Avtor: Alja Malis

Posted on by — Leave a comment

Je dolgoletno dojenje škodljivo za razvoj čeljusti in dihanja na usta?

Dolgotrajno dojenje (do 3. leta ali več) je danes precej razširjeno in ima lahko pozitivne in negativne učinke, odvisno od načina, trajanja in komplementarnih navad (kot so hranjenje z žlico, govor, nosno dihanje, položaj jezika ipd.).

Spodaj navajam pregled strokovnih mnenj različnih sistemov in avtorjev glede tega, kako dolgotrajno dojenje vpliva na:

  • dihanje na usta
  • požiranje in položaj jezika
  • razvoj obrazne strukture
  • primarni refleksi po 3. letu

Ni dvoma, da je dojenje ena najlepših in najkoristnejših poti za vzpostavitev intimne vezi med materjo in otrokom — obenem pa je čist biološki masterclass. To je tisti trenutek, ko telo ne nudi le hrane, ampak signalizira zdravje, imunost, razvoj možganov in pravilen fizični razvoj.

Zato je nujno, da razumemo, zakaj je dojenje najboljša izbira za otroka, predvsem glede na razvoj čeljusti, prebavil, dihanje in živčnega sistema:

  • Med dojenjem otrok ne le pije, ampak oblikuje svoj jezik, mišice obraza in mehko nebo — to aktivno širi zgornjo čeljust in podpira pravilno nazalno dihanje.
  • To mehansko vzbujanje čeljustnega in obraznega področja deluje kot naravna orotika—omejitev, ki se pojavi pri hranjenju s stekleničko, pri dojenju ne obstaja.
  • Otrok, ki doji vsaj izključno 6 mesecev ali dlje, ima večjo verjetnost zdravega razvoja zobnih lokov, širšo palato in nižjo verjetnost ortodontskih težav kasneje v življenju.

Čeprav dojenje ni le hranjenje — je globoka evolucijska prednost — pa kljub temu mnogi starši naletijo na dileme zaradi dolgotrajnosti ali napačnih informacij. V nadaljevanju bloga bomo naslovili tudi to, kaj se lahko zgodi pri dolgotrajnem dojenju brez ustrezne oralne funkcije, ne kot kritiko, ampak kot priložnost za razumevanje okvirjev razvoja.

Poglejmo si, kaj menijo strokovnjaki.

1. Po dr. Kevin Boyd / Forwardontics

  • Boyd podpira dolgoročno dojenje, če je funkcionalno → pomeni, da otrok med dojenjem uporablja jezik pravilno, zapira ustnice, in ima razvojno ustrezne prehranske navade.
  • A opozarja: če otrok pri 2+ letih še vedno doji 5–10x dnevno, ne žveči hrane, diha na usta ali govori infantilno, to pogosto pomeni zastoj v razvoju oralno-facialnih funkcij.

Če se dojenje nadaljuje, naj ne nadomesti funkcionalnega hranjenja, žvečenja in govora.

Kaj meni, dr. Sandra Kahn, ustna in obrazna ortopedinja ter soavtorica pristopa Forwardontics skupaj z dr. Kevinom Boydom in dr. Johnom Mewom.

Pomembna dela:

  • Jaws: The Story of a Hidden Epidemic (s Paulom Ehrlichom)
  • Soustanoviteljica AAGO (Airway Aware Growth-Oriented Orthodontics)
  • Močan zagovornik:
    • zgodnjega prepoznavanja disfunkcionalnih dihalnih in jezikovnih vzorcev
    • naravne obrazne rasti
    • funkcionalnega dihanja in žvečenja

Poudarja, da “dolgoročno sesanje ustvarja visoko nebo in retruzijo” → povezanost z dihanjem na usta in ortodontskimi težavami.

V knjigi Jaws piše:

“Če se jezik ne dvigne in ne stimulira neba, obraz ne raste naprej – ampak navzdol.”

2. Po dr. Johnu Mewu (ortotropija)

  • Mew ne kritizira dojenja, vendar zagovarja zgodnji razvoj funkcionalne hrane (žvečenje surove zelenjave, trdega kruha, mesa).
  • Če dojenje traja predolgo brez ustrezne stimulacije jezika in žvečenja, vodi v “visoko nebo”, odprta usta in šibek obrazni tonus.

Mew verjame, da:

  • pravilna funkcija jezika in nosnega dihanja = ključ do pravilne rasti obraza
  • dolgotrajno sesanje brez pritiska jezika na nebo vodi v dolgo, ozko čeljust → ustno dihanje

3. Po Buteyku / Patrick McKeown

  • Dolgotrajno dojenje ni nujno problem, če otrok diha skozi nos in ponoči ne ima odprtih ust.
  • Pogosto pa opazi, da otroci, ki dolgo sesajo:
    • dihanje avtomatsko prestavijo v usta
    • ponoči ne zaprejo ust
    • ostanejo v “oralnem” dihalnem vzorcu, kar vodi v hipoksijo, slabšo CO₂ toleranco in nočno apnejo

Rešitev ni prekinitev dojenja – ampak funkcionalna preusmeritev otrokovega dihalnega sistema v nos.

4. Po dr. Felluse (ortodont, epigenetik, ENT zdravnik, profesor v Parizu, izumitelj FroggyMouth)

Dr. Gérard Fellus je eden največjih zagovornikov ortotropije in funkcionalne medicine v zgodnjem otroštvu.

Njegovo mnenje glede dolgotrajnega dojenja:

  • Podpira dojenje kot naravni način stimulacije jezika, čeljusti in obrazne rasti
  • Opozarja pa na nevarnost “nefunkcionalnega sesanja” po 18. mesecu starosti
    • Če otrok sesalno doji, a ne govori, ne žveči, diha na usta, to postane disfunkcionalen vzorec
    • Pravi, da se refleks sesanja podaljša → posledično se zadrži infantilni vzorec požiranja (tongue thrust)

Fellus opozarja tudi na:

  • zastajanje rasti zgornje čeljusti
  • nosno dihanje kot primarni cilj
  • nočno dihanje na usta kot tihi povzročitelj ortodontskih težav in apneje

Po njegovem naj se dojenje po enem letu dopolni z žvečenjem, nosnim dihanjem in učenjem jezika. Če otrok po dveh letih še vedno ne govori, ne žveči in ima odprta usta, je nujna funkcionalna obravnava.

POVZETEK: Dolgotrajno dojenje – DA, AMPAK:

PogojOK ali NE?Zakaj
Dihanje skozi nosOKOhranjen vagus, rast zgornje čeljusti
Jezik večino časa na nebuOKNaravni potisk proti nebu, širjenje
Dojenje 1–2x na dan kot vezOKV redu, če ostalo funkcionira
Ne govori, ne žveči, še dojiNEInfantilni vzorci ostajajo
Usta stalno odprta, slini seNEDisfunkcija požiranja in limfne drenaže
Spi z odprtimi ustiNEApneja, kisik, rastni hormon

Kaj svetujejo vsi strokovnjaki?

Nadaljuj dojenje, če je:

  • redko
  • otrok tudi žveči, govori, diha skozi nos
  • jezik zna počivati na nebu
  • refleks sesanja počasi zamenja refleks žvečenja in požiranja

Če otrok po 2. letu:

  • diha na usta
  • se slini
  • ne govori / ne žveči
    → je priporočljivo zmanjševati dojenje in okrepiti funkcionalne terapije (Mew, miofunkcionalna, Buteyko, refleksi).

5. KAJ DR. JACK KRUSE PODPIRA GLEDE DOJENJA?

Dojenje = idealen epigenetski signal

Po Kruse-u:

  • Materino mleko vsebuje cirkadiano-informirane biofotonične informacije (hormoni, DHA, voda z naravnim D/H razmerjem)
  • Je prilagojeno ritmu dneva, letnemu času, celo UV-izpostavljenosti matere
  • Programira mitohondrijski funkcijski status → boljša proizvodnja ATP in zmanjšan oksidativni stres
  • Dojenček preko mleka »bere« stanje matere: leptin, kortizol, melatonin, vitamin D itd.

»Materino mleko je kvantno zdravilo – ampak le, če je mama zdrava, ozemljena, zunaj, živi v skladu z ritmom svetlobe.« – Jack Kruse

KAKŠEN PA JE NJEGOV POGLED NA DOLGOTRAJNO DOJENJE (po 1. letu)?

Kruse nima direktnega zapisa “dojenje po 2. letu je problem” ali podobno. Vendar njegovi indirektni argumenti kažejo:

Podpira:

  • dojenje, dokler obstaja fiziološka in energetska potreba → ne emocionalna odvisnost
  • pod pogojem, da:
    • mati živi v svetlobno/kvantno ustreznem okolju
    • otrok žveči, diha skozi nos, se normalno giblje in razvija
    • ne povzroča regresije ali ustavitve v razvoju (govor, spanje, samozdravljenje)

Ne podpira (posredno), če:

  • ima mati slabo mitohondrijsko zdravje → mleko lahko prenaša napačne signale
  • otrok ostaja v »energijsko infantilnem stanju« → regresivna čustvena regulacija, slabši melatonin, zmeden vagus
  • otrok zaradi pogostega nočnega dojenja ne spi v temi, ne vzpostavi lastne ritma melatonina

Kruse-ova opozorila pri “overattachment-u” (tudi prek dojenja)

Kruse pogosto govori o:

“Energetic drag between mother and child”
Če mati ni v optimalnem mitohondrijskem ali svetlobnem okolju, otrok “pije” njeno disfunkcijo.

To se lahko zgodi:

  • če se dojenje uporablja kot tolažba ali pomiritev tudi po enem letu
  • če otrok ne razvija samoregulacije spanja, prehrane, gibanja

Kruse verjame, da otrok:

“Mora čim prej postati lasten kvantni biološki sistem – avtonomen, prilagojen naravi, ne materi.”

Primer iz Kruse-ove skupnosti

V njegovih forumih in konzultacijah:

  • je več mam, ki so dojile 2–3 leta
  • Kruse jih nikoli ni kritiziral za dolgotrajno dojenje, ampak jih je opozarjal na:
    • zajtrk na soncu (tudi za mame in dojenčke)
    • izpostavljenost naravni svetlobi ob dojenju
    • elektrosmog med nočnim dojenjem (EMF, wi-fi, pametne posteljice, pametne varuške)
    • DHA, CT, grounding → da mleko ostane kvantno zdravo

Kako so se dojili otroci lovcev-nabiralcev (H/G)?

Na podlagi raziskav (npr. Weston Price, Yale HRAF, etnografija Hadza, Kung, Aché, Inuiti, Aboridžini itd.) vemo:

Trajanje dojenja pri H/G kulturah:

  • V povprečju: 2.5 – 4 leta (včasih do 5 let)
  • Vendar: redno žvečenje se začne že pri 6–9 mesecih
  • Otrok ni dojil non-stop, ampak v ritmičnih, funkcionalnih intervalih
  • Hitra uvedba trde hrane (meso, korenine, suho sadje) → zgodnja aktivacija žvekalnih mišic

Diha so skozi nos:

  • Otroci v H/G skupnostih ne dihajo na usta, razen med jokom ali boleznijo.
  • Dojenje poteka v pravilnem položaju (materinski trup pokončen, otrok v bočni fleksiji)
     → to spodbuja pravilen pritisk jezika na nebo.

Usta so ZAPRTA večino časa. Tudi pri spanju.

KLJUČNE RAZLIKE: Dojenje danes vs. pri H/G

VidikH/G otrokSodobni otrok
Trajanje dojenja2–4 leta6–24 mesecev (ali več)
Žvečenje hraneZelo zgodaj, že 6–9 mesecevPogosto šele po 1. letu
DihanjeSkoraj izključno nosnoPogosto prehaja v ustno
Dojenje ponočiRedko, otrok spi z družinoPogosto dojenje ponoči za tolažbo
Položaj jezikaNaravno visok (nebo)Pogosto nizek, neaktiven
Vpliv dude/plastenkeNe uporabljajoPogosto dodatek

ZAKLJUČEK: Kaj svetujejo Boyd, Kahn, Mew in H/G praksa?

Dolgotrajno dojenje = OK, če:

  • jezik večino časa počiva na nebu
  • otrok že žveči, govori in diha skozi nos
  • ni odvisen od dojenja za tolažbo ali uspavanje
  • otrok ponoči diha skozi nos in zapira usta

Dolgotrajno dojenje = lahko PROBLEM, če:

  • otrok ima nizek položaj jezika
  • ne žveči, slini se, diha skozi usta
  • ima zadržane refleksne vzorce (rooting, Babkin, Sesalni)
  • ni aktivacije mišic ustnic in jezika

MOŽNE POSLEDICE DOLGOTRAJNEGA DOJENJA BREZ žvečenja, govora in nosnega dihanja:

1. Neintegriran refleks sesanja (infantilni vzorec požiranja)

  • Dojenje temelji na refleksu SSB (suck-swallow-breathe)
  • Če ni nadomeščeno z žvečenjem in zavestnim požiranjem, ostane dojenčkov vzorec → jezik gre ven ali dol, ne pa gor na nebo
  • Lahko pride do tongue thrusting → otrok potiska jezik naprej pri govoru ali požiranju (v zobe)

2. Visoko, ozko nebo → slab nosni pretok

  • Dojenje samo po sebi ne razvije dovolj lateralne širine maksile (zgornje čeljusti)
  • Žvečenje (npr. trša hrana) ustvarja pritisk navzven
  • Brez tega nebo postane visoko, osko, kar:
    • zmanjša volumen nosne votline
    • oteži nosno dihanje
    • spodbuja dihanje na usta

3. Slab položaj jezika v mirovanju

  • Po Mew-u, Kahn in Boydu je začetek razvoja nosnega dihanja in obrazne rasti pravilen položaj jezika:
    celoten jezik počiva na nebu, ustnice zaprte, dihanje skozi nos
  • Če otrok sesa 3–5x dnevno in večkrat ponoči → jezik ostaja nizek, šibek, neaktiven
  • Ni mišične napetosti, ki bi potiskala čeljust naprej → obraz gre v navzdol-pozadi smer

4. Ustno dihanje → domino efekt

Če je:

  • nebo visoko
  • jezik nizek
  • sluznica pogosto nabrekla (zaradi hrane ali vnetja)
    potem otrok samodejno preklopi v ustno dihanje

To povzroči:

PosledicaUčinek
Slaba drenaža limfeSlinjenje, vnetja, večja dovzetnost za infekcije
Nizka CO₂ tolerancaNemir, slab spanec, občutljivost
Vnetja srednjega ušesaSlaba Eustahijeva drenaža (jezik ne odpira cevke)
Slabša kognicijaKronična hipoksija (prenizek kisik)
Ortodontske deformacijeOpen bite, overjet, cross bite, crowding

5. Zakasnela integracija refleksov

Če je otrok dolgo dojen:

  • pogosto ne integrira Babkinov refleks (pritisk na dlan sproži sesanje)
  • ohranja rooting refleks (glava se obrača k dojki)
  • ohranja oralne zrcalne vzorce → slab nadzor nad mimiko, govorom, žvečenjem

To vpliva na:

  • govor (kasnejša artikulacija, slab govorni razvoj)
  • hranjenje (izbirčnost, počasno uvajanje tekstur)
  • dihanje (ustna odprtost = slab tonus okoli ustnic)

6. Slab razvoj mišic obraza in žvekalnih mišic

  • Če otrok pretežno sesa in ne žveči:
    • mišice čeljusti in ustnic ostanejo šibke
    • obraz je lahko ozek, brez definirane linije
    • prihaja do disfunkcionalnega griza (malokluzija)

KLJUČNA RESNICA:

Dolgotrajno dojenje samo po sebi ni problem. Problem je, če ostaja edina ali glavna aktivnost v ustih, medtem ko:

  • ni žvečenja, trganja, grizenja hrane
  • ni nosnega dihanja
  • ni funkcionalnega jezika (ne počiva na nebu)
  • ni aktivacije vagusa in žrelnih mišic
  • ni razvoja obraznih mišic in simetrije

KDAJ JE DOLGOTRAJNO DOJENJE FUNKCIONALNO?

