. Tega bi se morali zavedati delodajalci (in samozaposleni) in omogočiti svojim zaposlenim ne samo ozaveščanje problematike, ampak tudi konkretne ukrepe na delovnem mestu. Zaposleni pa bi morali poskrbeti za manj sedenja tudi doma in v prostem času (več v nadaljevanju). Zagotovo je v interesu vseh, da so zaposleni zdravi in zadovoljni.

V kolikor si delodajalci ne morejo privoščiti na primer dvižnih miz, kjer bi zaposleni lahko nekaj minut sedeli, nekaj časa stali in nekaj klečali.. Priporočamo sledeče ukrepe:

  1. Prekinjanje sedenja na 20 – 30 min
  2. Pravilna namestitev računalnika, tipkovnice
  3. Vaje na delovnem mestu
  4. Dihanje s trebušno prepono
  5. Menjanje sedenja na stolu z naslonjalom s fitnes žogo
  6. Delavnice

S preprostimi opomniki oziroma aplikacijami je prekinjanje sedenja lahko povsem preprosto. Ko se oglasi alarm, naredimo nekaj od sledečih naštetih ukrepov:

  1. Vstanemo se pretegnemo in nekajkrat zaokrožimo z boki v obe smeri
  2. Vstanemo in si gremo po vodo na drugo stran pisarne, hodnika ali na wc
  3. V pisarni namestimo na vrh podboja vrat prečno letev, na katero se obesimo z iztegnjenimi rokami in tako raztegnemo problematične dele telesa.
  4. Naredimo kratek sklop vaj sede – Poravnamo držo, roke sklenemo za glavo, vdihnemo in pogledamo proti stropu – čutimo razteg v sprednjem delu prsnega koša in trupa, nato pa peljemo brado proti prsnici in komolce skupaj in dol, izdihnemo in čutimo razteg zadaj v vratu, med lopaticami in po hrbtu.
  5. Naredimo kratek sklop vaj stoje

Pomembno je da se ljudje izobražujemo na te področju, saj sedenje ne sme postati samoumevno. Človek se ni rodil s stolom in stola milijone let ni poznal. Namesto stola je uporabljal položaj globokega počepa, ki ga dandanes le redko še vidimo. Položaj globokega počepa je imel in še ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja medenice z medeničnim dnom, hrbtenice in kolkov – zato ni slabo, če bi vsaj sedenje doma občasno zamenjali z alternativnimi načini sedenja. Za spremembo ne bi uporabili kavča, ampak bi sedeli na tleh. 

Položaj globokega počepa je človekov položaj počitka in sedenja brez stola. Včasih smo tudi dolgo potrebo opravljali tako.

Mimogrede, v premislek, Okinawa je eno izmed svetovnih področij prebivalstva ‘Blue Zone’, ki so znana po najdlje živečih ljudeh na svetu – tam ljudje sedijo (tudi obedujejo) na tleh – kar jih prisili v veliko bolj gibčno, okretno in zdravo življenje.

Okinawa ljudstvo – brez stolov – najdlje živeči na svetu

Tudi, če med obedovanjem ne bomo začeli sedeti na tleh, pa lahko namesto tega vsaj izberemo nekaj bolj zdravih odločitev: 

  1. izberemo  stopnice namesto dvigala ali tekočih stopnic
  2. izbiramo več prostočasnih dejavnosti z gibanjem (v naravi) in manj sedečih (kino, sedenje na kavi..)
  3. se igramo z otroki na tleh (jih ne posedamo za mizice)
  4. z družinskimi člani si ne dopisujemo iz sobe v sobo, ampak pridemo osebno povedat
  5. če je naš ali otrokov konjiček šivanje, igranje klavirja ali šah, dodamo obvezno še eno aktivnost na tedenski ravni, ki je povezana z gibanjem

Veliko načinov sedenja brez stola

Naša domača dnevna soba – brez stolov in kavčev

Ali vas skrbijo posledice slabe drže za vašega otroka? Ali želite izvedeti več o lastni drži? Ali so težave, ki vas trenutno pestijo morda povezano s stresom, ki ga povzroča slaba drža? Kaj sploh lashko storimo? Prijavite se na brezplačni posnetek predavanja!

Posted on Leave a comment

Namesto mišic trenirajmo možgane – ali zakaj ne želimo postati morski brizg?

Brez gibanja ni možganov. Vse je gibanje. Gibanje je življenje. 

Ampak zakaj?

Naši možgani vedno kličejo po gibanju. Stvari, ki se ne gibajo po navadi nimajo možganov. Ste že slišali za ribo sea squirt (morski brizg – na sliki spodaj) – te majhne kreature živijo na dnu oceanov. Večino časa preživijo v iskanju primernega mesta, kamor se pritrdijo. Ko se enkrat fiksirajo na želeno mesto, takoj pojejo svoje možgane. Možgani so energetsko zelo potraten organ in ker jih ne potrebujejo več – saj se ne gibajo več – se jih čim prej znebijo in uporabijo za energijo.

‘Use it or lose it!” – kakor pravijo – če nečesa ne uporabljamo, potem to počasi izgubljamo. Enako velja tudi za mišično in posledično kostno maso. Tudi možgani so kot mišica, če jih uporabljamo rastejo (povečujejo nevro povezave – nevroplastičnost) in če jih ne uporabljamo degenerirajo.

Ljudje smo kar dosti podobni tem bitjem. Ljudje kot otroci, se veliko gibamo, skačemo, igramo in ko se kot odrasli enkrat ustalimo, večino tega gibanja usahne. Z njim pa tudi naše kognitivne in telesne funkcije.

Kaj je gibanje? Zakaj je tako pomembno?

Gibanje je vse: je dihanje, je bitje srca, je kroženje tekočin po telesu (krvi in limfe), je gibanje organov, je gibanje mišic in fascij z namenom preživetja. 

Da se gibanje sploh lahko zgodi, morajo za to predhodno obstajati določeni stimulusi. Ti stimulusi (oziroma informacije oziroma senzorični inputi) potujejo v možgane. Glavna naloga možganov je, da 1. jih sprejme, 2. obdela, 3. se odloči, kaj z njimi početi in 4. odredi ukrepe. Tem ukrepom se reče motorični output, kar preprosto pomeni gibanje – na primer premik roke, pritisk noge na zavoro, pogled v desno, skok v zrak ali karkoli.

Z motoričnim ukrepom pa se proces ne zaključi. Z gibanjem, ki ga je sprožil senzorični input, telo prejme zopet nove senzorične informacije, ki jih morajo možgani obdelat in na podlagi njih ukrepat in tako se sklene povratna zanka, ki se bolj ali manj odvija ves čas.

Kaj so senzorični inputi?

