Oznaka: modra svetloba

Posted on by — Leave a comment

Koliko modre svetlobe prenese vaš otrok? Rešite test!

Modra svetloba nas obdaja povsod – iz telefonov, računalnikov, televizij, LED žarnic in neonk ter celo iz nakupovalnih centrov, mestne razsvetljave, avtomobilskih luči in pametnih ur. Čeprav je čez dan naravna modra svetloba sonca ključna za našo budnost in dobro razpoloženje, pa umetna modra svetloba v odsotnosti rdeče (kot je v sončni svetlobi) ponoči in v prevelikih odmerkih postane tihi sovražnik naših hormonov, spanja, oči in mitohondrijev.

Še posebej občutljivi so otroci, ker imajo tanjše očesne leče in manjšo toleranco za kronično izpostavljenost. Toda tudi odrasli hitro občutimo posledice – od nespečnosti, kronične utrujenosti, glavobolov, hormonskih težav do težav s plodnostjo in hitrejšim staranjem.

Več o tem si lahko preberete v naših prejšnjih zapisih:
* Kaj je zastrupljenost modro svetlobo?
* Zakaj je (notranja) modra svetloba tako škodljiva, če je prisotna tudi v sončni?
* Kaj če je največja zaščita tvojega črevesja bosa hoja in noč brez ekranov – in ne superživilo?

Da bi lažje prepoznali tveganja, smo pripravili testni vprašalnik o vplivu modre svetlobe na zdravje. Odgovori vam bodo pokazali, kako občutljiv je vaš organizem in ali je čas, da uvedete zaščitne ukrepe (spodaj).

ZAKAJ SO OTROCI ŠE POSEBEJ OBČUTLJIVI NA ZASLONE?

  • Tanjše mielinske ovojnice – živčni sistem pri otrocih še ni popolnoma dozorel, zato so signali občutljivejši na motnje. Prekomerna modra svetloba lahko moti normalen razvoj nevronov in sinaptičnih povezav.
  • Tanjše lobanje in očesne leče – možgani in oči so manj zaščiteni pred fotoni visoke energije (modra svetloba prodre globlje kot pri odraslih).
  • Dopaminska odvisnost – otrokovo dopaminsko vezje (nagrada, motivacija) je še v razvoju, zato se hitreje navežejo na kratke dopaminske dražljaje iz zaslonov → večja nevarnost za zasvojenost, manjša toleranca za “počasne” naravne nagrade (šola postane dolgočasna in naporna).
  • Šibkejši mitohondrijski haplotipi – če je otrok že od rojstva energijsko manj robusten (pogosto bolan, utrujen), potem modra svetloba dodatno izčrpava mitohondrije → več utrujenosti, slabša imunost, počasnejše okrevanje.
  • Pomanjkanje naravne svetlobe – zasloni nadomestijo čas na prostem, kar še dodatno poslabša stanje: manj sonca = manj vitamina D, manj EZ vode v celicah, manj resetiranja cirkadianega ritma.
  • Epigenetski vplivi – kronična izpostavljenost modri svetlobi že v otroštvu “nastavi” epigenetske stikala za bolezni v odraslosti (debelost, sladkorna bolezen, avtoimune bolezni).
  • Motnje spanja – otroci proizvajajo še več melatonina kot odrasli, a ga modra svetloba izraziteje zavira → nespečnost, nočne more, težave s koncentracijo čez dan.

ZAKAJ CASINOJI NIMAJO OKEN?

Ste se kdaj vprašali, zakaj casinoji nimajo oken in zakaj tam ni občutka, koliko je ura? (To velja tudi za trgovske centre. Tam tudi ne boste našli ure!)
Odgovor je: svetloba.

Casinoji so zgrajeni tako, da uničijo občutek za čas in naravni ritem dneva. Namesto naravne dnevne svetlobe uporabljajo umetno modro svetlobo, ki neposredno vpliva na naš dopaminski sistem. Ta sistem je zasnovan, da nas nagradi za zdravo vedenje (sonce, gibanje, stik z naravo). Če pa ga prevzame modra svetloba, postane enako kot pri hazardiranju – možgani želijo še več.