PogojOK?Zakaj
Otrok žveči večino hrane DAAktivira mišice, razvija nebo
Jezik večino časa na nebuDAPritisk proti širjenju zgornje čeljusti
Dihanje skozi nos (tudi ponoči)DAOmogoča dostop kisika, tonus in spanec
Dojenje 1–2x na dan (ne za tolažbo) DAVez, pomirjanje, brez funkcionalne regresije
Ustnice zaprte čez dan DATonus, razvoj mimike
Govor se razvija normalnoDAKaže, da so možgani in ustna motorika aktivni

KDAJ POSTANE DOJENJE NE-FUNKCIONALNO?

SimptomPosledica
Dihanje skozi ustaVisoko nebo, slab vagus, vnetja
Stalno slinjenjeSlab tonus ustnic, odprta usta
Nočno dojenje vsako uroNeintegrirani sesalni vzorci, slab spanec
Malo ali nič trde hraneSlab razvoj mišic, zobje izraščajo preveč utesnjeno
Pozen govorSlaba artikulacija, nerazvit fonemni sistem
Odprt ugriz (open bite)Sesanje jezika, retruzija, ustno dihanje

KAJ SE ZGODI, če se otrok ne doji predolgo, ampak tudi PREMALO ŽVEČI?

Težava:

Čeprav ni dolgotrajnega sesanja, manjka drugi nujni del: žvečenje trde, nepredelane hrane, ki je ključno za:

  • širjenje neba (maksile)
  • razvoj mišic čeljusti in obraza
  • aktivacijo vagusa, govora, slinjenja
  • funkcionalen položaj jezika (gor na nebo)

Posledice:

  • Nevtralno ali retrudirano nebo → zmanjšan nosni pretok
  • Slab obrazni razvoj (nizek tonus, ozek obraz)
  • Slab ugriz (ker zobje nimajo sil, da se pravilno postavijo)
  • Zakasnjen govor in artikulacija
  • Ustno dihanje, če ni dovolj mišičnega tonusa

Po Fellusu in Kahn: če ni dovolj žvečenja, se obraz razvija navzdol in nazaj.

Rešitev:

  • Aktivno uvajanje mehko-trdih tekstur že po 6. mesecu (kuhana zelenjava, meso, korenine)
  • Igra z grizali ‘z uporom’
  • Aktivna stimulacija ličnic in jezika (MNRI, miofunkcionalno)

KAJ PA, ČE se otrok ni dojil (ali zelo malo) in je imel stekleničko in/ali dudo?

Pogosti razlogi:

  • prezgodnji porod, težave z jezikom, mamin stres, bolečina, medicinski razlogi..

Težava:

  • Steklenička spodbuja drugačen vzorec sesanja: kratki potiski, jezik ne gre proti nebu
  • Duda pogosto povzroči:
    • potisk jezika naprej ali navzdol
    • odprt ugriz
    • retruzijo čeljusti (spodnja gre nazaj)
    • ustno dihanje (zlasti če otrok z njo zaspi)

Posledice (dokazano v literaturi + klinično):

NavadaPosledica
StekleničkaNizek jezik, slab razvoj neba
Duda (po 6–9 mes)Open bite, slaba simetrija, ustno dihanje
Spanje z dudoDisfunkcionalna regulacija dihanja + slab vagus
Uporaba dude podneviInfantilizacija refleksov (rooting, Babkin)

Po dr. Johnu Mewu in Kahn: “duda po 6. mesecu starosti pogosto ovira pravilen razvoj maksile in jezika.”

KAJ PA BUTEYKO?

  • Steklenička in duda → nižja CO₂ toleranca, ker otrok zgodaj preide v ustno dihanje
  • Zmanjšana diafragmalna aktivacija → slab vagus, več stresa, moten spanec

3. JE DUDA RES ŠKODLJIVA V PRVEM LETU?

Ne v celoti – odvisno od načina in trajanja.

KDAJ JE V REDU?

  • Do 6. meseca starosti – za prehodno obdobje – pomirjevalni refleks
  • Če je anatomsko pravilna duda (ploska, mehka, silikonska, simetrična, Locker up Pacifier)
  • Če je otrok večino časa brez in duda ni ves ves čas na dnu ust
  • Če se NE uporablja za spanec

KDAJ POSTANE ŠKODLJIVA?

  • Po 6–9 mesecih, zlasti če:
    • otrok z njo zaspi vsako noč
    • je nenehno v ustih (tudi med igro, sedenjem)
    • otrok ne žveči, ne govori ali se ne odziva z obrazom
    • duda nadomešča čustveni stik, regulacijo ali govor

Duda naj bo prehodni pripomoček, NE dolgoročen nadomestek dojenja ali bližine.

ZAKLJUČNA PRIMERJAVA

ScenarijPotencialne težaveMožne rešitve
NE doji dolgo + NE žvečiSlab mišični tonus, slab ugriz, ustno dihanjeUvesti žvečenje, vajice, mio-stimulacijo
Samo flaška/dudaVisoko nebo, open bite, retruzija, ustno dihanjeMiofunkcionalna terapija, žvečenje
Duda v 1. letu, a zmernoObičajno OK, če otrok diha skozi nosOpazuj in postopoma opusti
Duda po 12. mesecuNeintegrirani refleksi, motnje govora, grizaCiljna odvajalna rutina
Ni žvečenja, ni dude, ni dojenjaRazvojno tvegan obraz, govor, požiranjePotreben celosten razvoj ustnih funkcij

POVZETEK:

  • Duda ni ‘hudič’, a je časovno omejen pripomoček
  • Steklenička ni naravni nadomestek dojenja, spodbuja disfunkcionalno požiranje
  • Žvečenje = ključ do pravilne čeljusti, dihanja, govora
  • Nosno dihanje + jezik gor + zaprta usta = zlata trojica obraznega razvoja

To je tipičen profil otroka, ki diha na usta in se mu posledično nepravilno razvija obraz, čeljust, dihalne poti, drža in to še ni vse. Dihanje na usta je znak nepravilno delujočih mitohondrijev – celičnih elektrarn!

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

Po opravljeni analizi stanja (iščemo dejanske vzroke), nato pristopimo multiplastno in se po potrebi poslužujemo še drugih strokovnjakov.

Združujemo tehnike in protokole vseh omenjenih strokovnjakov v kombinaciji s kvantno biologijo.

Pišite nam na info@vadbenaklinika.si

Preberite tudi blog Kako dihanje na usta vpliva na deminelinizacijo živčnega sistema?

Posted on by — Leave a comment

Ali imamo sodobni ljudje res daljšo življenjsko dobo?

Sodobni ljudje ne živimo dlje, ampak propadamo dlje.

1. Lovci in nabiralci niso živeli kratko – to je mit.

  • Povprečna življenjska doba je bila znižana zaradi visoke smrtnosti v otroštvu in zaradi travmatskih poškodb, ne zaradi bolezni, povezanih z življenjskim slogom.
  • Če si preživel otroštvo, si pogosto živel v 70. ali celo 80. leta, brez demence, raka ali diabetesa.

“Povprečna življenjska doba ni isto kot maksimalna življenjska doba.” – J. Kruse

2. Njihov mitohondrijski motor je bil bolj učinkovit kot današnji.

  • Bili so leptinsko občutljivi, z nizkim inzulinskim signalom, izpostavljeni naravni svetlobi, mrazu in sezonski hrani.
  • Njihov Redoks status (ravnovesje med oksidanti in antioksidanti) je bil boljši.

“They lived fewer years, but they lived with 10x better redox potential than modern humans.”

3. Njihove smrti so bile akutne – ne degenerativne.

  • Umrli so zaradi:
    • infekcij,
    • poškodb,
    • zastrupitev,
    • živalskih napadov.
  • Niso pa umirali zaradi:
    • Alzheimerja,
    • raka,
    • bolezni srca.

“They died quickly and naturally — not slowly and artificially from mitochondrial decay.”

4. Današnja dolgoživost je umetna in ne pomeni zdravja.

Daljše življenje v modernem svetu je rezultat:

  • antibiotikov,
  • cepljenj,
  • sanitarnih sistemov,
  • ne pa biološke izboljšave.


“You’re not living longer — you’re dying slower.”

5. Moderna tehnologija in umetna svetloba uničujeta kvaliteto življenja, kljub ‘daljši življenjski dobi’.

Dr. Kruse opozarja, da današnja “dolgoživost” pomeni:

  • več degeneracije,
  • več bolezni,
  • več invalidnosti,
    medtem ko lovci-nabiralci niso poznali kronične degeneracije.

Povzetek:

“Naši predniki – lovci in nabiralci – niso živeli kratkega življenja, kot pogosto slišimo. Živeli so intenzivno, budno in globoko povezano z naravo. Njihovo telo je delovalo močno in jasno, dokler jih ni izdala neka zunanja sila (npr. poškodba ali okužba), ne pa zaradi počasnega in umetnega propadanja, kot ga poznamo danes.
V sodobnem času ne živimo bistveno dlje – le dlje traja naš razpad: počasna izguba vitalnosti, odvisnost od zdravil in tehnologije, odklopljenost od naravnega okolja in telesa.”

Kako so najpogosteje umirali lovci in nabiralci?

1. Poškodbe in nesreče

  • lov (ranitve, padci, ugrizi)
  • boji med skupinami
  • padci iz višine ali nesreče pri nabiranju

2. Akutne okužbe

  • okužbe ran, sepse
  • virusne/bakterijske bolezni (predvsem iz okolja, ne pa zaradi znižane imunosti kot danes)
  • brez antibiotikov so bile tudi manjše okužbe lahko smrtne

3. Zastrupitve

  • uživanje strupenih rastlin ali živali – predvsem v mlajših letih, pri učenju nabiranja

4. Pomanjkanje hrane / lakota (občasno)

  • redko, vendar možno pri migracijah, sušah, neuspešnem lovu

5. Visoka umrljivost dojenčkov in porodnih zapletov

  • porodna umrljivost žensk je bila višja, ker ni bilo sodobne medicine (rodile 5-7 otrok)
  • otrok ni preživel vsak (3-4)– vendar so preživeli postali praviloma zelo robustni

Srčna odpoved?

Ne, skoraj nikoli. Srčni infarkt (miokardni infarkt) je izrazito moderna bolezen. Potrebuje:

  • poškodovane žile (ateroskleroza),
  • kronični vnetni stres,
  • inzulinsko/leptinsko rezistenco,
  • disfunkcijo mitohondrijev → vse to pa ni obstajalo v njihovem načinu življenja.

Njihova prednost:

Lovci-nabiralci so:

  • živeli gibajoče, ne sedeče,
  • jedli sezonsko in lokalno (z malo sladkorja, brez kemikalij),
  • spali usklajeno z naravo,
  • bili nenehno v stiku s soncem, zemljo in naravo,
  • imeli nizko telesno maščobo, močne kosti, dober metabolizem.

Zato je njihova smrt prišla hitro, ko je prišla – ne pa počasi in v mukah, kot pri mnogih sodobnih ljudeh.

PRIMERJAVA: LOVCI-NABIRALCI vs. MODERNI ČLOVEK (dr. Krusova perspektiva)

VidikLovci-nabiralciSodobni človek
Leptinska občutljivostVisoka — redka hrana, sezonsko uživanje OHNizka — pogosta hranjenja, ves čas dostopni OH
Mitohondrijska učinkovitostVisoka — redox ravnovesje, naravna termogenezaNizka — kronično vnetje, oksidativni stres
Svetlobna izpostavljenostZjutraj sonce, zvečer tema (100 % naravna svetloba)Umetna svetloba, modra svetloba ponoči, premalo UV
Temperaturna izpostavljenostRedna izpostavljenost mrazu in vročiniKlimatizirano okolje, termično udobje – brez hormetične spodbude
PrehranaKetogena / sezonska, bogata z DHA, z nizko OHStandardna prehrana – visoko OH, nizek DHA
NeurodegeneracijaSkoraj neobstoječaPovečanje Alzheimerja, depresije, izgube kognicije
Kronične bolezniIzjemno redke (rak, diabetes, srčno-žilne)Eksponentna rast – sodobna “normalnost”
Vzrok smrtiAkutna poškodba, okužba, zastrupitevKronična degeneracija, dolgotrajno umiranje
Povezanost z naravoGloboka – bioritmi, zemlja, sonce, sezonskostOdklop – EMF, ekran, stres, izolacija
Epigenetska stabilnostVisoka – okolje podpira zdrav izražanje genovNizka – okolje epigenetsko toksično
CT (Cold Thermogenesis)Naravna, vsakodnevnaSkoraj neobstoječa

Katere pa so prednosti sodobne medicine?

“If I fall off a ladder and break my femur, I want an orthopedic surgeon – not a shaman with essential oils.”