Glavni senzorični input so informacije, ki jih pridobivajo naše oči in organ za ravnotežje, takoj za tem sledijo proprioceptivni inputi z receptorjev v naših fascijah (mišičnih ovojnicah), mišicah, sklepih in koži (kjer so zelo pomembna naša stopala). Senzorične inpute lahko delimo tudi na zunanje – eksterocepcija (iz zunanjega okolja), interocepcija (znotraj telesa) in propriocepcija (občutek za lastno telo v prostoru).

Možgani delujejo po hierarhičnem principu. Na prvem mestu favorizirajo informacije iz našega vidnega sistema, nato vestibularnega (srednje uho) in šele na to proprioceptivnega (sklepi, mišice, koža, stopala..). Iz tega razloga se nam lahko vrti in izgubimo ravnotežje, če se (navidezno) vrti prostor okoli nas, mi pa stojimo na nepremični podlagi (muzej iluzij). Možgani preferirajo podatke iz oči, kot iz vestibularnega sistema (organa za ravnotežje), ki pravi, da stojimo pri miru. Od vseh informacij, ki pridejo v možgane, jih oči zagotovijo kar 60%, zato so vaje za oči tako pomembne.

Od kvalitete teh senzoričnih informacij pa je odvisna kvaliteta motoričnega outputa.

Torej, če imamo na primer eno oko leno (ne konvergira ali premalo konvergira – glej desno oko spodaj), potem dobimo iz oči slabšo kvaliteto informacij v možgane. Oči tesno sodelujejo z našim vestibularnim sistemom (organom za ravnotežje), kar je še posebej vidno pri vestibulo – okularnem refleksu. Pri tem refleksu so oči sposobne ohranjati pogled na isti točki, čeprav se glava in telo premikata. 

Ker očesne mišice upravljajo možganski živci, ki imajo svoja jedra v možganskem deblu tako kot vestibulokohlearni živec (živec organa za ravnotežje in sluh), ta dva komunicirata med seboj in dajeta informacije malim možganom, ki so odgovorni za zavedanje našega telesa v prostoru. Če je to zavedanje slabo, to vpliva na motorični korteks (del možganov odgovoren za gibanje) oziroma na slabši motorični output. (Več o tem + vaja)

Veliko senzoričnih inputov lahko predstavlja za možgane grožnjo. Bolj so možgani okupirani s preživetjem, bolj omejujoč motorični output izdajo. Preživetje je vedno na prvem mestu (šele na drugem mestu je izvedba oziroma ‘performance’). To je glavna naloga naših možganov. Če so vstopne informacije ‘grozilne’, potem nam to v praksi lahko rezultira kot bolečine, zategnjenost, omotica, glavobol, migrena, slabo ravnotežje, slaba drža.. 

Konec koncev so to le zaščitni ukrepi s katerimi nas telo (možgani) začnejo zavirati (ščititi), da ne pride do večje škode. Torej bolečina je govorica naših možganov, da nekaj ni v redu z informacijami, ki prihajajo v njih. Če hočemo bolečino odpraviti na silo (tablete, blokade..), nam sicer momentalno lahko odleže, ampak dolgoročno poslabša stanje.

Kaj pomeni imeti slabši motorični output oziroma gibanje?

To pomeni, da naše telo porabi več energije kot je potrebno za pokončno držo in gibanje. Tak človek ima v mirovanju stoje večjo osilacijo, kot nekdo, katerega inputi in outputi so kvalitetni. Tak človek se prej utrudi, prej poškoduje, prej obrabi sklepe in hitreje ‘dobi’ slabo držo.

Težave se lahko kažejo na sto in en način: bolečine v križu, TMJ bolečine (čeljustni sklep), bolečine kjerkoli, nemobilni gležnji, težave s koleni, težave z vratno hrbtenico, bolečine pod lopaticami, težave z inkontinenco, diastazo rektusov.. karkoli.

Da, tudi diastazo rektusov lahko rešujemo s pomočjo ‘pristopa skozi možgane’! Zelo pomembno je kakšen senzorični input dobijo živci, ki oživčujejo trebušno steno.

Vse težave se začnejo v možganih in se tam tudi rešujejo.

Poglejmo si primer (enega od načinov) reševanja bolečin v križu na opisani način.

Če pri reševanju težav naslavljamo samo motorični output – na primer nas boli koleno in delamo ‘vaje za koleno’ – težave ne bomo odpravili ali pa se bo ponavljala, ker nismo naslovili vzroka.

Nasloviti moramo senzorični input.

Kar je v bistvu še veliko lažje. Kako to izgleda? Kot smo že omenili, imajo po navadi največjo težo senzorične informacije naših oči in organa za ravnotežje. V ta namen se izvajajo dotične vaje za oči in ravnotežje. Morda vam bo sprva delovalo nenavadno, da za težave na primer s plantarnim fascitisom delate vaje za očesno konvergenco, ampak sčasoma se boste navadili, sploh ker boste dosegli svoje cilje.

Organ za ravnotežje ima zelo velik pomen ne samo za ravnotežje in orientacijo v prostoru, ampak tudi za zavedanje lastnega telesa, zagotavljanje pokončne drže in celo kognitivne funkcije. Veliko ljudi ima slabo držo z zamaknjeno glavo naprej (Forward head posture), kar je vzrok ali posledica slabše delujočega vestibularnega sistema (organa za ravnotežje). Na povezavi lahko najdete naš program, ki deluje po principu teh vaj (med drugim).

Posledice so lahko tudi v obliki padcev, ki sploh po 60 letu lahko vodijo v zlom kolka in od tam dalje gre življenjska krivulja samo še navzdol.

Kateri so simptomi slabo delujočega vestibularnega sistema? Slabo ravnotežje, orientacija v prostoru, vrtoglavice, glavoboli, slaba drža, slabši sluh..

Kako lahko testiramo svoj vestibularni sistem? 

Lahko opravimo Fakuda test in ugotovimo, kateri vestibularni sistem peša (levi ali desni), kar lahko nato naslovimo z vajami.

Takoj za senzoričnim inputom pa je pomembno gorivo za možgane. Brez goriva naše električno vezje v možganih ne deluje (dobro). Možgani porabijo kar 25% energije, pri otrocih pa celo do 43%. Bolj se naši možgani krepijo (nevroplastičnost), več goriva porabijo. 

Prva najpomembnejša stvar je zagotoviti dovolj kisika. Nevroni potrebujejo aerobno dihanje. Ampak ni vsako dihanje optimalno. Ljudje ne znamo več dihati s trebušno prepono, poleg tega je le ta zakrčena in slabo mobilna (skupaj z medrebrnimi mišicami). Večina ljudi imam tudi slabo rezistenco na CO2 (zaradi plitvega, stresnega načina dihanja), kar po Bohrovem zakonu pomeni manj kisika v celicah. 

Ko zagotovimo dovolj kisika, moramo zagotoviti tudi dovolj glukoze in elektrolitov. Veliko ljudi ima sladkorno ali predstopnjo sladkorne (inzulinsko rezistenco), ki ovira dostop glukoze možganom.( Iz tega razloga se Alzheimerjeva bolezen imenuje tudi sladkorna tipa III.)