To je ista logika, na kateri temeljijo tudi zasloni, ki jih uporabljamo vsak dan. Bill Gates je to zelo dobro vedel – modre zaslone je »izumil« kot orodje za produktivnost, hkrati pa je vedel, kako močno rušijo dopamin, zato je svoje otroke držal stran od njih.

Težava pri otrocih je še večja.
Njihov dopaminski sistem in mielinizacija živčnega sistema se razvijata šele do pozne adolescence. To pomeni, da modra svetloba in zasloni ne kradejo samo njihovega fokusa in spanja, ampak dobesedno vplivajo na razvoj možganov.

Rešitev obstaja. Danes imamo nove tehnologije, kot je Daylight Computer, ki delujejo brez škodljive modre svetlobe in posnemajo naravno dnevno svetlobo.

Če želiš razumeti, koliko modra svetloba zastruplja tvoje telo (in telo tvojih otrok), preberi naš članek:
Ali si zastrupljen z modro svetlobo?


V članku najdeš tudi test, koliko časa je varno, da je otrok pri določeni starosti za zaslonom.

Test: Ali si zastrupljen z modro svetlobo?

Odgovori na spodnja vprašanja z DA ali NE. Na koncu seštej točke.

TEST: ALI SI ZASTRUPLJEN Z MODRO SVETLOBO?

1. Osnovni podatki

  1. Starost:
  • otrok (6–12 let)
  • mladostnik (13–18 let)
  • odrasel (19–50 let)
  • starejši (50+)

2. Dnevne navade

  1. Ali uporabljaš telefon/računalnik tik pred spanjem?
  2. Ali delaš/si v šoli pod LED/neon lučmi več kot 4 ure na dan?
  3. Ali preživiš manj kot 30 minut dnevno na naravni sončni svetlobi?
  4. Ali zvečer uporabljaš zaščitna očala proti modri svetlobi?
  5. Ali pogosto gledaš TV, tablico ali telefon med obroki?

3. Spanje

  1. Ali težko zaspiš ali se ponoči večkrat zbudiš?
  2. Ali se zjutraj počutiš nenaspan, tudi če si spal 7–8 ur?
  3. Ali imaš občutek, da se tvoj otrok zbuja utrujen ali razdražljiv?

4. Zdravje in počutje

  1. Ali pogosto občutiš glavobole, napete oči ali migrene?
  2. Ali imaš suhe oči, pogosto mežikaš ali uporabljaš umetne solze?
  3. Ali pogosto čutiš utrujenost in potrebuješ kavo/sladkarije za energijo?
  4. Ali opažaš težave s koncentracijo, spominom ali razpoloženjem?
  5. Ali imaš pogosto nihanje razpoloženja, anksioznost ali občutek “praznine”?
  6. Ali si opazil/a spremembe v telesni teži (pridobivanje/težko hujšanje)?
  7. Ali imaš pogoste prebavne težave (napihnjenost, refluks, zaprtje, intoleranca na hrano)?

5. Dolgoročne posledice (povezane z izpostavljenostjo modri svetlobi in cirkadianim neravnovesjem)

  1. Ali imaš oslabljen imunski sistem (pogosta prehladna obolenja, alergije)?
  2. Ali imaš kožne težave (akne, ekcemi, prezgodnje staranje kože)?
  3. Ali opažaš hormonske motnje (npr. neredni cikli, PMS, ščitnica)?
  4. Ali imaš znake inzulinske rezistence ali preddiabetesa?
  5. Ali se ti je poslabšal vid (kratkovidnost pri otrocih se pospešuje ob uporabi zaslonov)?

Rezultati

Oceni se glede na število odgovorov DA.

Starejši (50+) → 4–6 DA opozorilno, 7+ DA velika izpostavljenost (večje tveganje za degenerativne bolezni).ntnimi lučmi in dodatno doma. Dnevna toleranca je torej zelo nizka, ker so mitohondriji že pod kroničnim stresom.