Urgentna medicina:

  • Zlomi, poškodbe, prometne nesreče, ureznine, opekline
  • Kirurški posegi (apendicitis, poškodbe organov itd.)
  • Porodništvo in ginekologija pri zapletih
  • Oživljanje in reanimacija (oživljanje z defibrilatorjem itd.)
  • Transfuzije, intenzivna nega, presaditve

“Modern medicine is amazing when it comes to trauma. We can rebuild bones, stitch arteries, and even transplant organs.”

Antibiotiki in zdravila za akutne okužbe

  • Ko gre za akutno pljučnico, sepso, meningitis, okužbe pri porodu, lahko antibiotiki rešujejo življenja.

Diagnostika

  • Napredne metode: MRI, CT, PET, krvne analize, genetika
  • Pomembne za odkrivanje tumorjev, vnetij, notranjih krvavitev

Anestezija in bolečinska terapija

  • Omogoča posege, ki bi bili v preteklosti nepredstavljivi

Kaj je največja kritika?

  • Farmacevtsko vodeno zdravljenje simptomov, namesto vzrokov
  • Zanemarjanje svetlobe, cirkadiane biologije, mitohondrijev
  • Ignoriranje okoljskih dejavnikov (EMF, umetna svetloba, prehranska vsebina)
  • Standardizacijo zdravljenja brez individualne kvantne naravnanosti

“Modern medicine knows biochemistry. It ignores quantum biology. That’s where the problem begins.”

Strnjena zaključna misel

❝ Lovci-nabiralci niso živeli kratko – umrli so hitro. Mi danes ne živimo dolgo – mi počasi propadamo. ❞

Kaj bi potrebovali za resnično dolgoživost?

1. Postati leptinsko občutljivi

→ Zjutraj sonce + beljakovine, brez prigrizkov, brez modre svetlobe zvečer.

2. Živi v skladu z naravno svetlobo

→ Jutranja sončna svetloba, brez umetne svetlobe po sončnem zahodu.

3. Uporabiti mraz kot orodje (CT)

→ Hladen tuš, ledena kopel, lahka oblačila zunaj – aktivira rjavo maščevje, obnovi mitohondrije.

4. Jesti zgolj sezonsko in lokalno

→ Pozimi bolj ketogeno (maščobe, živalske beljakovine), poleti nekaj OH (lokalno sadje).

5. Drastično omejiti EMF in umetni svet

→ Manj Wi-Fi-ja, več časa bos na zemlji, manj ekranov, več narave, manj umetne hrane, zaslonskih odnosov..

6. Več naravnega gibanja in stika z naravo

→ Manj sedenja, več hoje, počepanja, več vadbe v naravi, več naravnih gibalnih vzorcev

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!

Posted on by — Leave a comment

Kako dihanje na usta vpliva na demielinizacijo živčnega sistema?

O dihanju na usta, še posebej pri otrocih, smo že veliko pisali. Preveri:

  1. Vzroki in posledice dihanja skozi usta
  2. Tri razlogi zakaj otrok diha skozi usta in kako mu pri tem pomagati?
  3. Kakšna je povezava med povečano žrelnico, mandlji in dihanjem na usta?

Tokrat pa bomo preverili mehanizem vpliva na razvoj živčnega sistema še posebej živčnih ovojnic mielina, katerih primarna naloga je prenašanje signalov in.. O tem smo že nekaj govorili v članku zakaj nastane avtizem, ADHD

V nadaljevanju si bomo pogledali, kako dihanje skozi usta vpliva na de-mielinizacijo, ampak najprej razložimo, kaj to sploh je..

Klasično razumevanje mielina

Mielin je maščobna ovojnica, ki obdaja živčne celice (nevroni) in:

  • deluje kot izolator aksonov,
  • omogoča hitrejši prenos akcijskega potenciala (skozi t. i. skokovito prevajanje med Ranvierjevimi zažlebi).

To je tradicionalna, nevrološka razlaga, ki jo najdemo v učbenikih.

Dr. Krusova razširjena razlaga (biofizikalni model)

Jack Kruse trdi, da:

“Mielin ni samo izolator, temveč mehanizem za prenos protonov – torej vode, elektronov in protonov – kar vpliva na učinkovitost celičnih energijskih procesov, kot je ATP sinteza.”

Kaj to pomeni?

Povezava z ATPazo in energijo celic

  • ATPaze (kot je npr. mitohondrijska kompleks V oz. ATP sintaza) so encimi, ki izkoriščajo protone (H⁺), ki tečejo skozi mitohondrijsko membrano, da tvorijo ATP – glavno energijsko valuto celice.
  • Kruseov model pravi, da mielin ne deluje samo kot kabel za elektriko (akcijski potencial), ampak tudi kot tunel za protone – kar povečuje učinkovitost lokalne proizvodnje energije v živčnih celicah.

Zakaj to šteje v kvantni biologiji?

Kruse s tem nakaže, da:

  • živčne celice niso le električni prevodniki,
  • ampak kvantno usklajeni biofizikalni sistemi, kjer so elektroni, protoni in svetloba (svetloba = fotoni) tesno povezani.

Poudarja torej:

➤ Energijska učinkovitost ne temelji samo na kemiji (kot uči klasična biologija), temveč tudi na biofizikalnih zakonih – še posebej prenosu protonov skozi mielin.

Sedaj pa si poglejmo povezavo z dihanjem na usta.. (1-3)

1. Ustno dihanje → kronična hipoksija

Dr. Kruse opozarja, da dihanje skozi usta zmanjšuje dovod kisika in dušikovega oksida (NO), pomembna za širjenje žil in zaščito živčnih vlaken. Posledično pride do:

  • mikrotubulne disfunkcije (glej spodaj),
  • oslabelega transporta znotraj živčnih celic,
  • in posledične demielinizacije (…)

Kaj so mikrotubuli?

  • Mikrotubuli so/je notranje ogrodje celice (citoskelet).
  • Izgledajo kot drobne cevke, narejene iz proteina tubulin.
  • V živčnih celicah delujejo kot “železnica”, po kateri se premikajo:
    • hranila,
    • signalne molekule,
    • mitohondriji,
    • odpadki.

Mikrotubuli v živčnem sistemu

V živčnih celicah (nevronih) so mikrotubuli ključni za:

  • transport nevrotransmiterjev (kemični prenašalci informacij),
  • gradnjo mielina (zaščitni ovoj okrog aksonov),
  • mitohondrijski transport (energija vzdolž živčnih poti).

Brez dobro delujočih mikrotubulov:

  • živčne celice ne morejo prenašati informacij pravilno,
  • mielinski ovoj se ne obnavlja,
  • nastane demielinizacija (podobno kot pri MS – multipli sklerozi).

Mikrotubulna disfunkcija: zakaj nastane?

Dr. Kruse opozarja, da hipoksija (pomanjkanje kisika) in pomanjkanje dušikovega oksida (NO):

  • oslabi energijsko oskrbo celic (mitohondriji ne morejo učinkovito delovati),
  • vodi v oksidativni stres (preveč prostih radikalov),
  • poškoduje tubulin – glavno beljakovino mikrotubulov.

Rezultat:

  • mikrotubuli se razpadejo,
  • celični promet se ustavi,
  • mielin se ne more graditi ali vzdrževati.

Morali BI biti izjemno pozorni na biološke pogoje, ki vplivajo na razvoj možganov – še posebej mielinizacijo, ki se najbolj intenzivno dogaja v prvih 3 letih življenja.

Kaj pomeni demielinizacija?

Mielin je kot izolacija živčnih kablov. Omogoča hiter prenos signalov po možganih in telesu.
Če mielin ne nastane pravilno, so posledice:

  • zakasnjena govorica, motorika, učenje
  • težave s pozornostjo, regulacijo čustev
  • večje tveganje za nevrološke motnje (npr. ADHD, avtizem, epilepsija)

2. Pomanjkanje NO (kot druga posledica dihanja na usta) vpliva na mielin

NO ni samo vazodilatator (širi žile) – sodeluje pri signalizaciji in obnavljanju mielinskih ovojev. Ko je NO deficitaren zaradi slabega dihanja (in potencialno drugih okoliščin, kot so EMF, stres), se struktura mielina podre.

3. Vpliv na mikrotubule

Dr. Kruse navedeno hipoksijo in nizke nivoje NO poveže z okvaro mikrotubulov – celičnih struktur, ki so ključne za prenos signalov in hranil vzdolž živcev. Brez mikrotubulov:

  • živčne celice ne morejo vzdrževati mielina,
  • pride do demielinizacije in nevroloških simptomov

Kaj najbolj vpliva na (slab) razvoj mielina?

  1. Hipoksija (premalo kisika)*
     → Do nje pride zaradi:
    • slabega dihanja (npr. dihanje na usta)
    • pomanjkanja gibanja zunaj
    • prenasičenega notranjega zraka brez prezračevanja

* Zakaj manj kisika? V skladu z Bohrovim zakonom potrebujemo določen delež ogljikovega dioksid (CO2), da kisik ‘pospremi’ v celice. zadostna količina CO2 pa se tvori samo, ko dihamo počasneje in manj, torej pri dihanju skozi nos. Kar poskusite nekaj minut globoko dihati skozi usta (kot na primer pri paničnem napadu). Boste imeli več kisika lai manj? Se vam bo začelo vrteti? Da. Ker na tak način možgani želijo opozoriti na nevarnost – premalo kisika. (Preveč kisika je v kroženju, a premalo ga pride na cilj – v celične mitohondrije). Zato se ob paničnem napadu, ko je prisotna hiperventilacija, pogosto pomaga z dihanjem v papirnato vrečko. To pomaga, da rekuperiramo delež CO2. Le ta pomaga ‘pospremiti’ kisik v celice in stanje se stabilizira. Pri klasičnem dihanju na usta sicer ni tako dramatičnega efekta, vseeno pa je prisotna kronična hipoksija – znižane vrednosti kisika. Seveda od tega ne umremo, živimo pa suboptimalno. To je še posebej pomembno za otroke, ki se še razvijajo in njihovi možgani morajo prejemati dovolj kisika.

  1. Pomanjkanje dušikovega oksida (NO)
     → NO omogoča prekrvavitev možganov in tvorbo mielina.
    → Zmanjša ga:
    • premalo sonca (UVB!)
    • premalo hoje bos, dotika narave
    • zobna pasta z fluorom in klorirano vodo (uničujejo oralni mikrobiom)
  2. Motena struktura mikrotubulov
     → Mikrotubuli so kot “notranji železniški sistem” za prenos snovi v celici.
    → Motnje nastanejo zaradi:
    • preveč umetne modre svetlobe
    • pomanjkanja DHA (omega-3 iz živalskih virov)
    • EMF obremenitve (Wi-Fi, telefoni, baby monitorji)*

*Vplivi elektrosmoga na dihanje na usta (oralno dihanje):

Vpliv elektromagnetnih polj (EMF)Kako vpliva na dihanje na usta
Aktivacija simpatičnega živčevja (fight-or-flight)Površno, hitro, ustno dihanje postane prevladujoče
Vpliv na možgansko-stebrične reflekseSlabša regulacijo jezika, ustnic in ustne zapore
Zmanjšana variabilnost srčnega utripa (HRV)Poslabša sposobnost telesa za umirjeno, nosno dihanje
Motnje spanja zaradi WiFi/4G/5GSpanec z odprtimi usti, spalna apneja pri otrocih
Celični stres (Ca2+ vstop, oksidativni stres)Spodbuja vnetje v nosnih prehodih in sinusih
Motnje limfne drenaže (zlasti ponoči)Povečanje zastajanja tekočine → zamašen nos
Vpliv na sinusePovečana občutljivost za plesni, alergene → več oralnega dihanja

Kruse v več člankih poudarja:

  • da termalni, svetlobni in kisikov signal vplivajo na celični citoskelet,
  • če pride do dolgotrajne disfunkcije (npr. ustno dihanje, umetna svetloba, slaba osvetlitev oči, premalo kisika) → mikrotubuli razpadejo,
  • in s tem centralni živčni sistem začne propadati → demielinizacija.

Kako torej podpreti mielinizacijo pri otroku? 

1. Zjutraj otroka pelji na sonce

  • Prvi obrok po soncu (ne takoj po vstajanju!)
  • Hodi bos, dotikaj se narave

2. Hrani možgane z DHA in holinom

  • Jajca, jetrca, maslo, sardine, losos, sardelice
  • Ne izpuščaj maščob – možgani jih nujno potrebujejo

3. Izklopi modro svetlobo zvečer

  • Ni risank ponoči
  • Namesto tega: rdeča lučka, pravljica, stik

4. Izogibaj se EMF v otroški sobi

  • Brez Wi-Fi ponoči
  • Brez baby monitorjev blizu glave
  • Telefon iz sobe (še posebej med spanjem)

5. Spodbujaj dihanje skozi nos

  • Nosno dihanje ponoči in podnevi
  • Če otrok diha na usta → takojšnja obravnava – glej spodaj

6. Hladna voda = dobra

  • Poleti se igrajte z mrzlo vodo
  • Plavanje v naravi
  • Ni treba “gretja vsega” – hlad spodbuja živčevje

POVZETEK

❝ Največji dar, ki ga lahko damo otroku, ni zaščita pred bakterijami ali kalorijami – temveč dober mitohondrijski signal, naravno svetlobo, pravo maščobo in svobodo gibanja. ❞
— Jack Kruse (povzetek)

DIHANJE NA USTA PRI OTROKU – POSLEDICE

Dihanje skozi usta ni fiziološko normalno. Že nekaj mesecev takega dihanja lahko močno vpliva na razvoj možganov, obraza, spanja in vedenja.

FIZIČNE POSLEDICE:

  • Napačen razvoj obraza: dolg, ozek obraz, podprt bradni lok.
  • Napačna rast čeljusti in zob: križni ugriz, gneča, potreba po ortodontu.
  • Odprta usta in dolgi obraz (t.i. “long face syndrome”).
  • Slabše razvite dihalne poti: nosni kanali ostanejo ozki → še več težav z nosnim dihanjem.
  • Spanje z odprtimi usti → smrčanje, apneja.
  • Kronično zamašen nos, še posebej zjutraj.

RAZVOJNE POSLEDICE:

  • Slabši razvoj možganov (zlasti prefrontalne skorje).
  • Zmanjšana oskrba z dušikovim oksidom (NO) → manjši pretok krvi v možgane.
  • Povečano tveganje za ADHD, učne težave, hiperaktivnost.
  • Motnje koncentracije, čustvena disregulacija.