Dihalne vaje so iz tega vidika ključnega pomena. Poleg tega z dihanjem lahko uravnavamo stresni odziv, krepimo ton vagusnega živca, povečamo pretok limfe, masiramo viscero (notranje organe) in krepimo medenično dno – vse bistvene komponente za zdravo telo.

Naj na tem mestu naj samo še dodam, da je za optimalno procesiranje podatkov v možganih pomembno tudi, kako so se možgani razvijali od zarodka pa do odrasle dobe oziroma še posebej v prvem letu starosti. Takrat človeško telo deluje primarno s pomočjo primarnih refleksov. Ključnega pomena je, da se ti refleksi pravočasno integrirajo, sicer ovirajo funkcionalni razvoj možganov in povezanost možganskega debla navzgor ter vse do neokorteksa, kot tudi levo in desno hemisfero preko korpus kolosuma…(Več o tem v poučnem webinarju o razvoju možganov in integraciji primarnih refleksov)

Bistvo vsega napisanega je, da je potrebno stopiti iz cone udobja in s kvalitetnimi vstopnimi stimulusi nasloviti podhranjene dele možganov. 

Pri tem pa je ključnega pomena količina in intenziteta vpeljanih stimulusov, ki varira za vsakega posameznika posebej. Govorimo o minimalni efektivni dozi ‘stresorjev’ na telo, ki dosežejo želeni rezultat. Če jih je premalo, se ne bo nič spremenilo, če jih je preveč, lahko stanje poslabšajo oziroma ne napredujemo.

Na primer, študije so pokazale, da lahko enake vaje za hipertrofijo (rast mišic) pri večini ljudi dejansko povečajo mišično maso, medtem, ko pri ostalih povzročijo izgubo le te. Zakaj? Če možgani pri vajah zaznajo grožnjo (morda preveč ponovitev, preveč intenzitete), začnejo sproščat stresne hormone. Stresni hormoni pa delujejo katabolno, razgrajujejo mišično tkivo.

Torej to je naše poslanstvo, poslanstvo Vadbene klinike. Pristop na podlagi delovanja možganov oziroma ‘brain based approach’.

Še niste čisto prepričani? Preverite sami! Naredite sledečo vajo za oči in preizkusite svoje sposobnosti prej in potem!

Torej, če ne želite končati kot morski brizg, ampak ravno nasprotno, želite izboljšati plastičnost svojih možganov, potem se lahko takoj lotite dela! PS: Pa nič proti morskim brizgom! 🙂

Želeno vsebino (gumb spodaj) boste prejeli najkasneje v roku 24 ur. Hvala za razumevanje.

Posted on Leave a comment

Kaj se zgodi, če se čiščenja jeter lotimo napačno ali če se ga sploh ne lotimo?

Pomlad je v skladu s tradicionalno kitajsko medicino čas jeter. Jetra so naš ključni organ za zdravje in vitalnost, odgovorna so za okoli kar 600 različnih funkcij v telesu!

Leta in leta prestrezajo za nas pesticide, različne patogene in njihove izločke, težke kovine, maščobe in drugo škodljivo nesnago – vključno s presežki stresnega adrenalina! V svetu katerem živimo je nemogoče ohraniti čista jetra sama po sebi!

Ali ste vedeli, da tudi stres povzroča zapackanost jeter? Stres se lahko pojavlja v različnih oblikah – to je lahko na primer stres povezan z ločitvijo ali pa pretirano športno udejstvovanje.

Če so jetra preobremenjena z nesnago in presežnim adrenalinom, ne morejo uspešno opravljati svojih  ključnih nalog (direktnih ali indirektnih), kot so shranjevanje in tvorba vitaminov, hormonov, tvorba žolča, ki raztaplja maščobe in inzulina, ki uravnava sladkor..

Če jetra niso srečna – noben drug telesni organ ni srečen – posledično mi nismo srečni.

Akne? Glavoboli? težave s ščitnico? Pogosto zbolevanje? Utrujenost? Megla v možganih? Vnetne bolezni? Kožni izpuščaji? težave s spanjem? Estrogenska dominanca? Jeza? Kronično zbujanje okoli 3-4 zjutraj? Hemoroidi? Debelost?

Da, tudi debelost.. odvečna maščoba je največkrat zgolj ‘varno’ skladišče strupov in odpadnih snovi, saj v jetrih zmanjka prostora, prav tako pa se limfa zamaši. Tu se lahko skriva kar 5-10 kg telesne teže!

In če je limfa zamašena, potem se tudi hranilne snovi lahko spreminjajo v odpadke, ker ne morejo priti do cilja (celic), ker so le te zabarikadirane z odpadki.

Debelost je toksičnost.


Ali ste vedeli, da se stiska jeter lahko manifestira kot telesna bolečina – na primer bolečina v desni rami ali kolku?

Ali veste, da so jetra zelo pogostokrat dom virusov, kot so EBV (Epstein-Barr), herpes, HPV? Njihovi toksini preko jeter obremenjujejo imunski sistem in celotno telo.

Ali veste, kateri so najhujši sovražniki jeter poleg zdravil, sladkorja in alkohola?

Oglejte si naš brezplačni webinar Kaj nam sporočajo jetra! (Webinar je nastal pred enim letom kot uvod v Spomladanski vadbeni detox in v vmesnem času smo znanje še dogradili z dognanji iz 600 strani bogate knjige Reševanje jeter, avtorja Anthony Williama, imenovanega Medicinski Medij).

Pred ogledom webinarja o jetrih, vam priporočamo še ogled popularnega webinarja o LIMFI, saj v telesu noben sistem ne deluje samostojno, jetra in limfa pa sta praktično kot en organ.

Zamaščena jetra so lahko vzrok tudi pojavu, ki ga imenujemo metabolni oziroma presnovni sindrom. Gre za skupek zdravstvenih težav z naslednjimi karakteristikami: maščoba okoli trebuha (visceralna), povišani trigliceridi v krvi, povišan krvni pritisk (nad 130/85), povišan sladkor v krvi na tešče nad 5,6 mmol/L ali diabetes tipa II, nižji ‘dober’ holesterol HDL manj kot 1,04 mmol/L (moški) in 1,03 mmol/L (ženske).

Presnovni sindrom vodi v inzulinsko rezistenco, sladkorno tipa II in III (Alzheimerjeva bolezen) , v srčno-žilne bolezni (ki so najpogostejši razlog za smrt), v debelost, izgorelost, depresijo, kopičenje maščob okoli trebuha..

Ko so jetra zamaščena, se odvečna maščoba shranjuje v limfi. Če so jetra shramba metabolnih produktov in toksinov, limfa pa je nasičena z maščobami, potem nimamo več dobre hrambe za vitamine, minerale (in glikogen, hrano za jetra), hkrati pa jih jetra niso več sposobna metilirat, uhajajo pa nam celo skozi prepustno črevesje (sindrom prepustnega črevesja)!