Otroci (6–12 let) → že 2+ DA pomeni alarm za preobremenitev.

Mladostniki (13–18 let) → 3–5 DA zmerno tveganje, 6+ DA huda preobremenitev.

Odrasli (19–50 let) → 5–7 DA opozorilno, 8+ DA huda izpostavljenost.


TABELA: KOLIKO MODRE SVETLOBE LAHKO OTROK ŠE “TOLERIRA”?

StarostDopaminski sistem / mielinizacijaDodatni čas pred zaslonom (poleg šole)Skupni varni dnevni čas modre svetlobe*
7–9 letzelo občutljiv, razvoj v polnem tekumax. 20–30 min~3–4 h (šolska svetloba in zasloni + domače obveznosti + max. 30 min zabave)
10–12 letše vedno visoka občutljivostmax. 45 min~4–5 h
13–15 letdopamin in mielinizacija še nezrelamax. 1 h~5–6 h
16–18 letsistem bližje odraslemumax. 1,5 h~6–7 h

*Opomba: številke so zgornje meje, ki veljajo ob pogoju, da otrok vsak dan prejme jutranjo naravno svetlobo, da ima redno gibanje na prostem in da doma zmanjša osvetlitev z modro svetlobo (več sončne svetlobe podnevi, zvečer pa topla svetloba brez modre).

KAJ PA ČE SE USPEMO ZNEBITI MODRE SVETLOBE?

Primer otroka: starost 10-12 let

Čeprav je DaylightComputer zaradi odsotnosti modre svetlobe, visokofrekvenčnega sevanja (ker ga priklopimo na ethernet kabel) in uporabe na dnevni svetlobi veliko bolj zdrava izbira kot običajni zasloni, moramo upoštevati, da tveganje za škodo ne prihaja samo iz svetlobnega spektra. Otroci med 10. in 12. letom imajo še vedno tanjše mielinske ovojnice, tanjšo lobanjo in večjo dovzetnost za dopaminsko odvisnost, zato dolgotrajno sedenje pred katerimkoli zaslonom lahko vpliva na držo, razvoj oči, možganov in hormonske sisteme. Če otrok že kaže znake šibkejšega mitohondrijskega haplotipa (pogosta utrujenost, bolezni), je tveganje še večje. Zato je priporočljivo, da uporaba DaylightComputerja v tej starostni skupini ne presega 1–2 ur dnevno v razdeljenih intervalih in nikoli 2-3 ure pred spanjem, pri čemer naj bo otrok večino dneva zunaj v naravni svetlobi, telesno aktiven in v stiku z resničnim okoljem. Tako zaslon postane podpora učenju in razvoju, ne pa glavni vir stimulacije.

Nimate DaylightComputer-ja?

Uporabite zaslonske filtre, očala za blokiranje modre svetlobe in mobilno rumeno-oranžno-rdečo lučko.

Če gremo še bolj v detajle, lahko ‘biohackamo’ naše domače okolje in telo na način, da ga umetna svetloba in sevanja ne bodo (toliko) prizadela, pa najdete konkreten PLAN in razlage v našem najnovejšem tečaju SVETLOBNI DNK!

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!

Posted on by — Leave a comment

Zakaj je (notranja) modra svetloba tako škodljiva, če je prisotna tudi v sončni svetlobi?

Večina ljudi pač ne razume.. Mainstream je močnejši. Ta zapis je rezerviran za tiste, ki želijo spregledati.

Vedno znova dobivam komentarje:

“Zakaj bi bila modra svetloba škodljiva, če je tudi v naravni sončni svetlobi moder spekter?”

Naša pretekla FB objava o novi vrsti računalnika/tablice brez modre svetlobe je požela veliko komentarjev, med njimi tudi veliko napačnih trditev, da modra svetloba ni škodljiva ter da je DaylightComputer enako kor Remarkable (več o tem na povezavi in na dnu zapisa).

