V angleščini se uporablja izraz ‘BLUE LIGHT TOXIC’ za ljudi, ki so prekomerno izpostavljeni umetni modri svetlobi in premalo naravni sončni.
Takšna ‘zastrupljenost’ lahko vodi v kronično utrujenost, prezgodnjo demenco, prezgodnje staranje, različne (rakave) bolezni, neplodnost, diabetes, srčno-žilne bolezni, pri otrocih pa v avtizem, ADHD in druge podobne ‘vedenjske’ motnje.
Dejstvo je, da je naše telo narejeno tako, da deluje v skladu z navodili, ki jih prejema iz sončne svetlobe.
V vsaki celici imamo mitohondrije, celične baterije, ki vsebujejo svoj lasten (svetlobni) DNK. (Za tiste znatiželjne – ta DNK prihaja iz bivših bakterij, ki so se naselile v naše celice, tako imenovane arheje pred približno 2,4 milijarde let, ko se je zgodil ‘Great oxygenation event’, torej ko je napočilo obdobje kisika, v katerem se te anaerobne bakterije, naši današnji mitohondriji, niso dobro počutili. V zameno za okolje brez kisika, so nam ponudili tvorbo energije).
Ta genetski material je desetkrat bolj podvržen mutacijam kot nuklearni! (heteroplazmija) Zato ni vseeno kaj se z njim dogaja oziroma, kakšna svetloba ga ‘komandira’!
Ker je naloga mitohondrijev tvorba energije (bio električni tok) za potrebe naših celic, v ta namen sprejemajo in oddajajo specifične svetlobne valovne dolžine. Milijarde let je ta navodila dajala sončna svetloba (ob vsakem delu dneva drugačna), od izuma elektrike in žarnic (Edison in Tesla konec osemnajstega stoletja) dalje, pa je sončno svetlobo zamenjala umetna svetloba.
Je ta enaka sončevi? Ne.
Pa to še ni vse. Do nekje konca devetdesetih let prejšnjega stoletja smo si svetili z žarnicami na žarilno nitko, ki pa so jih izpodrinile super varčne in učinkovite led sijalke (LED = light emitting diode). Za razliko od žarnic, ne vsebujejo več ‘potratne’ (grelne) in nevidne infra rdeče svetlobe, ki pa je za delovanje naših mitohondrijev ena najpomembnejših!
V svetlobi LED sijalk torej prevladuje modra svetloba (ker primanjkuje rdeče), kar pa to svetlobo ustvarja še bolj umetno oziroma drugačno (slabšo) od sonca. (Razvidno iz spodnje slike, kjer imamo primerjavo sončne svetlobo z LED.)
Pa tudi to še ni vse! Takšno svetlobo ljudje uporabljamo tudi zvečer ali ponoči, ko v naravi ni svetlobe (samo svetloba zvezd in mesečina). Seva tudi iz zaslonov, pametnih ur, avtomobilskih in cestnih luči, v javnih ustanovah in na žalost tudi v naših lastnih domovih.
Mitohondriji so (morajo biti) občutljivi tudi na modro svetlobo, saj našemu telesu signalizira, kdaj je dan in kateri hormoni, encmi se izločajo v določenem času dneva. Uravnava glavno cirkadiano uro, ki se nahaja v možganih (suprakiazmatsko jedro).
Kaj sploh je modra svetloba?
Modra svetloba je v naravi del sončne svetlobe, ki nikoli ne nastopa v odsotnosti rdeče in infrardeče svetlobe. Tudi, ko je sonce najmočnejše, se v sončni svetlobi še vedno nahaja vsaj 43% rdeče, kar uravnovesi modro svetlobo oziroma omogoči, da modra svetloba deluje na naše telo na pravi način – sporoča, da je dan in narekuje aktivacijo in inhibicijo ključnih telesnih funkcij.
Kot vsak sistem tudi naše telo deluje na določeni časovni lestvici in za optimalno delovanje mora biti sistem s časovnega vidika sinhroniziran. Obstaja veliko signalov, ki poganjajo naš cirkadiani ritem, vendar je prevladujoč vnos, ki poganja našo telesno uro, svetloba. Modra svetloba je posebni mojster “zeit-geber” ali “time-giver”. Modra svetloba je pomemben naraven stimulant, zato je še posebej pomembno, da se ji izpostavljamo zjutraj in sredi dneva. Ampak je velika razlika med modro svetlobo iz sonca in umetno modro svetlobo iz LED ali halogenskih sijalk oziroma zaslonov.