Spomladanski čas je torej edinstvena priložnost, da se jetrom posvetimo. Zakaj?

Spomladi se jetra najlažje in najhitreje obnavljajo! To je njihova čudovita lastnost! 

Ampak bodimo previdni – ni vsako čiščenje telesa zdravo čiščenje. Agresivno postenje in prehitro razstrupljanje lahko povzročijo več škode kot koristi.

Ko vam med intenzivnim postenjem raven sladkorja v krvi upade, zaloga glukoze v jetrih pa je nizka ali je celo ni – tako je pri večini ljudi – sta nadledvični žlezi prisiljeni tvoriti presežni adrenalin. Nastane jedki adrenalin, ki obremenjuje tako nadledvični žlezi, kot jetra in živčevje.

Jetra se potem bodisi še bolj oklepajo stropov, shranjenih v njih,  bodisi jih preveč spustijo v kri, nastane umazana kri, kar potem ogroža zdravje ostalih organov.

Tudi letnega servisa na avtu ne delamo sami. Prepustimo ga strokovnjakom. Žal smo v današnji dobi tako odtujeni sami od sebe in svojih teles, da je tudi razstrupljanje bolje prepustiti tistim, ki se s tem ukvarjajo profesionalno.

Za jetra, ki shranjujejo strupe v svojih različnih plasteh, je ključnega pomena, da te strupe izločijo iz sebe varno, tako da dejansko le ti najdejo pot ven iz telesa. Če jih morajo jetra zaradi naše varnosti nazaj absorbirati, pri tem pa smo jih postavili v stresno situacijo, ustvarjamo samo dodatno breme že za tako utrujena jetra.

Ko je čiščenje jeter enkrat uspešno za nami, pa moramo znati poskrbeti tudi za ustrezno gradnjo ‘novih’ jeter.

Ali ste vedeli, da se jetra lahko popolnoma obnovijo v 6-8ih tednih? Seveda morajo delovati v okoliščinah, ki jih pri tem ne ovirajo.

Pridružite se naši strokovno vodeni skupini, kjer bomo aprila izpeljali Spomladanski vadbeni detox, ki bo temeljil na treh ključnih stebrih:

  1. Prehranski protokol za čiščenje jeter 3:6:9 (po knjigi Reševanje jeter)
  2. Čuteča celostna vadba za nežno razstrupljanje limfe
  3. Energetske & dihalne vaje za ponastavitev energijskih centrov

Izkoristite neverjetno ponudbo za naše zveste sledilce v predprodaji, kar 50% nižja investicija za vaše zdravje, vitalnost in tudi lepše oblikovano telo!

Posted on 2 komentarja

Trening možganov s pomočjo oči – za boljše branje in uspeh v šoli

ALI OPAŽATE DA VAŠ OTROK MED BRANJEM?

  • občasno narobe prebere besede
  • preskakuje vrstice
  • bere počasi
  • mora uporabljati prst, da sledi besedam
  • si ne zapomni, kaj je prebral
  • ima slabo koncentracijo
  • mu besede ali črke ‘skačejo’
  • je občutljiv na svetlobo
  • ima tudi slabo pisavo

Potem vabljeni k branju tega zapisa!

Vid je edini čut, ki je odvisen od gibanja mišic in sicer očesnih mišic.

Vid deluje v tesni povezavi z organom za ravnotežje (vestibularni sistem) in ostalimi proprioceptivnimi senzorji (v mišicah, sklepih, fascijah..). Senzorični ‘input’ (v možgane) v obliki svetlobe narekuje motorični ‘output’ – naše gibanje telesa.

To si lahko predstavljamo kot delovanje GPS-a (globalnega sistema za pozicioniranje), ki deluje preko satelitov. Najmanj trije sateliti so potrebni, da GPS zaznava, kje se nahajamo. Če so možgani kot GPS, potem so njegovi sateliti 

1.Oči
2.Organ za ravnotežje
3.Propriocepcija

pri čemer imajo oči največji delež.


Vir Zhealth

Oči delujejo tako da se bodisi premikajo v isto smer – konjugirajo (ko nekaj sledijo) oziroma da se približujejo in oddaljujejo (eden od drugega), ko nekaj fokusiramo na blizu in potem na daleč (recimo prepisovanje s table) – temu rečemo, da konvergirajo (oziroma divergirajo).

Nekateri očesni gibi so zavedni, vendar večina je nezavednih.

Ločimo dva očesna sistema (glede na funkcijo oziroma predel v možganih, ki ju upravlja) – OČESNI SISTEM ‘KJE’ – ta sistem ni toliko občutljiv na barve, ampak vidi večjo sliko in hitreje gleda, procesira (bolj aktivna desna hemisfera za vid); OČESNI SISTEM ‘KAJ’ je zelo občutljiv na barve in detajle, gleda in fokusira počasneje (leva hemisfera za vid) – kar bomo razumeli v zadnjem delu, kako lahko to izkoristimo.

Očesne mišice so hkrati proprioceptivni organ – pomagajo nam čutiti naše telo v prostoru.

Nekateri otroci se rodijo s šibkimi očesnimi mišicami. Eno oko lahko gleda ‘po svoje’. To imenujemo strabizem ali leno oko. Tradicionalno se to obravnava kot ‘očesni problem’, v bistvu pa gre za težavo v možganih, ki se manifestira kot neusklajena funkcija očesnih mišic in ne vida. (Strabizem lahko vodi v ambliopijo, kar se nanaša na vid, slabši vid tega očesa. Oseba izgubi sposobnost biokularnega vida – beri dalje).

Pogoj za dober vid je, da obe očesi (in z njima vseh 12 očesnih mišic) deluje popolnoma sinhrono – kot eno oko (temu rečemo tudi ‘biokularno’)..

Če je eno oko leno, pomeni, da oseba gleda samo z drugim (boljšim) očesom. Možgani ignorirajo sliko slabšega očesa, saj ne morejo združiti obeh skupaj. Vzrok je v možganih (ki niso sinhronizirani) in ne v očeh.

Vid se nahaja na okcipitalnem režnju možganov. Obe levi polovici oči gresta na desno stran okcipitalnega režnja in obe desni polovici oči sta povezani z levim delo okcipitalnega režnja.

Ko omenjeni leva in desna polovica okcipitalnega režnja nista sinhronizirani v svojem delovanju, v možgane prihajata dve različni sliki (istega) sveta. Namesto da vidimo dvojno, možgani izberejo boljšo sliko.

To znantno vpliva na telesno držo – kar smo govorili v zapisu Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.

Hitro premikanje/sledenje oči (očesne sakade) je zelo pomembna očesna funkcija, še posebej kritična za dobro branje. Če oči nimajo dobre sledilne funkcije, potem pri branju ‘preskakujejo’ (in dobesedno preskakujejo vrstice in besede).