Preberi tudi blog Kaj je zastrupljenost z modro svetlobo.

Ampak poglejmo si, zakaj je modra svetloba ŠE BOLJ škodljiva kot wifi in 5G sevanje.

Vemo, da je oboje del elektromagnetnega spektra in fotonskega delovanja, le da ima modra svetloba krajše valovne dolžine (in zato večjo moč) WIFI in podobna sevanja pa imajo dolge valovne dolžine (in manjšo moč), a se njihova problematika skriva v obliki valov, ne v moči.

Poglejmo pod drobnogled modro svetlobo.

Ključna razlika med modro svetlobo, ki jo oddajajo LED luči in zasloni (kot tudi neonske luči) in modro svetlobo v soncu je ta, da v sončni svetlobi modra svetloba NIKOLI ne nastopa izolirano, ločeno od rdeče svetlobe (kamor spada vidna rdeča in nam nevidna infrardeča)!

Tudi, ko je zunaj največ modre svetlobe v dnevu (solar noon – sončno poldne), je istočasno prisotne vsaj 49% rdeče in infrardeče (grelne) svetlobe. Ravno v tem je trik. Rdeča svetloba nevtralizira negativne učinke modre. Jo na nek način njen ‘amortizer’.

Problem z umetno svetlobo se je znatno povečal s prepovedjo žarnic na žarilno nitko. Ta tip svetlobe je vseboval dokaj širok spekter svetlobe, vključno z infrardečo (grelno) in je kot tak še najbolj posnemal naravno sončno svetlobo. Žal so se določene elite odločile, da so take žarnice potratne (neprimerne za okolje?) in prišle so LED svetilke (in LED zasloni), pa tudi neonke (domnevni prihranek na elektriki pa sem tako ali tako ne pozna v žepu, saj se elektrika kljub temu draža?). Ta vir svetlobe vsebuje izoliran del svetlobe, ki ne greje, torej brez terapevtskih učinkov – samo modri del spektra (90%), ki pa sam po sebi terja davek na naše zdravje. Poleg tega vsebuje tudi veliko bolj izrazit flickering (škodljivo nevidno utripanje, ki ga zaznamo s kamero od telefona, ki v sončni svetlobi ne obstaja). 

Primarni problem umetne svetlobe se sicer ni začel z LED lučmi, ampak že s samim izumom elektrike, hišnega električnega omrežja in žarnic, saj smo tako prvič v zgodovini človeštva lahko začeli zamenjevati dan za noč oziroma si podaljševati dan, kar je pustilo negativni pečat na našem zdravju (bistven porast raka in drugih bolezni).

Splošno gledano rdeča svetloba polni baterije naših celic (mitohondrije), modra pa jo izčrpava.

Modro svetlobo prav tako nujno potrebujemo. Sredi dneva telesu sporoča, da je dan (sporoča, kateri del dneva je) in telo na podlagi teh informacij sprošča točno določene hormone, ki so potrebni v danem delu dneva (kortizol, melanin, leptin, dopamin..) Modra svetloba regulira naš cirkadiani ritem.

Genomics of circadian rhythms in health and disease

Svetloba je torej za naše telo nosilec informacij. Hkrati pa je tudi vir energije.

Za pravilno delovanje našega telesa potrebujemo točne informacije, kaj naj telo dela/proizvaja/inhibira v določenem času dneva. Brez tega pride do kaosa. Kaos pa vodi v vnetja. Vnetja pa vodijo v povečan delež protonov (na račun negativnih elektronov). Premalo elektronov pomeni premalo električne napetosti v telesu. Kar pomeni nizka napetost.  Vse bolezni imajo skupno to, da imajo nizko napetost. Celica potrebuje minimalno -25 mV  za optimalno delovanje, vendar potrebujejo kar -50 mV, da ustvarijo novo celico.

Torej, na primer telefon v roki, brez zaščite za modro svetlobo in še z vklopljenim wifi-jem ali prenosom podatkov, posreduje napačne informacije skozi oči in kožo.