Modra svetloba je del vidnega svetlobnega oziroma elektromagnetnega spektra, ki se nahaja med 380 nm (vijolična svetloba) do 750 nm (rdeča). Modra svetloba se nahaja v spektru 450 – 495 nm.
Glavne razlike med katero koli obliko vidne svetlobe (in elektromagnetnim valovanjem na splošno) so valovna dolžina, frekvenca in energija valovanja. Vsa svetloba in vsi elektromagnetni valovi so sestavljeni iz fotonov. Fotoni imajo ničelno maso, vendar imajo energijo in zagon. Ti fotoni delujejo kot pomembni vhodni signali za našo biologijo in vse življenje na našem planetu.
Modra svetloba ima nižje valovne dolžine in ima zato večjo energijo, kot rdeča, kar pomeni, da bolj drastično vpliva na telo.
Visoke energijske valovne dolžine, kot so modra, vijolična in ultravijolična, povzročijo večji oksidativni odziv naših celic, ki lahko v presežku povzroči poškodbe celic.
Valovne dolžine nižje energije, kot sta rdeča in bližnja infrardeča, so bolj obnovitvene za naše celice, raziskave pa kažejo, da lahko izboljšajo delovanje mitohondrijev in ublažijo oksidativni stres.
Bližnja infrardeča (NIR) svetloba lahko celo povzroči nastajanje močnega antioksidativnega hormona melatonina na pod-celični ravni. Ti svetlobni valovi z nižjo energijo in daljšo valovno dolžino lahko prodrejo nekaj centimetrov globoko v našo biologijo.
Primer svetlobnega dopolnila z rdečo in infrardečo svetlobo – Kapa za fotobiomodulacijo
Pred izumom elektrike smo bili večinoma izpostavljeni rdeči svetlobi (sončni), dandanes, ko več kot 90% časa preživimo v notranjih prostorih, pa smo primarno izpostavljeni modri!
Modri svetlobi pa smo v notranjih prostorih izpostavljeni tudi, če nimamo prižganih luči! Novodobna okna namreč filtrirajo večji del rdeče svetlobe (ker greje)!
Kako se torej kaže zastrupljenost z modro svetlobo?
Če imate doma najstnika, ki veliko časa preživi za zasloni, mu lahko z modro svetilko (ali s telefonom) posvetite direktno v oči in gledate odziv zenic. Če se zenice bolj leno odzivajo, to pomeni, da so se ‘prilagodile’ na modro svetlobo in se zato slabše – manj intenzivno odzivajo, kot bi se morale. To je lahko znak ‘zastrupljenosti z modro svetlobo.
Drugi način je nočni vid. Pri ‘zastrupljenosti’ z modro svetlobo je nočni vid slabši, podoben ‘nočni zaslepljenosti’. V očeh imamo namreč melanopsin, receptor za modro svetlobo, ki je povezan tudi z delovanjem vitamina A. Vitamin A posreduje iz oči svetlobni signal v hipotalmusu (po poti retina – hypothalamic tract) v SCN (suprachiasmatic nucleus – the master clock) . Ta vitamin A mora biti potem recikliran in iti nazaj v receptorje melanopsina, da se lahko po potrebi spet aktivirajo in telesu povejo čas. Torej receptorji melanopsina in vitamin A morajo sodelovati na ta način, da signal pride v možgane. In če se to ne zgodi, ker vitamin A ni vezan na receptorje melanopsina (Zaradi prevelike porabe na račun preveč modre svetlobe). Ko nam tega vitamina primanjkuje, ima melanopsin oteženo delo pri komunikaciji z možgani, kar se najbolj ‘vidno’ odraža pri ‘nočni zaslepljenosti.’
Drugi znaki so tudi:
- Težave s spanjem:
- Utrujenost zvečer, težave z zaznavanjem občutka za spanje, težave z zaspivanjem in splošno slabši kakovost spanja.
- Prekinjen spanec ali zgodnje vstajanje.
- Povečana utrujenost in pomanjkanje energije:
- Občutek pomanjkanja energije čez dan kljub dobremu počitku.
- Utrujenost, ki ni odvisna od fizične aktivnosti.