Kako to preverimo? YT video Saccades 

Pri otroku lahko opazimo, da pri tem testu slabo fiksira levo ali desno tarčo (oči mu ‘preskočijo’, oziroma realizirajo fiksacijo v dveh korakih namesto v enem). To nakazuje na šibkost možganske hemisfere na nasprotni strani.

Pomembna pa je tudi sposobnost počasnega sledenja (smooth pursuit). To je zmožnost kombinacije fiksacije in gibanja (sledenja) oči. Za razliko od hitrega sledenja, so oči ves čas fiksirane na tarči, pri sakadah pa samo v končni točki, finalnem delu premika oči.

 YT video Smooth Pursuit (počasno sledenje).

Ali ste vedeli, da zavestne očesne gibe kot je počasno sledenje, lahko izvajajo samo ljudje in višje vrste primatov. To je v direktni povezavi z razvitostjo možganov.

Iz tega razloga lahko preko gibanja oči ocenimo razvoj in delovanje možganov. 

To je ključnega pomena pri otrocih, ki se še razvijajo. (Pa tudi odrasli nismo ‘zabetonirani’ v svojo usodo spreminjanja možganov, saj so možgani plastični skozi celotno življenje.)

Če otrok lahko izvede tekoče počasno sledenje predmetu, ki se premika (z nepremično glavo) levo in desno, potem je to dober znak (za dober razvoj možganov). To je tudi zelo preprosto preveriti. Pri tem opazujemo, če so oči počasnejše od 6 sekund, če preskakujejo oziroma, če se to dogaja samo na eni strani – potem gre za deficit možganske hemisfere na isti strani. Če otrok težko sledi prstu v obe smeri, gre za slabo funkcijo očesne fiksacije, kar nakazuje na šibkost desne hemisfere.

Vrtoglavice, glavoboli in bolečine v vratu lahko prav tako povezujemo z disfunkcijo očesnih mišic (oziroma z nesihrnoničnim delovanjem levega in desnega predela možganov za vid. (Nekatere vaje).

Za branje in prepisovanje s table pa je ključnega pomena tudi sposobnost oči, da se približata telesni sredini, čemur pravimo konvergenca (in divergenca, ko se oddaljita). Ko nekaj fokusiramo na blizu, na primer zvezek, knjiga, morata očesi konvergirati in ko pogledamo na tablo (ko fokusiramo nekaj na daleč), morata divergirati.

To lahko preprosto testiramo tako da otroku ali osebi približamo prst z razdalje okoli pol metra proti nosu. Pri tem lahko ugotovimo tudi, katero oko slabše konvergira (šibko oko). V tem primeru vemo, da možganski hemisferi ne komunicirata ustrezno me seboj. Če pa otrok sploh ne more ‘križati’ oči, gre za šibkost desne hemisfere.

Katera možganska polovica je v tem primeru šibkejša? Tista na kateri je tudi šibko oko. Zelo nehvaležno je, če je šibko oko hkrati tudi dominantno oko. (S katerim očesom bi otrok pogledal v kalejdoskop, če mu ga vi ponudite na sredini telesa?) To nakazuje na šibkost istostranske hemisfere.

YT test

Pri tem testu otrok ne bi smel videti dvojno, ko približamo prst na razdaljo 2,5 do 5 cm od oči. Če vidi dvojno, pomeni da očesi nista v poravnavi in gre za večjo mišično šibkost.

Ali ste vedeli, da kar okoli 40% otrok z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD) ne zmore očesne konvergence? Ti otroci imajo ponavadi šibko desno možgansko hemisfero.

Očesna dominanca ima veliko vlogo pri branju. Dominantno oko narekuje sledenje obeh očes. Desno oko sledi iz leve proti desni. In levo oko sledi iz desne proti levi. Kdor ima dominantno levo oko (kot jaz) bi imel preferenco, da najprej pogleda na desno stran strani, ko bere, namesto na levo – kot beremo v slovenskem jeziku in večini drugih (ki poteka iz leve proti desni). Takšni otroci lahko zamenjujejo črke ali besede.

Stres je prav tako velik zaviralni faktor pri branju (otrok). Še posebej tisti otroci, ki imajo dominantno oko na isti strani kot dominantno hemisfero, so vizualno omejen tip, kar pomeni, da v stresni situaciji možgani raje izberejo recimo slušni kanal, če je le ta na nasprotni strani dominantne hemisfere oziroma gledajo širšo sliko namesto detajlov. (Večina leve strani telesa je povezana z desno možgansko hemisfero in večina desne strani z levo hemisfero.) Torej, če je tak otrok v šoli pod stresom, ko bere – recimo da mora glasno brat pred tablo ali celim razredom in se mu pri tem še kdo posmehuje – imajo njegove oči tendenco da divergirajo namesto konvergirajo (ker iščejo širšo sliko za nevarnost, saj je dominantno oko ne more zagotoviti). Iz tega razloga izgubi vlogo dominantnega očesa pri branju, kar vpliva na slabšo kvaliteto vida in branja.

KAJ LAHKO STORIMO?

Lahko izvajamo vaje za očesne mišice, še bolje pa je, da najprej preverimo kateri primarni refleksi, povezani z okulo-motoriko se niso dovolj ali sploh integrirali.

KAJ SO PRIMARNI REFLEKSI?

O tem smo več pisalu že v:

in tudi:

Za očesno motoriko je zelo pomembna integracija ATVR (asimetričnega toničnega vratnega refleksa), saj omogoča  gibanje oči in rok neodvisno od gibanja glave. Oči lahko začnejo fiksirat predmete (neodvisno od gibanja telesa ali ozadja.)

Ta refleks je pogosto prisoten celo pri odraslih (!) in največkrat imajo takšne osebe težave s prečkanjem telesne sredine, z navzkrižnimi telesnimi vzorci (npr uporaba nasprotne roke in noge pri korakanje, plazenju) in imajo namesto tega homo-lateralne vzorce gibanja (istočasn gibanje istostranske roke in noge).

Pomembni sta tudi integracija Moro refleksa (ki omogoča razvijanje očesnih gibov) in TLR (tonični labirintni refleks), ki je povezan z razvojem ravnotežja in kontrolo glave. Če primanjkuje  kontrole glave, sledi slabo sledenje z očmi, težave z očesno konvergenco, slabo ravnotežje (skratka slaba kontrola glave – slabo sledenje z očmi).

Opomba: Prikaz vseh omenjenih refleksov in vaj za integracijo ter vseh drugih omenjenih vaj v tem zapisu presega sposobnosti tega zapisa, ki je zgolj informativne narave. Več o tem lahko najdete na naši individualni obravnavi ali v programu Jungle kid.

Če se primarni refleksi niso optimalno integrirali imamo problem pri razvoju in povezovanju možganov. 

Zato pride do sindroma, ki se mu reče ‘sindrom funkcionalne nepovezanosti’možganov (utemeljitelj dr. Melillo) oziroma v angleščini FDS (Functional Disconnection Syndrome).