IMUNSKE POSLEDICE:

  • Več vnetij ušes, sinusov, žrela.
  • Slabše filtriranje zraka → več alergenov, bakterij v pljučih.
  • Pogostejši prehladi in bolezni.
  • ustni zadah, več kariesa

Kako pomagamo nazaj vzpostaviti nosno dihanje?

KAKO UKREPATI?

1. Spodbujanje NOSNEGA DIHANJA

  • Najprej moramo starši biti zgled in dihati skozi nos.
  • Uporabljaj igro: »Zapri usta kot konjiček«. (Konji dihajo samo skozi nos.)
  • Ponoči: nosno dihanje preveri med spanjem – če otrok diha na usta, je treba ukrepati!

2. Reševanje ZAMAŠENEGA NOSU

  • Naravno pršilo s fiziološko raztopino, koloidnim srebrom
  • Izogibanje alergenom, suhemu zraku – vlažilec zraka zvečer.
  • Preveri jezik (kratek frenulum) – lahko ovira pravilen položaj jezika in povzroča odprta usta.

3. MIOFUNKCIONALNA TERAPIJA

  • Nauči otroka »počivati« z jezikom na NEBU ust (to je ključno za oblikovanje čeljusti).
  • Zaprta usta, jezik na vrhu, zobje rahlo skupaj.
  • Vaje za jezik, vaje za odpornost na CO2, ustni pripomočki kot so Froggy Mouth, Myotape ipd

4. PRESOJA STROKOVNJAKOV

Če otrok redno diha na usta:

  • Otroški ORL: preveri mandlje, nosno pregrado.
  • Logoped/funkcionalni terapevt: za miofunkcionalno terapijo.
  • Kraniosakralni terapevt ali osteopat (če je prisotna napetost v obrazu ali vratu).
  • Na Vadbeni kliniki preverimo večino napisanega ali priporočimo ustrezne strokovnjake

KRATEK POVZETEK: KAJ STORITI?

UkrepZakaj?
Spodbujaj nosno dihanjeDušikov oksid, možgani, razvoj obraza
Vlaženje in čiščenje nosuProti zamašenosti
Trda hrana, pravilen ugrizZa mišice, čeljust, pravilno držo jezika
Miofunkcionalne vajeZaprtost ust, pravilna drža jezika
Preverba frenulumaČe je jezik nizek ali ne doseže neba
Spanje z zaprtimi ustiKakovosten spanec, hormon rasti

Za individualno obravnavo pišite na info@vadbenaklinika.si.

Posted on by — Leave a comment

Kdaj priraščen jeziček postane problem?

Skrajšana podjezična vez zavira jezik pri gibanju. Zakaj je to tako pomembno? Kako otroka jezik ovira ali podpira pri razvoju? Kako mu lahko pri tem pomagamo?

Preberite si, kaj smo o tem že pisali: Kaj nam sporoča gibljivost jezika?

Zakaj se nekateri otroci rodijo s priraščenim jezičkom?

Odvečno vezivno tkivo v korenu jezika je posledica odsotnosti apoptoze že v maternici. (Apoptoza je eden od tipov programirane celične smrti. Zanjo potrebujemo UV svetlobo, ki pa se lahko tvori tudi endogeno. Preberite več o vplivu svetlobe).

Vsak ima podjezično vez in je nujna, ne sme pa ovirati pravilnega gibanja jezika, ker:

  • To negativno vpliva na dojenje (dolgi, neučinkoviti podoji, polivanje..)
  • Vpliva na razvoj čeljusti in zobnega loka- ozko in visoko nebo (jezik ne more biti prisesan ali le delno na nebo)
  • Vpliva na obliko obraza (podolgovat obraz, po navadi premajhna brada, podočnjaki, manj atraktiven obraz)
  • Vpliva na širino oziroma pretočnost razvoja zgornjih dihalnih poti (oteženo ali glasno dihanje)
  • Vpliva na govor
  • Vpliva na razvoj telesne drže (zamik glave naprej, razvoj kifotične drže)
  • Vpliva tudi na stresni odziv telesa (prvič, ker jezik s pritiskanjem na nebo stimulira vagusni živec in drugič, ker potencialno dihanje skozi usta sproža stresni odziv telesa preko plitvega dihanja in hiperventilacije)

Ker je prisesan jezik na nebo avtomatski sprožilec dihanja na nos, lahko povzroči dihanje na usta in z njo vso problematiko (VIDEO)

  • Nočno smrčanje in spalne apneje (intervali brez dihanja – če predolgi nevarni za možgane + stresni odziv – kortizol)
  • Povečani mandlji
  • Povečana žrelnica (ali oboje skupaj) – včasih je težko ugotoviti ali je bila najprej povečana žrelnica ali najprej dihanje na usta
  • Kronična vnetje ušes (ker vakuum jezika ne drenira eustahijeve cevi, povezave z ust z ušesi)

Pogosto se problematika skrajšane podjezične vezi, ki sicer ni ‘funkcionalno patološka’ prepleta s problematiko hipotonosti jezika, oralnih mišic in ali s prisotnostjo primarnih refleksov, kot so sesalni, babkin, ki bi morali izzveneti še predno otrok dopolni eno leto.

V tem primeru se da veliko pomagati z ustreznimi ustnimi pripomočki, kot je na primer FROGGYMOUTH in specifičnimi vajami. V nočnem času pa si v okviru omenjenega protokola lahko pomagamo z ustnimi obliži MYOTAPE.

V določenih primerih, ko je vez res problematična, pa otroka napotimo na prerez oziroma pregled k ustreznemu specialistu (tudi pri Aljini hčerki je bilo tako).

Primer slike desno (not so obvious) je lahko funkcionalno problematičen, ni pa nujno. V tem primeru se lahko poskusi najprej z vajami. Tudi prvi primer (levo na sliki) ni nujno vedno indiciran za poseg. Imamo res veliko različnih tipov skrajšav, anteriorne, posteriorne, kombinirane in v več stopnjah. Obstaja možnost, da se posteriorni del jezika vseeno dvigne na ustno nebo (in tam naredi vakuum), čeprav ima anteriorno vez (srčasti jezik). Potrebna je evlvacija.

V primeru, da se odločimo za poseg, je nujno potrebno delati izbrane vaje in masaže pred in po posegu. Največkrat pa intervencijo kombinirati še s kraniosakralnim terapevtom in logopedom.

Imamo pa potem še potencialno problematiko v pod-ustnični vezi (pod zgornjo ustnico), ki sicer ne ovira jezika, lahko pa povzroča druge nevšečnosti med drugim razmak med sprednjimi zgornjimi enkami.

Tudi svoji hčerki sem dala po nasvetu strokovnjaka (holističnega zobozdravnika) pri petih letih prerezat podjezično vez, namreč ob rojstvu tega ni nihče opazil, niti svetovalka za dojenje, pa čeprav sva imeli kar nekaj težav z dojenjem. En mesec sva morali trikrat na dan masirati in delati vaje (imam posnetek kako), ker sicer se lahko še bolj zaraste nazaj. To je bilo psihično in fizično veliko bolj zahtevno kot zgolj prerez jezička, ki je trajal le nekaj sekund in ni nič bolel (tretirani predel se je pošprical s protibolečinskim sredstvom). Zmerna bolečina se je pojavila zvečer oziroma naslednje jutro, a je hitro minila. Največji izziv so bile vaje in raztegovanje, saj se otrok hitro naveliča, zraven se pa še odvijajo vrtec – služba, drugi otrok.. Sedaj po dveh letih po posegu je še vedno prisoten razlog zaradi katerega smo se odločili za poseg. Ne morem sicer vedeti, točno kako bi bilo danes, če jezička ne bi prerezali, ampak sem 99% prepričana, da hčerka posega ni potrebovala. (Tako mi je rekel tudi drug strokovnjak že takoj po posegu.)

Menim, da se dotične frenotomije in frenolotomije priporoča več kot je potrebno. In menim, da jih je najbolje opravljati čim prej po rojstvu, ker dojenček potem z dojenjem opravi večino dela (masaže, raztegovanja..) in se tega ne zaveda. To je zgolj osebna zgodba s sporočilom, da se je dobro čim bolj prepričati (imeti morda mnenje dveh strokovnjakov), če je poseg res potreben oziroma (če ne govorimo o dojenčku) pri otroku najprej poskusiti s testiranjem in vajami. V veliko primerih je jezik kljub skrajšani podjezični vezi lahko zadostno gibljiv.

Spodaj avtoportret hčerke, izdelek v vrtcu. Opazite lahko kako je izpostavila jeziček in celo narisala prerezani del. Ta izkušnja se ji je res zapisala v dušo. Na nek način je bila ponosna, morda pa hkrati tudi obremenjena.

Tudi, če ima otrok ali oseba idealno podjezično vez, ima lahko VSE naštete težave, ki pa izvirajo iz drugih razlogov, ki povzročijo dihanje na usta in s tem nepravilno rabo jezika:

  • alergije & intolerance (so rešljive)
  • kronični prehladi (večkrat razlog v funkcionalno šibki levi možganski hemisferi) – povečani mandlji in žrelnica
  • kronična vnetja (pogosto razlog v funkcionalno šibki desni hemisferi) – povečani mandlji in žrelnica
  • prevelika obremenitev z elektro magnetnim ‘smogom’ & neustrezno svetlobno okolje (rešljivo)
  • anatomski razlogi (lahko pomaga KST)
  • šibek mišični tonus & slaba percepcija ustnega predela (rešljivo)
  • dolgotrajna uporaba dude, stekleničke, sesanje prsta, pitje z bidonom na način sesanja, včasih tudi predolgo dojenje
  • ujeta čustva

Vse to raziščemo in se pogovorimo o ustreznih ukrepih. Pišite nam na info@vadbenaklinika.si ali pokličite na 041660687.

Posted on by — Leave a comment

Zakaj je (notranja) modra svetloba tako škodljiva, če je prisotna tudi v sončni svetlobi?

Večina ljudi pač ne razume.. Mainstream je močnejši. Ta zapis je rezerviran za tiste, ki želijo spregledati.

Vedno znova dobivam komentarje:

“Zakaj bi bila modra svetloba škodljiva, če je tudi v naravni sončni svetlobi moder spekter?”

Naša pretekla FB objava o novi vrsti računalnika/tablice brez modre svetlobe je požela veliko komentarjev, med njimi tudi veliko napačnih trditev, da modra svetloba ni škodljiva ter da je DaylightComputer enako kor Remarkable (več o tem na povezavi in na dnu zapisa).

Preberi tudi blog Kaj je zastrupljenost z modro svetlobo.

Ampak poglejmo si, zakaj je modra svetloba ŠE BOLJ škodljiva kot wifi in 5G sevanje.

Vemo, da je oboje del elektromagnetnega spektra in fotonskega delovanja, le da ima modra svetloba krajše valovne dolžine (in zato večjo moč) WIFI in podobna sevanja pa imajo dolge valovne dolžine (in manjšo moč), a se njihova problematika skriva v obliki valov, ne v moči.

Poglejmo pod drobnogled modro svetlobo.

Ključna razlika med modro svetlobo, ki jo oddajajo LED luči in zasloni (kot tudi neonske luči) in modro svetlobo v soncu je ta, da v sončni svetlobi modra svetloba NIKOLI ne nastopa izolirano, ločeno od rdeče svetlobe (kamor spada vidna rdeča in nam nevidna infrardeča)!

Tudi, ko je zunaj največ modre svetlobe v dnevu (solar noon – sončno poldne), je istočasno prisotne vsaj 49% rdeče in infrardeče (grelne) svetlobe. Ravno v tem je trik. Rdeča svetloba nevtralizira negativne učinke modre. Jo na nek način njen ‘amortizer’.

Problem z umetno svetlobo se je znatno povečal s prepovedjo žarnic na žarilno nitko. Ta tip svetlobe je vseboval dokaj širok spekter svetlobe, vključno z infrardečo (grelno) in je kot tak še najbolj posnemal naravno sončno svetlobo. Žal so se določene elite odločile, da so take žarnice potratne (neprimerne za okolje?) in prišle so LED svetilke (in LED zasloni), pa tudi neonke (domnevni prihranek na elektriki pa sem tako ali tako ne pozna v žepu, saj se elektrika kljub temu draža?). Ta vir svetlobe vsebuje izoliran del svetlobe, ki ne greje, torej brez terapevtskih učinkov – samo modri del spektra (90%), ki pa sam po sebi terja davek na naše zdravje. Poleg tega vsebuje tudi veliko bolj izrazit flickering (škodljivo nevidno utripanje, ki ga zaznamo s kamero od telefona, ki v sončni svetlobi ne obstaja). 

Primarni problem umetne svetlobe se sicer ni začel z LED lučmi, ampak že s samim izumom elektrike, hišnega električnega omrežja in žarnic, saj smo tako prvič v zgodovini človeštva lahko začeli zamenjevati dan za noč oziroma si podaljševati dan, kar je pustilo negativni pečat na našem zdravju (bistven porast raka in drugih bolezni).

Splošno gledano rdeča svetloba polni baterije naših celic (mitohondrije), modra pa jo izčrpava.

Modro svetlobo prav tako nujno potrebujemo. Sredi dneva telesu sporoča, da je dan (sporoča, kateri del dneva je) in telo na podlagi teh informacij sprošča točno določene hormone, ki so potrebni v danem delu dneva (kortizol, melanin, leptin, dopamin..) Modra svetloba regulira naš cirkadiani ritem.

Genomics of circadian rhythms in health and disease

Svetloba je torej za naše telo nosilec informacij. Hkrati pa je tudi vir energije.

Za pravilno delovanje našega telesa potrebujemo točne informacije, kaj naj telo dela/proizvaja/inhibira v določenem času dneva. Brez tega pride do kaosa. Kaos pa vodi v vnetja. Vnetja pa vodijo v povečan delež protonov (na račun negativnih elektronov). Premalo elektronov pomeni premalo električne napetosti v telesu. Kar pomeni nizka napetost.  Vse bolezni imajo skupno to, da imajo nizko napetost. Celica potrebuje minimalno -25 mV  za optimalno delovanje, vendar potrebujejo kar -50 mV, da ustvarijo novo celico.

Torej, na primer telefon v roki, brez zaščite za modro svetlobo in še z vklopljenim wifi-jem ali prenosom podatkov, posreduje napačne informacije skozi oči in kožo.

Ko se zjutraj zbudimo in takoj pogledamo v telefon, preskočimo svetlobna navodila ‘sončnega vzhoda’, ki je bolj rdečkasta in telo takoj dobi informacijo, da mora sproščati enormne količine kortizola in dopamina, namesto da bi se postopoma pripravilo na nov dan. Sčasoma to vodi v izgorelost.