Ko se zjutraj zbudimo in takoj pogledamo v telefon, preskočimo svetlobna navodila ‘sončnega vzhoda’, ki je bolj rdečkasta in telo takoj dobi informacijo, da mora sproščati enormne količine kortizola in dopamina, namesto da bi se postopoma pripravilo na nov dan. Sčasoma to vodi v izgorelost.

Popoldne in zvečer, ko smo izpostavljeni zaslonom ali modrim lučem (izgledajo zelo belo), zopet posredujemo telesu napačne svetlobne informacije. Namesto, da telo postopoma začne izločati vedno manj kortizola in vedno več melatonina (hormona za spanje in obnavljanje telesa), se zgodi ravno obratno. Modra svetloba daje signal, da je poldne. To poldne večkrat traja tudi do poznih večernih ur. Medtem pa telo še kar gara naprej in se trudi tvorit kortizol. Kortizol pa je stresni hormon. V njegovi prisotnosti se tole ne more umirit in regenerirat. Brez regeneracije pa ni zdravih celic.

Na levi siki (sunlight) vidimo enakomerna porazdelitev svetlobe (odvisno tudi od časa v dnevu), sledi LED svetilo z izrazitim modrim zobom, neonska (ki jo najdemo povečini v zdravstvenih ustanovah in šolah) ter žarnica na žarilno nitko.

Zato modra svetloba povzroča nastanek (prekomeren) ROS – reaktivnih kisikovih spojin (prosti radikali), še posebej, ko je v rangu med 430 – 460 nm in izolirana.

Mimogrede ali ste vedeli, da so vse študije o malanomu zaradi potencialno škodljive UV svetlobe nastale v umetnih okoliščinah (laboratorijih) z izolirano UV svetlobo, brez rdeče, kar v naravi ne obstaja?

Modra svetloba poruši delovanje SCN (suprachiasmatic nucleus) oziroma ‘the master clock’ v možganih ter vpliva na delovanje vseh 25.000 genov. 

Melanin spreminja v dopamin in s tem v dopaminsko odvisnost v hipoksičnem okolju. To vodi v depresijo in odvisnost od zdravil.

S tem ko negativno deluje na SCN, povzroča vnetja (ker organi ne delujejo sinhrono), poveča se število protonov (zdrav človek ima več elektronov) to posledično izčrpava DDW (deuterium depleted water) v mitohondrijih kar vodi v pomanjkanje energije in izčrpanost.

Modra svetloba dviguje tudi LDL, slab holesterol. Ker de-sinhronizira master clock, de-sinhronizira tudi črevesje, ki je glavni akter pri ‘prebavljanju’ devterija, težkega vodika. (Zato ne gre skupaj bivanje v prostorih z prevladujočo modro svetlobo in hranjenje s tropskim sadjem, polnim devterija – težkega vodika, za katerega potrebujemo sončno svetlobo, da ga predelamo)

Zato potrebujemo  potem čim več DHA maščobnih kislin v membranah, da so te površine hidrofilne, da se lahko dela EZ voda.

Ironično pa modra svetloba uničuje tudi DHA. 

In zvišuje glukozo v krvi!  Poznate študijo Glen Jeffery Light stimulation of mitochondria reduces blood glucose levels? Rdeča svetloba znižuje glukozne vrhove v krvi! Naš metabolizem je odvisen od sončne svetlobe. Hranjenje pod umetno lučjo in za zasloni ter ponoči ima negativen efekt na metabolizem in regulacijo sladkorja v krvi!

Modra svetloba pa uničuje, kot smo že omenili,  tudi melatonin, ki ni nujen samo za spanje, ampak tudi za preprečevanje povišanja stopnje heteroplazmije (ker drži narazen respiratorne encime v respiratorni verigi v celici). Stopnja heteroplazmije v mitohondrijih pomeni, kako močno in hitro mutira mitohondrijski DNK, kar je slabo (pomeni, da se hitreje staramo).