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO DESNO HEMISFERO SO:

avtizem, ADHD, Aspergerjev sindrom, vedenjske motnje, izbirčen jedec, motnje v senzornem procesiranju, nerodno gibanje, težave z branjem in učenjem, slabša prebava..

Avtistični otroci lahko že zelo zgodaj berejo, ampak večinoma ne razumejo prebranega..

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO LEVO HEMISFERO SO:

akademsko neopazne dokler otrok ne gre v šolo, kronične infekcije, bolj sramežljivi otroci, se bolj držijo staršev, so kasneje začeli govoriti,  imajo težave s črkovanjem in branjem, ker ne identificirajo zvoka črk, težave z matematiko, grda pisava, so preveč čustveni, se obremenjujejo, kako izgledajo, preveč empatije do drugih (lahko se jih izkorišča), učitelji jih imajo radi, lahko so dobri športniki, od četrtega razreda naprej, jim gre vedno težje, razvijejo disleksijo..

Torej, ko pri otroku ugotovimo, katera hemisfera je šibkejša oziroma funkcionalno nepovezana, mu lažje bolj ciljno pomagamo. V tem zapisu govorimo ‘le’ o pristopu skozi oči (seveda obstajajo še drugi, skozi sluh, skozi ravnotežje, skozi vonj, skozi gibalne vzorce..), ker imajo vaje za oči največji vpliv na možgane.

To ne velja samo za težave z branjem, ampak za katerekoli težave, vključno z zdravjem, gibalnim aparatom in ne velja samo za otroke, ampak tudi odrasle.

ALI STE VEDELI, DA GLEDANJE V RDEČO BARVO ZMANJŠA DELOVANJE DESNE HEMISFERE IN ZVIŠA DELOVANJE LEVE?

To pride zelo prav, ko imamo otroka z deficitom delovanja leve hemisfere in presežkom delovanje desne. (To sem opazila pri lastnem 8 letnemu sinu, čeprav razkorak v delovanju hemisfer ni velik. Čeprav je testov ogromno – vsaka telesna funkcija je lahko test – sem to opazila, poleg določenih vedenjskih vzorcev, predvsem z naslednjimi tremi testi: hitro sledenje z očmi (sledenje na desno je večkrat ‘preskočilo’ – šibkost leve hemisfere), levo oko (ki ni dominantno) slabše konvergira (šibkost leve hemisfere), spontano se vrti v desno (proti močnejši hemisferi). 

Imamo sedem primarnih barv, ki so bazirane na sedmih različnih frekvencah svetlobnih valov v svetlobnem vizualnem spektru. Najnižjo frekvenco ima rdeča barva, sledijo ji oranžna, rumena, zelena (‘nevtralna’), modra, indigo in vijolična z najvišjo frekvenco.

Nižje frekvence bolj stimulirajo levo hemisfero, višje pa desno.

Zelo zanimiv prikaz vpliva modre barve na možgane in s tem na celo telo človeka, ki trpi diskinezijo, motnje v gibanju.

Torej kakorkoli, ki poveča hitrost signalov v levi hemisferi in istočasno upočasni v desni bo spodbudilo sposobnost leve hemisfere za poslušanje besed in branje.

Uporaba očesnega obliža prav tako spodbuja sposobnost branja, ker pomaga okrepiti očesne mišice in večina otrok, ki ima funkcionalno nepovezanost možganov (FDS),  ima šibko oko na disfunkcionalni strani možganov – kar pomeni, da jo je dobro krepiti tako, da intermitentno pokrivamo močnejše oko – oziroma za šibkejšo desno hemisfero prekrivamo desno oko in za šibkejšo levo prekrivamo levo oko.

Možgane pa lahko stimuliramo tudi s svetenjem z lučko v oko, ki je na nasprotni strani šibkejše hemisfere. Če je to desna hemisfera, svetimo v levo oko in dodaten učinek dosežemo, če svetimo z modro barvo svetlobe, ki stimulira delovanje desne hemisfere.

OB KONCU BI DODALI ŠE TO, DA JE IDEALNO (ZA RAZVOJ MOŽGANOV IN OTROKA), ČE:

  • njegovo šibko oko ni istočasno tudi dominantno
  • da je dominantno oko na desni strani (večina ljudi)
  • v kolikor dominantno oko ni na desni strani, da so ‘vsaj’ dominanto uho, dominantna roka in noga na isti strani

Več o dominantnosti pa v enem izmed naslednjih prispevkov!

PS: In še namig za konec. Ali ste kdaj opazili, da vam ob branju nezanimive knjige vrstice kar preskakujejo oziroma, da vid ni izostren? Tudi naši otroci raje berejo nekaj, kar jim je zanimivo in očem privlačno. Včasih je bolje poseči po kakšnem stripu in otroku zagotoviti motivacijo za branje, kot vztrajati pri (šolski) knjigi, do katere ima morda odpor. Ko je enkrat led prebit in otroku steče branje, potem bo posegal tudi po bolj ‘resni’ literaturi.

Z Brinom pripravljava nov posnetek vaj za oči, ki bo del programa Jungle kidČe ga želite prejeti, se prijavite s spodnjim gumbom. Poslali vam ga bomo v prvi polovici januarja 2023. Ogled vam bo na voljo za 3 dni.

OSTALI VIRI

Posted on Leave a comment

Otroci, ki so izbirčni jedci, imajo drugače oživčene možgane

Zakaj je otrok izbirčen pri jedi? Ne gre za vedenjski problem. Gre za problem razvoja njegovih možganov.

Hranjenje je primarno senzorični proces.

Vsak grižljaj hrane ima okus, teksturo in izgled. Za zaznavo vseh teh karakteristik, potrebujemo veliko število senzoričnih informacij.  Otroci, ki niso razvili ustreznih povezav v možganih za procesiranje vseh teh informacij, jih le te ‘preplavijo’ in možgane dobesedno ‘utopijo’ (preobremenijo). To pa rezultira v otrokovem vedenju pri mizi in zavračanju veliko vrst hrane oziroma živil.

Nekateri otroci lahko preveč zaznavajo okus in teksturo, nekateri pa premalo ali nič.

Predstavljajte si, da bi vi morali pojesti večerjo zraven velikega smetnjaka z bio odpadki in sedeti poleg glasnega rock koncertnega odra. Verjetno tega obroka ne bi uživali, čeprav bi imel pet kulinaričnih zvezdic. Vse intenzivne vonjave in zvoki bi preplavili vaše možgane in preobremenili senzorično procesiranje.

Večina izbirčnih jedcev ima rado hrano z blagim okusom in samo ene vrste teksture.

Izbirčnost se začne v možganih.

Priljubljenost določenih živil se lahko spreminja skozi razvojne faze otroka, ampak kaj storimo, če je otrok že star 6 let ali 8 in ne mara večine živil oziroma sadja, zelenjave.. ?