Popoldne in zvečer, ko smo izpostavljeni zaslonom ali modrim lučem (izgledajo zelo belo), zopet posredujemo telesu napačne svetlobne informacije. Namesto, da telo postopoma začne izločati vedno manj kortizola in vedno več melatonina (hormona za spanje in obnavljanje telesa), se zgodi ravno obratno. Modra svetloba daje signal, da je poldne. To poldne večkrat traja tudi do poznih večernih ur. Medtem pa telo še kar gara naprej in se trudi tvorit kortizol. Kortizol pa je stresni hormon. V njegovi prisotnosti se tole ne more umirit in regenerirat. Brez regeneracije pa ni zdravih celic.

Na levi siki (sunlight) vidimo enakomerna porazdelitev svetlobe (odvisno tudi od časa v dnevu), sledi LED svetilo z izrazitim modrim zobom, neonska (ki jo najdemo povečini v zdravstvenih ustanovah in šolah) ter žarnica na žarilno nitko.

Zato modra svetloba povzroča nastanek (prekomeren) ROS – reaktivnih kisikovih spojin (prosti radikali), še posebej, ko je v rangu med 430 – 460 nm in izolirana.

Mimogrede ali ste vedeli, da so vse študije o malanomu zaradi potencialno škodljive UV svetlobe nastale v umetnih okoliščinah (laboratorijih) z izolirano UV svetlobo, brez rdeče, kar v naravi ne obstaja?

Modra svetloba poruši delovanje SCN (suprachiasmatic nucleus) oziroma ‘the master clock’ v možganih ter vpliva na delovanje vseh 25.000 genov. 

Melanin spreminja v dopamin in s tem v dopaminsko odvisnost v hipoksičnem okolju. To vodi v depresijo in odvisnost od zdravil.

S tem ko negativno deluje na SCN, povzroča vnetja (ker organi ne delujejo sinhrono), poveča se število protonov (zdrav človek ima več elektronov) to posledično izčrpava DDW (deuterium depleted water) v mitohondrijih kar vodi v pomanjkanje energije in izčrpanost.

Modra svetloba dviguje tudi LDL, slab holesterol. Ker de-sinhronizira master clock, de-sinhronizira tudi črevesje, ki je glavni akter pri ‘prebavljanju’ devterija, težkega vodika. (Zato ne gre skupaj bivanje v prostorih z prevladujočo modro svetlobo in hranjenje s tropskim sadjem, polnim devterija – težkega vodika, za katerega potrebujemo sončno svetlobo, da ga predelamo)

Zato potrebujemo  potem čim več DHA maščobnih kislin v membranah, da so te površine hidrofilne, da se lahko dela EZ voda.

Ironično pa modra svetloba uničuje tudi DHA. 

In zvišuje glukozo v krvi!  Poznate študijo Glen Jeffery Light stimulation of mitochondria reduces blood glucose levels? Rdeča svetloba znižuje glukozne vrhove v krvi! Naš metabolizem je odvisen od sončne svetlobe. Hranjenje pod umetno lučjo in za zasloni ter ponoči ima negativen efekt na metabolizem in regulacijo sladkorja v krvi!

Modra svetloba pa uničuje, kot smo že omenili,  tudi melatonin, ki ni nujen samo za spanje, ampak tudi za preprečevanje povišanja stopnje heteroplazmije (ker drži narazen respiratorne encime v respiratorni verigi v celici). Stopnja heteroplazmije v mitohondrijih pomeni, kako močno in hitro mutira mitohondrijski DNK, kar je slabo (pomeni, da se hitreje staramo).

Današnja modra svetloba, sevanja in drugi načini za zastiranje sonca so kot novi KT event (ko so izumrli dinozavri) – vodijo v (kognitivno) de-evolucijo. Sesalci so takrat preživeli (pod zemljo), ker so vase potegnili ves melanin iz kože in dlake in z njim ustvarjali notranjo svetlobo s pomočjo Warburgovega metabolizma in metastaz, ki imajo danes sicer negativno konotacijo zaradi raka.

Najboljši del.. Zanimive študije!

Ste slišali za kitajsko študijo o izpostavljenosti umetni svetlobi ponoči, kjer so s satelitskimi slikami gledali povečano nočno razsvetljavo in spremljali ‘mortality rate’ – stopnjo smrtnosti tamkajšnjega prebivalstva ter ugotovili, da se je stopnja smrtnosti bistveno povečala tam, kjer je bilo več svetlobe ponoči! ŠTUDIJA

Potem obstaja študije Texas University iz leta 2024, kjer so spremljali več kot 88.000 ljudi z urami, ki so zaznavale vidno svetlobo in ugotavljali stopnjo smrtnosti glede na rabo svetlobe v različnih delih dneva. Ugotovili so, da se je življenjska doba skrajšala, če je bila svetloba prisotna po osmi uri zvečer in tudi, če jo je primanjkovalo čez dan. Brighter nights and darker days predict higher mortality risk

Študija Induction of Skin Cancer by Long-Term Blue Light Irradiation pa govori o pojavu raka ob daljši izpostavljenosti modri svetlobi!

Morda vas bo presenetila tudi študija Harvard Kennedy School iz leta 2018, ki govori o tem, da sončna svetloba močno preprečuje pojav gripnih obolenj! 

“We find that sunlight strongly protects against getting influenza.” Sunlight and protection against influenza.

..In rešitve, ko nam primanjkuje sončne svetlobe

To pomeni, da bi jeseni in pozimi veliko manj zbolevali, če bi imeli na voljo več sončne svetlobe. To je dejstvo. Ker pa to pozimi težko dosežemo, sploh v naših krajih in z našim življenjskim slogom, lahko sončno svetlobo tudi ‘biohackamo’ – oziroma nadomestimo z umetno svetlobo, ki posnema sonce, kamor spadajo rdeči svetlobni paneli, UV vitamin D paneli ali s terapevtsko svetlobno kapo (ki si jo lahko izposodite ali kupite pri nas ali pa pridete na svetlobno terapijo s paneli.

Iz tega naslova pa še posebej za mladostnike priporočamo uporabo Daylight računalnika- tablice, ki ne vsebuje modre svetlobe, flickeringa in se ga da uporabiti na zelo varen način – internet na kabel (brez sevanja), omejitev aplikacij, čas zaslona, čas zaslona glede na del dneva (na primer se izključi ob 18:00, vse z Google Family Link-om).

Vsekakor pa je pomembno tudi, da se naučimo, kako optimizirati notranjo modro svetlobo. V ta namen uporabljamo različne filtre za modro svetlobo, kot so na primer očala za blokiranje modre svetlobe, izbiramo prava svetila oziroma v večernem času uporabljamo oranžno – rdeče mobilne (bralne) lučke.

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!


Preberi še zapis Sončna očala, ne hvala!

Posted on by — Leave a comment

Avtizem nastane že ob spočetju. Svetloba je ključ!

Avtizem, ADHD in druge razvojne motnje se začnejo že v maternici, oziroma še predno je otrok sploh spočet! Primarno je ‘kriv’ materin mitohondrijski DNK (Mi ga imenujemo svetlobni DNK, ker deluje ‘na svetlobo’), ki vpliva na proces nevrulacije in mielinizacije. (Nevrulacija je proces nastajanja možganov in hrbtenjače iz ektodermalne nevralne plošče, mielinizacija je proces nastajanja živčnih ovojnic, po katerih tečejo signali.)

Nevro kirurg, dr. Jack Kruse, ki v zadnjih dvajsetih letih raziskuje načrtno ‘pokopane’ študije o dejanskem delovanju našega telesa (kot na primer Roeland van Wijk Light in shaping life, delo Fritz Albert Popp-a in Robert O Becker-ja – Body electric, če naštejem samo tri ključne za ta prispevek, je v pogovoru (podcastu) z dr. Brandonom Crawfordom, funkcionalnim nevrologom, učencem dr. Roberta Melilla, katerega metodo raziskujemo in delno uporabljamo tudi na Vadbeni kliniki, razkril, kaj je dejanski vzrok avtizma in drugih razvojno – nevroloških funkcionalnih motenj.

Ta podcast smo ‘čakali’, leta! Gre za ‘spoj’ znanja iz področja funkcionalne nevrologije  – integracije primarnih refleksov ter funkcionalne povezanosti leve in desne hemisfere s cirkadiano fizikalno biologijo, ki jo na Vadbeni kliniki preučujemo in prakticiramo zadnje leto (SVETLOBNI DNK).

S pomočjo tega predavanja je moč povezati znanje iz obeh področij v eno samo celostno razumevanje problematike in načrtovati rešitve.

Bistvo je v svetlobni terapiji in tudi dr. Crawford, avtor video prispevka, uporablja fotobiomodulacijo (terapijo z rdečo in celo zeleno svetlobo) za odpravljanje tovrstnih težav. Dr. Jack Kruse v videu pojasni, zakaj ta metoda dejansko deluje oziroma zakaj v nekaterih težjih primerih ne deluje in kaj ji manjka.

Interpretacija video intervjuja (z nekaj dodatnimi komentarji)

Vse skupaj se začne v mitohondrijih mame otroka ter v svetlobi, ki je ali ni prisotna v jajčecu in spmermiju.

Zaradi študij dr. Douglas Wallace-a, očeta mitohondrijske znanosti danes vemo, da mitohondrijski DNK podedujemo po mami. (Mitohondriji so celične elektrarne, ki imajo svoj mitohondrijski DNK, ki ima lahko različno stopnjo heteroplazmije (‘heteroplasmy rate’), ki določa, kako hitro lahko ta DNK mutira, kar večinoma ni zaželeno. Za razliko od jedrnega (nuklearnega) DNK-ja, ki je fiksen, je zelo odvisen od vpliva epigenetike (okolja), kar je v bistvu dobra novica, če jo znamo pravilno uporabit!). Torej, če mama živi v slabih pogojih, kamor se šteje slabo svetlobno okolje (veliko modre svetlobe, premalo rdeče in infrardeče), veliko ne-naravnega elektromagnetnega sevanja (‘non native EMF’), kot so wifi, 5G antene ipd ter neprava hrana ob nepravem času (na primer tropsko sadje, polno težkega vodika – devterija v zimskem času), potem prenese na otroka mitohondrijski DNK z večjim mutacijskim bremenom.

Dejansko imamo kraje po svetu, kjer je več avtizma in slabše EM (elektro-magnetno) okolje (Npr New Jersey in Kalifornija)!

Torej, vse skupaj se začne v maternici, ko ima zarodek na voljo slabši mitohondrijski DNK: Njegova naloga bi morala biti proizvajati šibko UV svetlobo (ultra šibke fotone) in s tem tudi NO (dušikov oksid), i sta potrebna, da bi se lahko nevroni v talamusu normalno razvijali in migrirali ‘po zapovedani matrici nevrulacije’. (neokorteks se razvije iz talamusa. Talamus je center vseh senzoričnih občutkov v telesu. Zato imajo ti otroci skoraj vedno tudi težave s senzoričnim procesiranjem. Vsi  otroci z nevrološko – razvojnimi izzivi imajo težave s tem traktom in ta trakt je dvosmerni – ima notranjo in zunanjo (svetlobno) povezavo.

Da bi to razumeli, se moramo vrniti v čas Velikega kisikovega dogodka

(GEO Graet Oxygenation Event), ko se je v zemeljski atmosferi vrednost kisika povečala iz 1% na 21% in ogrozila obstoj takratnih enoceličnih bitij. Danes poznamo tri domene življenja: arheje (prokarionti) – nimajo jedra in ostalih organelov, bakterije in evkarionte (človek)
Še pred Kambrijsko eksplozijo (pred več kot 530 milijoni let), ko se je življenje na Zemlji začelo (z evkarionti) so arheje in evkarionti živeli v anaerobnem okolju s pomočjo warburgovega metabolizma. Njihove celične membrane so bile zelo drugačne od naših. Great oxygenation event – pred 2,4 milijarde let – začenši v oceanu (z algami) – povzroči endosimbiozo arhej in bakterij – nastanejo evkarionti – in s tem mitohondriji! Bakterije so se s tem skrile pred kisikom, arheje pa so dobile nov način proizvodnje energije preko sončne svetlobe!

Takrat je svetloba oblikovala predhodnike našega življenja in obstoja .

(Knjiga Light sculps life). Pred pojavom eksplozije kisika še ni bilo mielinizacije.

Takrat smo začeli uporabljati TCA cikel (tricarboxylic acid cycle) oziroma Krebsov cikel  (Cikel citronske kisline je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma) in ustvarjati mielin. Mielin(ske ovojnice) so glavni problem pri razvojnih motnjah. Mielin ni samo izolator za akcijski potencial, ampak je mehanizem protonske prevodnosti, ki povečuje učinkovitost ATPaze (ATPaze so razred encimov, ki katalizirajo razgradnjo ATP v ADP in prosti fosfatni ion ali inverzno reakcijo. Ta reakcija defosforilacije sprosti energijo, ki jo encim izkoristi za poganjanje drugih kemičnih reakcij, do katerih sicer ne bi prišlo. Ta proces se pogosto uporablja v vseh znanih oblikah življenja.)

Nevrulacija lahko poteka optimalno samo ob optimalni mielinizaciji!

Zakaj je vse to pomembno?

Če želimo rešiti dejanski problem pri avtističnem otroku, moramo razumeti mehanizem delovanja kisika v telesu in ga ponovno rekonstruirati – tako kot ‘nas’ je rekonstruirala narava, ko smo iz warburgovega metabolizma (način delovanja organizmov pred kisikovo eksplozijo), prešli na delovanje našega organizma s pomočjo kisika (Oxidative phosphorylation). Možgani avtističnega otroka namreč delujejo v pomanjkanju kisika, na warburgov metabolizem, kar ni optimalno in vodi v kognitivno de-evolucijo.

Za pomoč pri upravljanju s kisikom so nastali HEM proteini (proteini, ki imajo za osnovo železo). Naš glavni HEM protein je hemoglobin. Da lahko opravlja svoje delo, torej prenaša kisik, moram biti v njem železo v 2+ stanju in ne v 3+ stanju, kar se dogaja pri teh otrocih. Samo na ta način se lahko razvijajo mielinske ovojnice, ki so električni izolatorji in hkrati predstavljajo kritično vlogo pri prenosu kisika in tvorbi ATP (adenozin trifosfat, energija, ki jo ustvarjajo mitohondriji). Brez kisika pa tudi ne bi bilo tvorbe endogene UV svetlobe (biofotoni).