Današnja modra svetloba, sevanja in drugi načini za zastiranje sonca so kot novi KT event (ko so izumrli dinozavri) – vodijo v (kognitivno) de-evolucijo. Sesalci so takrat preživeli (pod zemljo), ker so vase potegnili ves melanin iz kože in dlake in z njim ustvarjali notranjo svetlobo s pomočjo Warburgovega metabolizma in metastaz, ki imajo danes sicer negativno konotacijo zaradi raka.

Najboljši del.. Zanimive študije!

Ste slišali za kitajsko študijo o izpostavljenosti umetni svetlobi ponoči, kjer so s satelitskimi slikami gledali povečano nočno razsvetljavo in spremljali ‘mortality rate’ – stopnjo smrtnosti tamkajšnjega prebivalstva ter ugotovili, da se je stopnja smrtnosti bistveno povečala tam, kjer je bilo več svetlobe ponoči! ŠTUDIJA

Potem obstaja študije Texas University iz leta 2024, kjer so spremljali več kot 88.000 ljudi z urami, ki so zaznavale vidno svetlobo in ugotavljali stopnjo smrtnosti glede na rabo svetlobe v različnih delih dneva. Ugotovili so, da se je življenjska doba skrajšala, če je bila svetloba prisotna po osmi uri zvečer in tudi, če jo je primanjkovalo čez dan. Brighter nights and darker days predict higher mortality risk

Študija Induction of Skin Cancer by Long-Term Blue Light Irradiation pa govori o pojavu raka ob daljši izpostavljenosti modri svetlobi!

Morda vas bo presenetila tudi študija Harvard Kennedy School iz leta 2018, ki govori o tem, da sončna svetloba močno preprečuje pojav gripnih obolenj! 

“We find that sunlight strongly protects against getting influenza.” Sunlight and protection against influenza.

..In rešitve, ko nam primanjkuje sončne svetlobe

To pomeni, da bi jeseni in pozimi veliko manj zbolevali, če bi imeli na voljo več sončne svetlobe. To je dejstvo. Ker pa to pozimi težko dosežemo, sploh v naših krajih in z našim življenjskim slogom, lahko sončno svetlobo tudi ‘biohackamo’ – oziroma nadomestimo z umetno svetlobo, ki posnema sonce, kamor spadajo rdeči svetlobni paneli, UV vitamin D paneli ali s terapevtsko svetlobno kapo (ki si jo lahko izposodite ali kupite pri nas ali pa pridete na svetlobno terapijo s paneli.

Iz tega naslova pa še posebej za mladostnike priporočamo uporabo Daylight računalnika- tablice, ki ne vsebuje modre svetlobe, flickeringa in se ga da uporabiti na zelo varen način – internet na kabel (brez sevanja), omejitev aplikacij, čas zaslona, čas zaslona glede na del dneva (na primer se izključi ob 18:00, vse z Google Family Link-om).

Vsekakor pa je pomembno tudi, da se naučimo, kako optimizirati notranjo modro svetlobo. V ta namen uporabljamo različne filtre za modro svetlobo, kot so na primer očala za blokiranje modre svetlobe, izbiramo prava svetila oziroma v večernem času uporabljamo oranžno – rdeče mobilne (bralne) lučke.

Na Vadbeni kliniki vam lahko sestavimo personalizirani Kvatni življenjski protokol prehrane, gibanja, svetlobe, izpostavljenost mrazu.. glede na oceno vašega haplotipa, starosti, spola, težav ki jih imate in glede na letni čas.

Tečaj SVETLOBNI DNK vas bo naučil vse, kar morate vedeti o svetlobi, prehrani in gibanju glede na letne čase za našo zemljepisno širino ter natančno obrazložene protokole domačega biohackinga. Prvi modul si lahko takoj zdaj naložite brezplačno!


Preberi še zapis Sončna očala, ne hvala!

Posted on by — Leave a comment

Velike mišice po 40-em? Ne, hvala!

Mišična hipertrofija po 40-em? Ne, hvala.