Katero vedenje je normalno in katero je lahko pokazatelj težav, ki zahteva ukrepanje? 

Normalno je, da so otroci okoli drugega do tretjega leta starosti bolj izbirčni. Njihove brbončice se spreminjajo in otrok začne izražati svojo neodvisnost. Prav tako je normalno, da se otrokov apetit spreminja v toku dneva ali tedna. Nedosledno prehranjevanje je zato pogosta skrb staršev, saj se bistveno razlikuje od predvidljivih vzorcev prehranjevanja odraslih.

Skrbeti nas morajo otroci, ki sprejemajo zelo malo hrane in jim je na primer sprejemljivo samo uživanje piščančjih ‘nugetsov’, pomfrija, makaronov, pire krompirja, čokolina, pizze in kruha in če tega ne dobijo, smo deležni izbruhov jeze ali tesnobe. Oziroma obstajajo otroci, ki zavračajo tudi večino teh ‘popularnih’ otroških jedi, vključno s sladkim in jejo res zelo malo živil – takšne moramo vzeti pod drobnogled.

Ko otroku ponujamo novo živilo, moramo upoštevati dejstvo, da bodo otroci lahko potrebovali 10, 20 ali celo 50 kratno izpostavljenost temu živilu, predno zanj (oziroma za njegove možgane) ne bo več ‘novo’ – kar pogostokrat presega stopnjo potrpežljivosti povprečnega starša.

Študije so celo pokazale povezavo med izbirčnim prehranjevanjem in depresijo.

Kaj se dogaja v možganih izbirčnega jedca?

Tipično so to otroci, ki imajo slabše razvito desno možgansko hemisfero. Takšni otroci ponavadi slabše čutijo svoje telo (propriocepcija), se bolj nerodno gibajo ter imajo tudi slabše ravnotežje in koordinacijo. Njihova narodnost se ne kaže le v motoričnih veščinah, ampak tudi v socialnih. 

Ti otroci nimajo razvitega normalnega vonja in okusa.

Majhni otroci (2-5 let) še razvijajo vonj in okus. Voh je eno izmed najpomembnejših zaznavnih čutil in raziskave kažejo, da je njegov razvoj povezan z zmožnostjo učenja, spomina in socializacije. Otroci, ki ne vohajo in okušajo dobro, bodo hrano ‘okušali’ po taktilnem občutku, ki ga le ta ustvari v ustih. Tak otrok morda ne bo maral piškota, ker ga ne okuša niti vonja dobro, ampak samo zaznava njegovo teksturo. Pogostokrat tak otrok tudi ne zna vohati (‘snifati’). Po drugi strani pa imamo otroke, ki ne zaznavajo dobro teksture, ampak zgolj okus in vonj in imajo zato zelo radi na primer sladko.

Otroci, ki slabše vohajo, moramo obravnavati z več pozornosti, kajti ne gre le za deficit vonja, ampak gre za povezavo voha z višjimi procesnimi centri v možganih, ki se zaradi te neuravnovešenosti prav tako slabše razvijajo in kot rezultat ima otrok lahko posledice pri procesiranju čustev, socializaciji, delovanju imunskega sistema, prebavi in koncentraciji.

Lahko so imeli težave že z dojenjem in kolikami. Že v maternici so veliko brcali, njihov porod je bil največkrat težek in kot otroci so lahko hiperaktivni, ‘povsod jih je polno’ – iz tega razloga tudi za mizo težko sedijo pri miru.

Težave s hranjenjem so se lahko začele že zaradi skrajšane podjezične vezi ali šibkega sesalnega in iskalnega refleksa.

Ustna votlina in jezik sta prioritetni področji za razvoj možganov in telesa saj je od njihove dejavnosti odvisno naše preživetje. Zato je to področje bogato prepredeno s senzoričnimi in motoričnimi povezavami v možgane, ki jih z njimi pomagajo graditi in razvijati. Tudi v odrasli dobi ta del telesa ostaja najbolj občutljiv del telesa.

Ko dojenček začne kombinirati doseganje (hrane), prejemanje in dajanje v usta (koordinacija oči – roka) se prične seznanjati z okusi, teksturo in velikostjo predmetov (oziroma grižljajev).

Če se sesalni in iskalni refleks sčasoma ne integrirata (umakneta), ima otrok težave s hipersenzibilnostjo v ustni regiji, jezik otane preveč spredaj v ustni votlini in otežuje optimalno žvečenje hrane (otrok se prej utrudi). Razvije se nepravilni način požiranja, ki povzroči ožji lok na nebu (zgornji čeljusti) in potrebo po ortodontski intervenciji.

Neintegriran prijemalni refleks povzroči težave z nepravilnim rokovanjem s priborom, neintegriran babkin refleks pa lahko povzroči težave z ločenim gibanjem rok in ust.

Simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga dojenčku, da se začne plaziti, da se postavi na noge in da trenira vizualno povezavo – fokusiranje na blizu in daleč, je prav tako pomemben v povezavi s prehranjevanjem. Otroci, kateri niso integrirali tega refleksa (do enega leta starosti) imajo težave s sedenjem (slaba drža) in s koordinacijo oči – roka, kar zelo otežuje proces hranjenja. Taki otroci vseeno ‘nekaj pojejo’, če jih hranijo drugi.

Tudi neintegriran moro refleks doprinese svoje – ne samo željo po sladkem, ampak tudi da otrok nikoli ne poje do konca, ker je kronično v stanju’ boj ali beg’.

Kako uravnovesimo možgane izbirčnega jedca?

Do sedaj smo ugotovili, da problematika izbirčnega jedca ni (samo) v domeni neprimernega vedenja ali psiholoških faktorjev, ampak grem bolj za simptom nepovezanih možganov (dr. Melillo FDS Functional Disconnection Syndrome).

Ta nepovezanost ni patološka, ni dedna, ampak je zgolj odraz mnogih okolijskih faktorjev, ki so se vrstili od časa nosečnosti, med porodu in predvsem skozi prvih dvanajst mesecev starosti in vplivali na razvoj možganov.

Če je vaš otrok izbirčen jedec (ali jedec, ki vedno vse umaže, ne zmore sedeti pri miru in nikoli ne poje do konca) je to verjetno ‘zgolj’ simptom in ni edini. Simptom česa? Simptom neuravnovešenih možganov. To pojav je pogost pri otrocih, ki so na avtističnem spektru, imajo primanjkljaj pozornosti s hiperaktivnostjo, imajo težave z branjem in pisanjem (šolski) oziroma težave z držo, gibanjem, koordinacijo, ravnotežjem, socialnimi interakcijami in celo imunskim sistemom. V tem primeru je izbirčnost pri jedi le eden od več simptomov, ki nakazujejo na funkcionalno nepovezanost leve in desne možganske hemisfere – kar je treba nasloviti celostno oziroma pri vzroku.

Dobra novica je ta, da možgane lahko spremenimo.