- Motnje razpoloženja in kognitivne težave:
- Pomanjkanje jasnosti, možganska zmeda.
- Depresija, anksioznost ali razdražljivost.
- Težave s sluhom ali akustične motnje:
- Čut za monotonijo, zmanjšana občutljivost na zvoke.
- Motnje v endokrinem sistemu:
- Motnje v delovanju ščitnice, neusklajeni hormonski cikli.
- Vnetje in poškodbe mitohondrijev:
- Povečana občutljivost na vnetne procese.
- Slaba regeneracija in slabša celokupna energija celic.
- Težave z očmi:
- Suhe oči, občutljivost na svetlobo, zamegljen vid.
In tudi to še ni vse! Zadnja velika razlika med sončno svetlobo in »umetno svetlobo« je način, kako doseže naše oči. Sončna svetloba je in bo vedno neprekinjen tok fotonov. Umetna svetloba, zlasti LED, skoraj nikoli ni neprekinjena, ampak je utripajoča, utripa na 50Hz – to je definicija naše električne napeljave z izmeničnim tokom. Sončna svetloba pa je enosmerni tok! Zato notranje luči in zasloni (eni bolj drugi manj) povzročajo tako imenovani ‘flickering’! Flickering ali največkrat očem nevidno utripanje močno draži naš živčni sistem in pri nekaterih ljudeh povzroča glavobole, migrene, anksioznost, foto epileptične napade, ADHD..
Zanimivo je dejstvo, da žarnice na žarilno nitko, ki so jih prepovedali, praktično niso ustvarjale flickeringa. LED diode pa se dejansko vklapljajo in izklapljajo tako hitro, (da bi nadzorovali njihovo svetilnost), ampak tega naše oči vizualno ne zaznajo, možgani pa! Ta elektronski nadzorni mehanizem se imenuje “Pulse Width Modulation” ali PWM. Postal je industrijski standard, ker omogoča natančnejši nadzor signala in doslednost barv, zlasti pri nizkih ravneh svetlosti.
Torej, če tako kot vsak povprečni človek preživite večino časa v notranjih prostorih, imate zastrupljenost z modro svetlobo!
Stopnja te zastrupljenosti pa se znatno poveča, če delate v nočnem času oziroma imate med spanjem prižgano kakršnokoli luč.
Tudi noč ima svojo noč! Odsotnost svetlobe prav tako regulira delovanje in predvsem razstrupljanje in obnavljanje našega telesa. (Med spanjem in v odsotnosti od svetlobe, sploh modre, ki v telesu signalizira dan in s tem kortizol, se ponoči lahko izločajo rakave celice, amiloidni plaki v možganih.. – avtofagija in apoptoza!.)
Disfunkcionalni cirkadiani ritem je problematičen, ker če je čas za naše biološke sisteme izklopljen, imamo kaos na celični ravni in ne moremo tako učinkovito popraviti celične škode. To z drugo besedo pomeni vnetja. Zato so cirkadiane motnje povezane s skoraj vsemi kroničnimi boleznimi, vključno z:
Boleznimi srca in ožilja
Rakom
Neplodnostjo
Nevrološkimi boleznimi
Zato se zastrupljenost z modro svetlobo poveča tudi, če v večernem času, oziroma po sončnem zahodu, nimamo prave svetlobe oziroma teme.
Zato je nujno, da dobimo pravo svetlobo! Nedavna študija z več kot 88.000 udeleženci iz Združenega kraljestva je pokazala, da so imeli tisti, ki so imeli “svetlejše dni” in “temnejše noči”, daleč najmanjše tveganje umrljivosti zaradi vseh vzrokov. ŠTUDIJA
In da ne omenjamo še druge nenaravne hazarde elektromagnetnega spektra v obliki visokofrekvenčnega sevanja kot so WIFI, 56, BT, mikrovalovi, ipd..
Torej, kako si lahko pomagamo?
Naloži si VIDEO – BREZPLAČNI MODUL – SVETLOBNI DNK – in najdi rešitve!
Mimogrede, medtem ko pišem ta članek, sedim zunaj na vrtu in uporabljam DAYLIGHT računalnik, ki je prvi in edini računalnik brez modre svetlobe. V večernem času pa uporabljamo (me drugim) zaščitna očala za modro svetlobo in oranžno – rdečo mobilno bralno lučko, ki nam osvetljuje prostor v barvi ognja.
Preberi tudi