Svetloba je ustvarila kompleksna živa bitja.

Ko se otrok razvija v maternici, je ključ za njegov razvoj (možganov) hipoksično okolje. Hipoksija ali pomanjkanje kisika ima negativno konotacijo, ampak v prenatalnem obdobju je ključ za dober razvoj, ker spodbuja migracijo nevronskih celic iz talamusa (nevrulacijo). Postnatalno pa dojenček zaživi v kisikovem okolju, ampak avtističen otrok ga ne zna uporabljat, ker ima železo še vedno v 3+ obliki in zato  možgani delujejo na warburgov metabolizem. Treba je spremeniti stanje železa. Tega se žal ne da zmanipulirati s prehrano in prehranskimi dodatki, to lahko spreminjamo edino s svetlobo (pravo seveda) – pri čemer je ustrezna cirkadiana prehrana seveda lahko v pomoč.

Modra svetloba spreminja železo v 3+ stanje!

Rdeča svetloba ga spreminja v 2+ stanje!

Kaj se zgodi, ko se v talamusu izgubi kontrola nad kisikom med neurolacijo? To vodi v avtizem! 

In tudi druge bolezni. Ta proces se žal nadaljuje tudi po porodu. Takrat pride na vrsto terapija s svetlobo. 

Potrebujemo HEM proteine , da tvorimo DDW (deuterium depleted water – vodo brez težkega vodika – veliko več o tem v programu SVETLOBNI DNK), da hidriramo ovojnice melanina, da lahko ustvarimo ‘mikro’ električni tok, ki pretvarja rdeče krvničke v matične celice, ki jih potrebujemo za gradnjo možganov. (Robert O Becker)

S fotobiomodulacijo delujemo ne samo na ATP, ampak tudi direktno na mielinske ovojnice. Prav tako izboljšujemo HEM proteine, da lažje ustvarijo Fe 2+ stanje za prenašanje kisika (v maternici imamo Fe 3+ stanje). Hemoglobin je monokromatičen in sprejema v glavnem rdečo svetlobo (600 nm), nato pa jo konvertira v telesno UV svetlobo, saj od srčno žilnega sistema dobimo samo 20% outputa v možgane.

Otroški možgani so še zelo plastični (in se z lahkoto prilagajajo oziroma odzivajo na stimuluse) zato s takšno terapijo lahko dejansko trajno rekonstruiramo možgane, saj odpravljamo deficite, kot so hem proteini, mielin, melanin.., ki se niso zgodili v maternici zaradi pomanjkanja pravega svetlobnega oziroma elektro-manetnega okolja (mame).

Učinki pa se množijo (ne seštevajo), ko združimo fotobiomodulacijo skupaj z ustreznimi vajami in gibalnimi vzorci! Piši nam na email info@vadbenaklinika.si in poslali vam bomo VIDEO primer, kako združimo vaje za integracijo primarnih refleksov s KAPO ZA FOTOBIOMODULACIJO!

Kaj v osnovi potrebuje otrok, ki se rodi s takšno predispozicijo

(česar ob rojstvu ne prepoznamo) – lahko pa sumimo glede na potek poroda – na primer otroci rojeni z medenično lego imajo že deficit v razvoju vestibularnega sistema, ker ne zaznajo dobro prave pozicije v maternici, prav tako tisti s popkovino okoli vratu.. ipd .. 

Dr. Douglas Wallace je ugotovil (in dr. Kruse to opisuje), da lahko popravimo heteroplazmijo mitohondrijskega DNK. Kako?

Otrok potrebuje:

  1. Sončno svetlobo (obvezno sončne vzhode oziroma jutranjo svetlobo) – sončni vzhod ima najboljšo možno svetlobo za obnavljanje HEM proteinov
  2. UV svetlobo – tudi pozimi
  3. Temo ponoči
  4. Pitje DDW (vode brez težkega vodika, kar vključuje tudi prehrano brez težkega vodika)
  5. Ozemljevanje (Ni bilo direktno omenjeno v tem podcastu, vendar ga dr. Kruse sicer veliko omenja, saj telesu dovaja negativne elekrone)
  6. Omega 3 maščobne kisline, z DHA na čelu (tudi tega direktno ne omenja v tem videu, sicer pa zelo veliko, saj se DHA nahaja v omenjenih membranah mitohondrijev, kjer nastaja DDW)
  7. Gibanje (ni direktno omenjeno, ampak gibanje je glavno gonilo razvoja možganov, sploh po porodu. Dr. Melillo večkrat ponavlja: ‘Simple movement – simple brain, complex movement – complex brain)

Tako se hem proteini obnavljajo vsak dan po malo.

Hujšo obliko avtizma otrok ima, več prave svetlobe potrebuje. Ni dovolj zgolj 15 min na dan, ampak 3-6 ur! Pri hujših oblikah je treba otroka za nekaj časa peljat v drugo okolje, na primer na plažo za nekaj tednov (ampak pazit na EMF). Se sprašujete, kako to vse izvesti? Če ti zdravje otroka (in sebe) ne pomeni največ na svetu, kaj ti potem?

Otrok ne potrebuje oziroma mu škoduje ne-naravna elektromagnetna sevanja kot so:

  1. Modra svetloba (moderne led luči, neonke, vsi zasloni – Kako jih optimizirate najdete v SVETLOBNI DNK
  2. WIFI (naučimo vas, kako ga optimizirati doma)
  3. 5G, 4G..(naučimo vas, kako se doma zaščititi pred sevanjem teh anten)
  4. Uporaba telefonov (sploh ob glavi), BT slušalk ipd

Otroci imajo pol tanjše lobanje od odraslih, zato jih tovrstna sevanja toliko bolj prizadenejo. Vse to pa se začne že v maternici, ko se mama pogovarja po telefonu, ki ga drži na ušesu (namesto, da bi bil telefon odložen na mizo ter vklopljen zvočnik ali žične slušalke).. 

Otroke z razvojnimi izzivi pa sevanje bolj prizidane tudi zato, ker imajo slabše mieliinizirane možgane in so zato bolj občutljivi.

Svetujemo nošenje očal za blokiranje modre svetlobe v večernem času.

Žal tudi v vrtcih in šolah ni primernega okolja.

Zakaj prvošolčki in tudi vsi ostali potrebujejo v vsakem razredu ruter, da jim seva direktno na glavo, s polno močjo, medtem, ko sploh ne koristijo interneta? Zakaj učiteljica, ki ga, nima interneta preko kabla oziroma zakaj ruterji niso na hodnikih? In če so v učilnici, zakaj morajo delovati s polno močjo? Zakaj imamo v šolah neonke, ki oddajajo najslabšo možno svetlobo? Zakaj večkrat pouk ali podaljšano bivanje ali vsaj športna vzgoja ne potekata zunaj? Zakaj so v torbah otrok dovoljeni telefoni, ki ves čas pouka sevajo? In konec koncev zakaj pozimi jejo hrano, ki ni zrasla v našem svetlobnem okolju? ter zakaj tako pogosto dobijo (za malico) visoko procesirano in sladkano hrano? Jaz na te stvari stalno opozarjam v šoli. Kaj pa vi? če bom pri tem ostala sama, bom kot Don Kihot v boju z mlini na veter..

Če bomo z otrokom več v naravi, pod naravno svetlobo, se bo njegov živčni sistem lažje zreguliral (in naš tudi). V naravi lahko preklopimo na delovanje parasimpatikusa, česar nam umetna svetloba ali samo čez okna filtrirana notranja svetloba ne dovoli, saj njen prevladujoč modri spekter daje telesu signal, da je del dneva, ko mora sproščati večje količine kortizola, kar spodbuja budnost, hkrati pa tudi simpatikus (boj ali beg način delovanja). Takšna cirkadiana zmeda pa povzroča vnetja v telesu. Če se mora telo ukvarjati z vnetjem, pa se ne more še z gradnjo možganov, ne?

Narava ima vedno prav. Zakaj enostavno ne upoštevamo njenih zakonov? Naša biologija je bila ustvarjena kot posledica prilagoditve na sončno svetlobo in kisik v atmosferi. Kakorkoli to spreminjamo, spreminjamo svoje pogoje za preživetje.

Torej to so osnove. Kaj pa prehrana?

Neustrezna prehrana, cepiva, pesticidi, težke kovine in ostali stresorji pa nato sekundarno obremenijo živčni sistem in zavirajo potencialni napredek.

Neustrezna prehrana ni samo procesinarana hrana, sladkor, gluten.. ampak je to lahko ‘na videz’ povsem zdrava hrana (kot je ananas, avokado, banane, črna čokolada, ki ni zrasla v našem okolju in zato ne vsebuje prave elektromagnetne ‘barkode’. Je polna devterija in pri tem pomaga samo močno poletno sonce. (V programu Svetlobni DNK imamo cel modul posvečen prehrani poleti in prehrani pozimi). Otrokovih mitohondrijev ne želimo se dodatno obremenit s težkim vodikom (ki vsebuje dodatni proton). Mimogrede.. tudi ogromno prehranskih dodatkov ga vsebuje!

Poglejmo si še, kaj naredijo cepiva

CCO – Cytochrome C oxidase – citokrom C oksidaza, ki je tudi HEM protein, drži 30 milijonov voltov napetosi med membranama v mitohondrijih (med NAD+ in kisikom), ker ustvarja DDW (vodo brez devterija), ki deluje kot izolator IN nadzoruje apoptozo (nujno potrebno odstranjevanje poškodovanih celic). MMR cepivo, odpre to zaščito in 30 milijonov voltov napetosti uhaja ven izpod nadzora in uničuje tkiva, Cilj je renovirati HEM proteine, da se to nikoli več ne zgodi. Gre za evolucijo HEM proteinov, ki se začne z GOE. Če apoptoza ne deluje, poškodovana celica ni odstranjena, potem ‘prazni baterijo’ v telesu in celice ne morejo emigrirati iz talamusa v korteks. In ko apoptoza ne deluje, ta ‘pokvarjena’ celica vpliva tudi na druge zdrave celice, da ne morejo emigrirati. Tudi one morajo biti podvržene apoptozi. In kaj se zgodi, če imajo vsi HEM proteini v matičnih celicah, ki so bile oplojene, ita defekt? Uala imamo avtizem! Ko imaš porušeno ravnovesje med membranama /v mitohondrijih) – kot opisano – tudi ne moreš mielinizirati in prav tako ne uporabljati krebsovega cikla!

Ali lahko pomaga hipobarična komora?

Kratek odgovor je NE. Ker preveč kisika lahko poškoduje tkiva, če potencial med membranama v mitohondrijih ni pravilno vzpostavljen – torej na eni strani NADH+ in na drugi kisik. Vmes mora CCO ustvarjat DDW, da nevtralizira 30 milijonov voltov napetosti, kar pa je pri avtističnih otrocih problem. Najprej moramo popravit HEM proteine (z rdečo svetlobo) in vzpostaviti apoptozo, šele nato, ko imamo železo v Fe2+ stanju lahko dodajamo kisik. (Moja opomba – Osebno bi namesto dodajanja kisika dodajala molekularni vodik oziroma bravnov plin (Brown’ gas), ki prav tako pomaga spraviti železo v Fe2+ stanje!)

Otrok z avtizmom ima pogosto tudi avtoimune težave in disbiozo.

Pr disbiozi gre zopet za problem de-mielinizacije enteričnega živčevja (črevo) in vagusnega živca (X. možganski živec), ki povezuje možgansko deblo s črevesjem in je kot dvosmerna komunikacijska avtocesta. Probiotiki ne pomagajo in dr. Kruse jih odsvetuje oziroma kakršnekoli dodatke (razen omega 3?). Ker omenja stimulacijo vagusnega živca, se sama sprašujem, če bi takšnim otrokom pomagal stimulator vagusnega živca, kot je Pulsetto (ki ima tudi program za črevo) in ga uporabljam tudi sama.

Povzetek in zaključne misli

Mitohondriji so naš lastni ‘WIFI’.

So nevidna povezava s soncem. Ko sončna svetloba pride v naše celice, jo programira. Celica pa posledično oddaja ultra šibko svetlobo (biofotone) znotraj nas – in to dejansko ustvarja življenje (daje biofizična navodila, ki se potem pretvorijo v biokemijske reakcije).

Zato pri avtizmu in drugih razvojnih nevroloških izzivih ne gre za genetsko okvaro, ampak gre za biofizični epigenetski fenomen, ki ga povzroči problematična svetloba (svetloba je tudi del elektromagnetnega sevanja). Problem je v biofiziki in ne v biokemiji.

Kaj pomeni razvoj tega trenda v prihodnosti? To je kognitivne DE-evolucija.

Ta zapis je tudi opozorilo oziroma navodila za vse bodoče mamice, ki želijo roditi zdrave otroke oziroma sploh zanositi, da upoštevajo zakone narave v obliki cirkadiane biologije in začnejo na tak način tudi živeti (kvantni lifestyle).

Predlagamo tudi branje knjige Roberta O becker-ja The Body Electric s pomočjo katere boste lažje razumeli, da neustrezno EM okolje, spreminja stanje železa v hemoglobinu iz 2+ v 3+ stanje ter da po telesu teče enosmerni električni tok (DC current).

In še ena zanimivost oziroma dejstvo.

 Tako kot je avtizem v porastu, je tudi hipotiroidizem. Ženska, ki trpi za hipotiroidizmom, ima bistveno večje možnosti, da rodi otroka z avtizmom. Tudi tukaj spremenjeno stanje železa vodi v pomanjkanje kontrole nad kisikom. Nezmožnost tvorbe T3 in T4 je v povezavi z leptinom (leptin melanocortin pathway), ki potuje direktno iz oči (nosite sončna očala?) do sprednjega dela pinealne žleze.

Iz istega razloga dr. Kruse tudi odsvetuje jemanje litija, ker kljub temu, da izboljšuje mielinizacijo, pospešuje žal tudi hipotirodizem! Omenja pa GLP-1 zdravilo, ki spodbujajo krebsov cikel, vendar še ni točno znano, kako bi ga uporabljali.

(Hipotiroidizem pa se po svoji naravi – spremembi hitrosti presnove (metabolic rate) in demielinizacije tesno povezuje s Parkinsonovo boleznijo in obe stanju skupaj z melanomom!) Skupni imenovalec je defekt v dopaminskih nevronih in melaninu. 