Najprej moramo razumeti nekaj osnov o razvoju možganov in integraciji primarnih refleksov. V ta namen smo za vas posneli webinar Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov?

O primarnih refleksi smo razlagali v člankih:

in tudi:

Da bi otroku pomagali pri pravilnem zorenju in povezanosti njegovih možganov (saj če je izbirčen jedec to verjetno ni edini simptom, ki ga pesti), mu moramo pomagati in to najlažje storimo z gibanjem (skozi igro), ki imajo določen namen.

Obstajajo posebni gibi (igra), ki jih je treba ponavljati vsak dan, en mesec, da se določeni refleksi integrirajo (se umaknejo) in omogočijo možganom nadaljnji razvoj. Refleks je refleks (avtomatski gib), zato ga otrok težko sam preseže oziroma ‘preraste’.

Sledijo posebne vaje za treniranje voha – in preko voha dotične hemisfere, ki je funkcionalno nepovezana. Voh je edini čut, ki je povezan z istostrankso hemisfero (leve nosnica za levo hemisfero in desna za desno). Vaje za voh po dr. Melillu imajo 90% uspešnost. Kot ‘posledica’ se na bolje spremenijo tudi prehranjevalne navade.

Skupaj z desno nosnico uporabljamo vonjave kot so: črni poper, zažgan les, kava, evkaliptus, ribje olje, limona, gorčica, čebula, poprova meta

Skupaj z levo nosnico uporabljamo vonjave: jabolko, banana, češnje, grozdje, sivka, pomaranča, ananas, vrtnica, robida

(Opis način izvedbe presega kapacitete tega zapisa, za več nam pišite za individualno obravnavo na info@vadbenaklinika.si).

Če omenjene vaje kombiniramo še z vajami za ritmično gibanje in oro-miofunkcijskimi vajami, smo najverjetneje naredili maksimum za svojega otroka.

Logično pa je tudi, da v kolikor starši otroku od malega ne ponujajo polnovrednih, nepredelanih (zdravih) živil, jih otrok tudi nima priložnosti ‘osvojiti’ (senzorno procesirati). Hkrati moramo biti starši sami zgled. Otrokom ne smemo ‘pokvariti’ okusa s hrano, ki je umetno ali dodatno začinjena (umetni ojačevalci okusa, mononatrijev glutaminat), sladkana, soljena – kot je na primer čips, čevapčiči začinjeni z vegeto, mehurčkaste pijače in podobno, saj se bo otrok navadil nanje in mu bo vsa druga (zdrava) hrana postala neokusna.

Otroku, ki je izbirčen jedec lahko primanjkuje cink v telesu. Veliko cinka najdemo v bučnih semenih, ki jih lahko tudi ‘prikrito pretihotapimo’ v različne recepte.

Na sledeči povezavi najdete nekaj idej za okusne in zdrave otroške prigrizke, ki gredo z roko v roki z razvojem možganov in še nekaj idej za lažje senzorično procesiranje hrane.

Poleg zdrave in uravnovešene prehrane priporočamo tudi vnos kakovostnih omega 3 maščob (očiščenih težkih kovin) – mi prisegamo na Norsanove želejčke (s kodo VADBENA-KLINIKA boste deležni 15% popusta na katerikoli izdelek). Omega 3 maščobne kisline so nujne za dober razvoj možganov, hkrati pa jih je težje zagotoviti, saj jih telo samo ne proizvaja, viri ki so na voljo, pa so največkrat oporečni.

Ključni viri:

Dr. Melillo Disconnected child

Posted on Leave a comment

Kaj imata skupnega celostno zobozdravstvo in gibanje?

Veliko!

Skupni imenovalnik med celostnim zobozdravstvom in Vadbeno kliniko, ki se ukvarja z gibanjem je funkcija mišic obrazno-žvečnega ‘aparata’.

 

Celostno zobozdravstvo ne zajema le dogajanja in zdravljenja v ustni votlini, ampak vsega, kar vpliva na njeno delovanje in obratno, ukvarja se s posledicami nepravilnega ugriza in dihanja na celotno telo oziroma razvoj otroka.

 

Kako žvečimo, požiramo, kako uporabljamo jezik, ni samo po sebi umevno. Je posledica več faktorjev, ki zajemajo tudi dojenje, integracijo primarnih refleksov, trdoto hrane, telesno držo in življenjski slog Vse našteto vpliva na razvoj in način uporabe mišic obrazno-žvečnega aparata.

 

Ko delovanje teh mišic ni ustrezno, tudi sile ki jih proizvajajo te mišice niso optimalne in so sposobne premikati zobe v napačno smer in oblikovati čeljust in obrazne lobanjske kosti tako, da ‘potegnejo’ obraz navzdol (podolgovat obraz, nasmeh, ki ga krasijo dlani ipd).

 

Torej, če se vrnemo, k našem skupnem imenovalcu.. Gre za posebne vaje, ki poskrbijo, da se čeljust, obraz in zobje pravilno razvijajo. Te vaje se imenujejo oro-miofunkcijske vaje.

 

Večina ljudi se zaveda, da je gibanje ključnega pomena za naše zdravje. Ne zaveda pa se, da v ta ‘koš’ spadajo tudi vaje za ‘pravilno držo’ obraznih, vratnih in žvečnih mišic.

 

Mimogrede, ali veste, katera mišica je najmočnejša v telesu? Jezik!

 

Jezik ima neverjetno moč, da premika zobe. Če poriva v napačno smer (nepravilno požiranje), se otroku lahko razvijejo krivi zobje, nepravilni ugriz, slaba drža telesa, težave z dihanjem, povečano žrelnico, večjo utrujenostjo, slabšim spancem ponoči in celo težave z čeljustnim sklepom,  škrtanjem z zobmi, smrčanjem in spalnimi apneami kasneje.

 

In ali ste vedeli, da križni griz lahko vodi v skoliozo?

 

V ta namen smo v dialog povabili posebno holistično zobozdravnico, dr. Irmo Škoro, ki nam je te zadeve zelo nazorno prikazala in razložila. Dr. Škoro je v kontinuiranem izobraževalnem procesu glede celostne obravnave pacienta in gleda na telo posturološko (Predlagamo tudi ogled webinarja s posturologom in osteopatom Juretom Tuškom!).

 

Ni potrebno, da smo medicinsko izobraženi, da bi razumeli, kako delujejo mišice in sile v telesu. Dobro je, da se starši poučimo, kako opazovati svojega otroka že od rojstva dalje, da opazimo pojav disfunkcije (slabe funkcije) in ukrepamo čim prej.

 

Pred ogledom videa, si lahko preberete še tri ključne članke Vadbene klinike na to temo:

 

  1. VZROKI IN POSLEDICE DIHANJA SKOZI USTA
  2. VPLIV ČELJUSTNEGA SKLEPA NA TELO
  3. VPLIV SKRAJŠANE PODJEZIČNE VEZI NA TELO IN RAZVOJ