Veliko strokovnjakov zagovarja, kako pomembna je mišična masa, še posebej v zrelih letih. Pa je res?

Ja, če bi bili gorile.

V čem je razlika?

Funkcionalne mišice so eno, hipertrofične (‘nabildane’) pa nekaj povsem drugega. Predvsem so takšne mišice za telo nepotreben ‘strošek’.

Ljudje smo praktično edini sesalci, ki nosimo večino mitohondrijev v srčni mišici in možganih oziroma v živčnem sistemu. Mitohondriji so celični organeli, kjer nastaja energija. Ta energija je razlika med živim človekom in truplom.

Seveda jih je veliko tudi v mišičnih vlaknih, ampak ne toliko kot na primer pri gorilah. Z evolucijskega vidika je razlika v tem, da smo se z več mitohondriji v možganih postavili na dve nogi, začeli uporabljati govor, pisanje in mnoge druge kognitivne funkcije..

Gorile imajo večino mitohondrijev v mišicah in zato morajo vzdrževati mišično tkivo.

Mi jih imamo v možganih in srcu, zato ne smemo PRETIRAVATI z mišično hipertrofijo in bodybuildingom, ker sicer dobesedno krademo mitohondrije srcu in možganom. Sploh po štiridesetem ali petdesetem letu..

Zakaj so ta leta kritična?

Naši mitohondriji, z našim načinom življenja, vsakih 10 let izgubijo okoli 10% svoje zmogljivosti. Mitohondrije si lahko predstavljamo tudi kot baterije. Manjšo kapaciteto imajo, več je možnosti, da geni v njih mutirajo (stopnja heteroplazmije), kar ni dobro za nas. (Wallace, 2010). Po štiridesetem letu imamo že kar ‘soliden’ upad mitohondrijev (če živimo na klasičen način), zato jih moramo toliko bolj hraniti in negovati, ne pa ‘trošiti’ za dodatno mišično maso, ki nam pri zdravju srca in možganov nič kaj dosti ne koristi.

Kaj je najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh? Srčne bolezni in kognitivni propad (Alzheimer, demence..). Torej problem z mitohondriji v srcu in možganih.

Ali pogoste vidite bodybuilderja, ki ima 80 ali 90 let? Verjetno ne..

Da ne boste mislili, da ne zagovarjamo gibanja.. ali kritične količine zdrave mišične mase. Gibanje (tisto pravo) povečuje BDNF (Brain Derived Neurotrophic Factor) v možganih, ki deluje kot ‘gnojilo za možgane’, ustvarja nove nevrološke povezave v možganih (nevroplastičnost), nove žilice v možganih in po telesu (angiogeneza), krepi gostoto kosti, kondicijo srca.. itd

KOLIČINA je razlika med strupom in zdravilom.

Najboljša telovadba pa je tista, ki jo izvajamo v pravem svetlobnem oziroma elektromagnetnem okolju. Kaj to pomeni? Telovadba v fitnesu ni ravno najboljša izbira. V njem sveti umetna, dokazano škodljiva, modra svetloba, tu je prisotno močno WI-FI sevanje, ki ga dodatno potencira še kup telefonov priklopljenih nanj, slab zrak in naprave npr za tek, ki oddajajo močno nenaravno elektromagnetno polje. V telovadnicah tudi nismo ozemljeni in ker so velikokrat v kletnih prostorih ali nad njimi, se v njih lahko zadržuje rakotvorni sicer naravni plin radon.

Najboljši gibalci postanemo, ko se gibamo v naravi!

Hodimo, tečemo, plezamo, plavamo v naravnem okolju! To je tisto pravo in terapevtsko. Prava svetloba, ozemljevanje (če smo bosi), Šumanova frekvenca, svež zrak, zelenje, naravna EM sevanja.. Nikakor ni primerjave s telovadnico!

Bolje sprehod v dežju, kot trening v telovadnici!

ŽELITE IZVEDETI VEČ O SVETLOBNEM TRENINGU? Naložite si brezplačni modul SVETLOBNI DNK!