Za razliko od ostalih sesalcev (ki ne govorijo), imamo ljudje melanin tudi v notranjosti telesa in v možganih, še posebej v frontalnem režnju. Otrok, ki ne govori, mu ga primanjkuje! Ljudje s Parkinsonom imajo predvsem problem mielina v možganih, kar škoduje kogniciji in so zato zelo ‘avtistične narave’ (Tisti, ki nimajo toliko težav s kognicijo, imajo bolj težavo z melaninom kot mielinom.). Otroci z avtizmom, pa imajo težavo tako z mielinom, kot melaninom in posledično migracijo melanina po telesu in POMC.

Kaj pa metoda dr. Melilla in druge ‘podobne’ metode?

Metoda dr. Melilla je seveda zelo uporabna in deluje v veliko primerih, ampak FDS – Functional Disconnection Syndrome (funkcionalna nepovezanost leve in desne hemisfere), na katerem temelji, je zgolj simptom, še vedno ni pravi vzrok. Zato dr. Kruse to ponazori s primerom projektorja in projekcije. Melillo metoda se osredotoča na projekcijo, medtem ko dr. Kruse razlaga o projektorju (če ne popraviš projketorja, ne moreš popravit projekcije). Idealno je delati na obeh koncih problematike – kar bi pomenilo združiti metodo z zgoraj navedenimi točkami.

Verjamem, da je bil ta članek kar ‘težek’ za prebavo. verjetno ga bo treba prebrati večkrat in še kakšno dodatno literaturo zraven. Če ste se iz njega naučili, da avtizem in podobne motnje niso ‘dedne’ ali da nimajo nekega konkretnega vzroka ter da farmacevtska sredstva zanje niso rešitev, ste se že zelo veliko naučili. Prav tako ste razumeli, da otroku (in sebi) lahko pomagate s pravo svetlobo oziroma pravim okoljem, kateremu dodate še nekaj nevro vaj.

Če pri tem raziskovanju potrebujete pomoč, se lahko obrnete tudi na nas.

Preberite še naš članek ALI STE ZASTRUPLJENI Z MODRO SVETLOBO?

Vsekakor pa si naložite prvi brezplačni modul programa SVETLOBNI DNK!

Viri:

Light in Shaping Life –  Roland Van Wijk,

Biophoton research – Fritz-Albert Popp,

Mitochondrial disease insights –  Doug Wallace,

Autism & epigenetics—Nicole Shanahan + Sergey Brin,

The Body Electric – Robert O. Becker,

Oxygen – Nick Lane,

Research from Dr. Francisco Gonzalez-Lima on red light,

Microbiome/autism research by Dr. Sabine Hazan

Posted on by — Leave a comment

Ko telovadba in dieta nista dovolj..

Se mučite s keto dieto, jemljete kup dodatkov in še telovadite, spite osem ur na dan in meditirate, pa to ni dovolj, da bi odpravili vaše zdravstvene težave, izboljšali počutje ali se znebili odvečnih kilogramov?

No, to je zato, ker ste spregledali bistveno stvar!

Obstaja ključni dejavnik, ki ima veliko večjo moč, kot vse zgoraj našteto.

V bistvu je vse tako preprosto, da je že kar smešno.

Moderni človek je čisto zgrešil svojo pot in se ločil od narave. Tudi instinkt mu več ne deluje.

Da bi razumeli, kaj je glavni problem naše civilizacije, se moramo vrniti nazaj na začetek neolitika, po ledeni dobi (samo na kratko)..

Vse se je začelo takrat, ko so se ljudje začeli združevati v plemena in se preživljati s poljedelstvom. Od tod prihaja izraz ‘neolitske bolezni’. Te nas pestijo vse od takrat dalje, vsaka doba pa ima svoje značilne. Zato ni dovolj, da se zgledujemo po svojih prababicah in pradedkih, ker so se tudi oni že oddaljili od tega bistva.

Pred tem smo živeli v sožitju z naravo in sončnim ritmom. Potem pa smo začeli nositi obleke in se zakrivati pred soncem. Začeli smo nositi čevlje in se odklopili od brezplačne dobave Zemljinih elektronov. Kasneje smo celo odkrili električno energijo in z njo umetno svetlobo ter sončna očala in kreme za sončenje, katerih nobeno drugo živo bitje ne koristi, čeprav imamo na voljo senco, v kateri smo prav tako deležni koristi nevidne infrardeče svetlobe, sploh ko se le ta odbija od zelene površine rastlin. Sonce pa si visoko na nebu zastiramo tudi z drugimi snovmi in se s tem bližamo katastrofalnim učinkom KT dogodka v naši daljni prazgodovini, ko so izumrli dinozavri, ker je prah metorita, ki je zadel zemljo, za nekaj časa zasenčil sonce..

Narava je delovanje človeškega telesa popolnoma prilagodila razmeram na našem planetu (pa tudi druge živali in rastline). Te razmere primarno ustvarja sončna energija, zaradi katere nastajajo na površini Zemlje, kjer živimo naravna elektromagnetna sevanja oziroma polja, kamor spada tudi celoten spekter vidne in našim očem nevidne (UV , IR) svetlobe. 

Torej imamo Elektromagnetna sevanja, kamor spada tudi svetloba, gravitacijo, kroženje vode.. To so glavni diktatorji naše biokemije, fiziologije in biofizike.

Ali ste vedeli, da so mitohondriji, naše celične elektrarne, tudi senzorji in oddajniki za elektromagnetna sevanja? zaznavajo svetlobo in druga EM sevanja, kot so komunikacijska (wifi, 5G, radijski valovi..) ter oddajajo svetlobo (ki je sicer ne vidimo s prostim očesom).

Popolnoma enako se dogaja v našem telesu, le da je vse pomanjšano. Tudi naše telo ima elektromagnetno sevanje, ustvarja svetlobo, v njem se dogaja kroženje vode in elektronov. Prav tako naše telo vsebuje vse elemente Zemlje.

Naša prehranjevalna veriga se začne s fotosintezo, oziroma s soncem..

Manj elektronov dobimo preko sonca, ozemljevanja in hrane, bogate s fotoni, več moramo jesti. Verjetno niste vedeli, da UV svetloba zmanjšuje apetit?

Rastline imajo klorofil, ki temelji na magneziju, ljudje imamo hemoglobin, ki temelji na železu. Zakaj na železu? Ker ima več prostih elektronov.. Rastline se ne premikajo in so stalno izpostavljene sončni svetlobi, človek pa se mora gibati in preko gibanja iskati sonce ali senco, proste elektrone (z ozemljevanjem).

Podatki študij kažejo, da izpostavljenost umetni (modri) svetlobi in nenaravnim elektromagnetnim sevanjem pospešuje bolezni (in debelost), ker ‘sili’ železo iz Fe+2 oksidativnega stanja v +3 oksidativno stanje – še posebej v populaciji, kateri primanjkuje sončne svetlobe! 

Kaj to pomeni? To pomeni, da se kisik težje veže nanj (vemo, da hemoglobin v rdečih krvničkah skrbi za transport kisika v celice), kar pomeni, da ga je manj na razpolago v celičnih elektrarnah – mitohondrijih za produkcijo energije ATP (adenosin trifosfat), hkrati pa tudi pomeni nastanek večjega števila ROS (reaktivnih kisikovih spojin), kar vodi v vnetja in bolezni.

Če se sprašujete zakaj kljub dieti in vsemu vloženemu trudi ne morete shujšati, je to odgovor na vaše vprašanje. Če se sprašujete, zakaj ste kronično utrujeni ali bolni, prav tako. Poleg vsega pa vas pesti še druge vrste stres, kot je psihološki, anksioznost, fizične in umske preobremenitve, ki na vse skupaj samo priliva olje na ogenj.

To je tako, kot, če se naša baterija telefona zrabi. Ko je popolnoma napolnjena, nekaj časa deluje normalno, ko pa pade pod 50%, pa začne drastično upadati njena moč. Tudi z našimi mitohondriji, celičnimi baterijami, je tako. Če ne dobijo pravega goriva (v obliki svetlobe, hrane nastale z lokalno svetlobo in elektronov iz Zemlje), začnejo pešati. In to se zgodi tudi, če jim ne damo priložnosti, da se obnavljajo, čemur rečemo mitogeneza in mitofagija. Pogoj za to je, globoka faza spanja, odsotnost svetlobe in razbremenitev telesa funkcij, kot je prebava. Ali veste, kateri je ključni motilec tega procesa? Modra svetloba v večernem času! Od kod? Notranjih luči, telefonov, monitorjev, televizije, pametne ure, cestnih luči, avtomobilskih luči..

Kaj pa lahko storimo?

Če bi imeli v vsakodnevnem življenju več ustrezne svetlobe, kot je IR (infrardeče) in UV (ultravijolične) svetloba, potem bi imeli bistveno manj težav bodisi z zdravjem bodisi z oblikovanjem postave!

Prav tako bi za svoje mitohondrije morali skrbeti ponoči, v odsotnosti od svetlobe, ko je čas za njihovo obnovo (avtofagijo oziroma mitofagijo in mitogenezo). V dnevnem času pa jih lahko podvajamo z ustrezno vadbo (ki ne poteka v zaprtih telovadnicah)

Ne verjamete? Preberite tu, zakaj je naše telo v bistvu bio-električna naprava, ki potrebuje za svoje delovanje ustrezno napetost in zato ustrezno količino negativno nabitih elektronov. Kje jih naše telo primarno črpa? Preberite!

Iz kje izvirajo sevanja, ki motijo delovanje naše bio-električne naprave – našega telesa?

Moderni človek si je bistveno spremenil EM okolje v katerem živi z ‘non native’ ali ne-naravnimi sevanji, kamor spada na prvem mestu:

  1. Umetna (modra) svetloba
  2. Wi-fi sevanja, BT
  3. 1-5G
  4. Elektro-magnetna sevanja naprav, priklopljenih na izmenični tok (v telesu teče enosmerni tok, prav tako je sonce enosmerni tok in v vseh živih bitjih)

V celicah imamo super motorje, ferrari naprave, ki se jim reče mitohondriji oziroma celične elektrarne.

Za naše zdravje in dolgoživost je bistveno KAKO skrbimo za te motorje in NE toliko, kakšno gorivo jim dajemo!

Ljudje, ki živijo v ‘idealnem’ EMF okolju, lahko jejo tudi največje ‘sranje’ od hrane, pa bodo ostali zdravi, suhi in fit. Iz tega naslova so bili dejansko narejeni poskusi, ko so dali določeni populaciji ob Ekvatorju za nekaj mesecev za jesti najbolj procesirano hrano, coca-colo in antibiotike, pa se njihova črevesna flora ali zdravje nista spremenila niti za ped. Vendar žal pri nas takšnega okolja ni več, zato moramo gledati tudi na prehrano (in gibanje).

Torej, če se trudimo z zdravim načinom prehranjevanja, gibanjem, uravnavanjem stresa, meditacijami, raznoraznimi terapijami… hkrati pa NE poskrbimo, v kakšnem EM (elektromagnetnem) okolju to počnemo, potem je ves trud zastonj!

Res je, da se ne moremo več vrniti nazaj, v obdobje pred neolitikom, saj je eden prvih človekovih korakov v smeri proti ‘circadian mismatch’ začetek nošenja oblačil..

Lahko pa z malo truda, naredimo velike spremembe v našem zdravju..!

Na primer:

  1. Pri hrani smo bolj pozorni na to, da jemo hrano, ki ima trenutni svetlobni odtis in fotone v sebi, kot da preštevamo kalorije
  2. Jemo v prisotnosti naravne svetlobe in ne v prisotnosti zaslonov, led luči ali neonk
  3. Pri telovadbi smo bolj pozorni na to, da vadimo v naravi, kot v telovadnici..
  4. Doma poskrbimo, da se znebimo modrih LED luči in na vse zaslone namestimo filtre modre svetlobe, ponoči ugašamo WI-fi in preverimo vpliv 5G anten v prostorih, kjer spimo. Pomagamo si z bralnimi lučkami brez modre svetlobe in sevanja.
  5. V večernem času nočimo očala za blokiranje modre svetlobe.
  6. Ob pomanjkanju sončne svetlobe, jo dodajajmo s ‘posebnimi svetlobnimi dopolnili‘
  7. Se podučite kaj je ZASTRUPLJENOST Z MODRO SVETLOBO.
  8. Razmislimo o sledečem:

    Ali kdaj pomislimo, če so strokovnjaki, katerim zaupamo svoje telo, res poučeni o tem, kako deluje naše telo oziroma mitohondriji? Ali se vprašamo, če je keto dieta res primerna za vsakogar? Je avokado, ki se je znašel januarja na našem receptu za novo dieto res ustrezen za naše telo sredi zime? Je telovadba v fitnesu osvetljenem z belimi led lučmi (z močnim flickeringom) ali celo neonkami, wifi sevanjem, elektromagnetnim sevanjem tekaške steze, z umetno klimo, morda celo radonom in ponujenimi proteinskimi napitki brez fotonov (svetlobe) res primerna za oblikovanje našega telesa in zdravja? Da o neustreznosti trebušnjakov sploh ne govorimo.. Se kdaj posvetujete, kateri del dneva je najprimernejši za vadbo oziroma za prehrano? Tudi z vašim prehranskim strokovnjakom štejete kalorije ali pa delite hrano na ‘zlovešče’ ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe..?

Bistvo hrane niso kalorije niti ni razmerje in vrsta OH, beljakovin in maščob. Bistvo so elektroni oziroma lokalna sezonska hrana (ki ima malo devterija*, a je bogata s fotoni), svetloba in ozemljevanje.

Hrana, ki jo uživajo naši mitohondriji (torej končna postaja zaužite hrane) niso ne ogljikovi hidrati, ne glukoza, ne maščobne kisline, ne aminokisline, ampak zgolj ELEKTRONI. Je pa dokazano, da največ elektronov dobimo iz maščob (seveda ne transmaščob ipd) in najmanj iz ogljikovih hidratov! Sicer pa tudi ogljikovi hidrati niso noben ‘bav bav’, če jih jemo v primernem svetlobnem okolju!

Morda v tem trenutku ne boste razumeli vseh izrazov oziroma napotkov iz tega blog zapisa: kaj pomeni ‘svetlobni odtis’, kaj pomeni ‘devterij v hrani’, kaj pomeni imeti ‘filtre za modro svetlobo’, kako vemo, katera hrana ima v sebi fotone, kaj je ‘flickering’ itd. Vsa pojasnila in še mnogo več boste našli v omenjenem programu. Namen tega zapisa je zgolj OZAVEŠČANJE IN PREBUJANJE.

Prav tako je pri hrani ključnega pomena pod kakšno svetlobo jo jemo in kdaj ne jemo. Notranja svetloba prekomerno povečuje glukozo v krvi! To dokazuje študija Glen Jeffery-ja PubMed 2024 (Light stimulation of mitochondria reduces blood glucose levels), ki prikazuje, kako izpostavljenost napačni svetlobi med obedom poviša krvni sladkor kar za 30%.To velja tudi, če imamo ugasnjene luči in vse zaslone, saj z okni omejimo večino rdeče in IR svetlobe ter tako naredimo notranjo, bivalno svetlobo prevalentno v modrem spektru. 

Ali ni to fascinantno odkritje??

Seveda obstajajo triki, da lahko še naprej jemo v naših notranjih bivalnih prostorih in da si lahko pomagamo z umetno rdečo in UV svetlobo, ko primanjkuje sončne, ampak več o tem v novi uspešnici Svetlobnem DNK.

Svetlobni DNK je program, ki vas nauči vseh svetlobnih trikov v notranjem okolju s škodljivo umetno svetlobo in v zunanjem okolju, ko primanjkuje prave svetlobe. Nauči vas kako se prehranjevati in telovaditi v skladu s svetlobnimi oziroma cirkadianimi protokoli. Treningi so zabavni in ‘dieta’ je preprosta, saj bolj kot na strogi redukciji živil temelji na redukciji slabega svetlobnega okolja. (Prvi modul pa si lahko takoj naložite brezplačno!)

Torej smo razumeli, kaj je ta ena in preprosta rešitev? 

PRAVA SVETLOBA!

In zakaj ne bi prave svetlobe povabili svoj vadbeni ali prehranski režim? Oziroma v način življenja? Enkrat ko naredite prilagoditev, jo napravite za vedno!

Zato je tukaj Vadbena klinika z Aljo, da vam pokaže prave korake.

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!

Posted on by — Leave a comment

Je sončna svetloba za osebo s fibromialgijo koristna ali škodljiva?

FIBROMIALGIJA, ‘skrivnostna’ bolezen sodobnega časa, ki prizadene predvsem ženske, je ena tistih redkih bolezni, ki jo najbolje odpravlja prava svetloba, ampak v štartu ne sončna!

Zakaj?

Pri fibromialgiji, kjer se pojavljajo nenavadne bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost, ne gre ‘samo’ za disfunkcijo mitohondrijev (ki ustvarjajo energijo v celicah), ampak tudi za disfunkcijo kolagena (vezivnega tkiva’ po katerem se prenaša ta energija oziroma enosmerni bio-električni tok). Tukaj govorimo tako o fascijah kot kosteh. Če so te poti poškodovane ali zakrčene (od bolečin), potem so slabši prevodniki in delujejo kot izolatorji. Brez elektrike pa naprave ne delujejo, kajne?

Na Vadbeni kliniki v zadnjem času posvečamo veliko pozornosti zdravilnim učinkom sončne svetlobe, ki uravnava vse procese v našem telesu. (Seveda to velja če jo znamo uporabljati pravilno, kar je dandanes kar izziv, ker živimo pod umetno svetlobo, zato si lahko najprej preberete zapis Kaj je zastrupljenost z modro svetlobo?

Če osebo z fibromialgijo postavimo direktno na sonce, se bo sprva počutila še slabše, ker mitohondriji niso sposobni delati negativno nabite gel vode (EZ water) in je to tako kot da bi v zelo staro hišno napeljavo dali najmočnejše nove električne porabnike.

Zato moramo začeti postopoma in redno s terapijo z rdečo svetlobo (Red Light Therapy), ki ji pravimo tudi fotobiomodulacija.

Kaj je fotobiomodulacija?

 Fotobiomodulacija je biološki proces, kjer v telo z uvajanjem elektro-magnetnih signalov brez ionizirajočega sevanja (torej določenih svetlobnih valovnih dolžin) vplivamo na konverzijo le teh v specifične bio-kemične signale, ki ustvarijo določen pozitivni učinek.

Na PubMedu je kar nekaj študij, pripenjamo tri:

Low-intensity LASER and LED (photobiomodulation therapy) for pain control of the most common musculoskeletal conditions (2022)

Low-Level Laser Therapy for Fibromyalgia: A Systematic Review and Meta-Analysis (2019)

Short- and long-term effects of whole-body photobiomodulation on pain, functionality, tissue quality, central sensitisation and psychological factors in a population suffering from fibromyalgia: protocol for a triple-blinded randomised clinical trial (2022)

Ključnega pomena je vzpostaviti cirkadiano (svetlobno) higieno. (Naložite si brezplačno predavanje, spodaj v komentarju) in se naučite več o svetlobi, saj smo žal večino časa dneva pod modro svetlobo, ki pa žal deluje ravno z nasprotnimi, škodljivimi učinki.

Velikokrat je problem (kjer ga ne pričakujemo) v delovnem svetlobnem okolju. Na primer v javnih ustanovah neonke ali ledice (umetna slaba modra svetloba + flickering – utripanje), nočno delo in drug stres..

Nočno delo, sploh v javnem zdravstvu, je zelo velik problem, saj so na primer zdravniki in kirurgi izpostavljeni močni modri svetlobi, medtem ko v naravi ponoči svetlobe ni (niti rdeče, kaj šele izolirane modre, ki izčrpava telo) in to na račun regeneracije – (avtofagije in mitogeneze), ki je tako zelo nujna.

Vsak s fibromialgijo bi se moral vprašati, kakšno svetlobo uporablja po sončnem zahodu, kdaj hodi spat, ali zjutraj vidi ‘živo’ jutranjo dnevno svetlobo, kakšni svetlobi je izpostavljen čez dan in koliko hrane s sončno svetlobo poje.

Pa tudi to še ni vse.. Je pa en velik začetek.

Vsekakor bi lahko raziskali še pomoč zunanjih stumulatorjev vagusnega živca, kot je na primer Pulsetto, pa pusimo to za drugič.

Brezplačni prvi modul edinstvenega priročnika SVETLOBNI DNK – CIRKADIANI PROTOKOLI DOLGOŽIVOSTI – vse o svetlobi, kar pomeni tudi vse o prehrani, načinu gibanja in čemu se je dobro izogibati.

Posted on by — Leave a comment

Bolj se bližamo Ekvatorju, manj je multiple skleroze

Ste vedeli, da se s širjenjem zemljepisne širine stran od ekvatorja povečuje tudi tudi število primerov multiple skleroze?

Severity of MS linked to distance from the equator

The low incidence of multiple sclerosis in areas near the equator may be due to ultraviolet light induced suppressor cells to melanocyte antigens

Kaj lahko iz tega sklepamo?

Zemljepisna širina in s tem količina sončne svetlobe, še posebej UV, šteje!

Kritična je količina melanina, pa ne samo v koži, ampak tudi v očeh in možganih (substantia nigra). To velja tudi za Parkinsovo bolezen in Alzheimerjevo demenco, vse bolezni centralnega živčnega sistema. Melanin pa stimulira predvsem UV svetloba.

Kaj sploh je multipla skleroza? Kako jo definira uradna medicina?

Multípla skleróza je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Ob procesu propadajo predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi poškodb in izgube mielina.  Značilno so pri istem bolniku prizadeta različna mesta v osrednjem živčevju in ob različnih časih.

Zato ni čudno, kako svetlobna terapija ( s svetlobnimi pripomočki) instantno (v trenutku) izboljša način hoje (kvaliteto giba in tudi njegovo hitrost).

Svetlobno terapijo imenujemo tudi fotobiomodulacija, kar pomeni, da v telo z uvajanjem elektro-magnetnih signalov brez ionizirajočega sevanja (torej določenih svetlobnih valovnih dolžin) vplivamo na prevod le teh v specifične bio-kemične signale, ki ustvarijo nek pozitivni učinek.

Therapeutic Effects of Photobiomodulation Therapy on Multiple Sclerosis by Regulating the Inflammatory Process and Controlling Immune Cell Activity: A Novel Promising Treatment Target (2022)

The benefits of photobiomodulation in animal models of multiple sclerosis: a systematic review and meta-analysis (2024)

Systematic review of photobiomodulation for multiple sclerosis

In takšnih študij je še veliko..

Primer: Če opremimo osebo z MS s kapo za fotobiomodulacijo, kjer skozi lobanjo prejema predvsem bližnjo infrardečo svetlobo, le ta tako vpliva na možganske celice oziroma ATP v mitohondrijih, da oseba z njo lažje oziroma hitreje hodi.

Ker želimo pripraviti o tem video prispevek vsaj treh oseb z MS, ki imajo težave s hojo, lahko ta prispevek posredujete tisti osebi, ki mislite, da bi ji to lahko koristilo oziroma nam pišete na info@vadbenaklinika.si

Nosite sončna očala?

Potem blokirate dostop UV svetlobe do možganov (oziroma blokirate posledice/ukrepe stimulacije nevropsina, fotoreceptorja v očeh za UV svetlobo), kar vpliva na upad melanina v subtanti nigri (črnem delu) možganovine, katerega smo omenjali na začetku zapisa. Preberite več o pasteh nošenja sončnih očal!

Kdor se sooča s to težavo, bi moral tudi podrobneje raziskat vpliv svetlobe oziroma terapijo z rdečo in UV svetlobo.

Sicer pa bi bilo smotrno celostno spremeniti življenjsko okolje v skladu s cirkadiano biologijo. Kaj to pomeni? Za začetek si lahko preberete več v blogu z naslovom Kaj je zastrupljenost z modro svetlobo?

Če ne drugega, bi verjetno veliko primerov MS lahko preprečili. Zgolj v razmislek.

Več o izboljšanju svetlobnih oziroma cirkadianih navad si lahko poslušate v prvem in brezplačnem modulu tečaja SVETLOBNI DNK – CIRKADIANI PROTOKOLI DOLGOŽIVOSTI.

Posted on by — Leave a comment

Je rjava maščoba bolj lačna od rakavih celic?

Vemo, da so tumorske celice zelo lačne, da obožujejo sladkor, vendar pridejo do njega, tudi, če ga človek ne uživa , saj se poslužujejo Warburgovega mehanizma oziroma aerobne glikolize, kjer ga dobesedno same proizvajajo. Tako si želeno hrano priskrbijo ne glede na našo prehrano. (Kljub temu je uživanje zdrave hrane pomembno, saj nezdrava hrana še dodatno obremeni telo in imunski sistem.)

Obstaja pa posebna skupina celic v telesu, ki lahko tekmuje z rakavimi celicami za sladkor in je močnejša v porabi – in to je rjava maščoba (BAT Brown Adipose Tissue).

Kdaj se aktivira BAT?

Rjava maščoba je aktivna v hladnih razmerah, pri tako imenovani hladni termogenezi! Torej, ko se izpostavljamo mrazu! Na primer mrzel tuš, hladne kopeli, spanje v hladni sobi (okoli 15 – 17 C)..

Takrat se aktivira rjava, grelna maščoba, ki porablja veliko glukoze in tekmuje z rakavimi celicami, ki jih ima lahko marsikdo v telesu, pa tega niti ne ve. Če je telo v formi, jih obvladuje, če ni, pa ne. Rjava oziroma grelna maščoba je tkivo bogato z mitohondriji. Le ti porabljajo veliko glukoze, da jo spreminjajo v toploto oziroma infra rdečo svetlobo, ki nas greje brez tresenja mišic.

Žal pa nimamo vsi rjave maščobe. Kot dojenčki se rodimo z njo, a če je ne ohranjamo, jo počasi izgubimo ‘(use it or lose it’) in zamenja bež in predvsem bela, ki pa nima teh učinkov, se večinoma kopiči v obliki visceralne maščobe in povzroča vnetja v telesu.

To se zgodi zaradi udobja, v katerem živimo, ker ne pustimo, da nas nikoli ne zebe in že dojenčke ‘zavijamo v vatko’, namesto da bi jih pozimi podnevi dajali spat ven na mraz, kot je to navada v določenih severnjaških deželah.

Kako še lahko pomagamo stimulirati rjavo maščobo?

Telesna dejavnost: Vadba lahko pospeši porjavitev bele maščobe, ki jo pretvori v metabolično bolj aktivno bež maščobno tkivo, ki ima enake lastnosti kot rjava maščoba.

Dieta in prehrana: Določena živila in spojine, kot sta kapsaicin (najdemo ga v čiliju) in katehini (najdemo ga v zelenem čaju), lahko povečajo aktivnost BAT.

Ustrezno obvladovanje spanja in stresa: dobra higiena spanja in obvladovanje stresa lahko vplivata na hormone, ki uravnavajo presnovo maščob.

Spomnim se tečaja Wim Hofa, ki je trdil, da z rednim izpostavljanjem mrazu, lahko na novo ‘vzredimo’ rjavo maščobno tkivo, tako da nas pozimi tudi manj zebe. (No, jaz ne vem, če je meni to ravno uspelo, čeprav sem se 15 mesec redno vsak dan nekaj minut tuširala z mrzlo vodo.)

Sicer pa letošnja študija (2025) z naslovom ‘Implantation of engineered adipocytes suppresses tumor progression in cancer models’ prikazuje enak učinek hibridnih bež maščobnih celic, ki so jih vbrizgali zraven tumorja in tumor takoj zmanjšali za 50%!

Zanimivo, kajne? Brez kemoterapije, brez sevanja, samo z pravimi maščobnimi celicami! Living cell therapy, s tujko.

In še ena zanimiva študija z naslovom Brown fat associated with less heart and metabolic desese.

Če se sprašujete, kako ljudje ob Ekvatorju pridejo do mraza, naj razložim, da imajo v telesu manj rjave maščobe (ker je ne potrebujejo), zato pa imajo več sonca in je tam že v osnovi manj primerov raka.

Sicer pa to ni edini zanimiv način boja proti raku. Ste že slišali za Protokol ‘Deuterium depleted water oziroma DDW protokol? To je protokol pitja vode, ki se je odstrani večji del težkega vodika. Zato ni slabo, če uživamo hrano z manj devterija, saj ne živimo blizu ekvatorja, da bi s pomočjo večje količine UV žarkov devterij spreminjali v lahek vodik, takega ki je najboljše gorivo za naše mitohondrije.

Zakaj ne bi več delali na preventivi?

Naložite si prvi modul našega programa SVETLOBNI DNK!