4. maja, 2025 - Objavila: Alja Malis - Ni komentarjev

Velike mišice po 40-em? Ne, hvala!

Mišična hipertrofija po 40-em? Ne, hvala.

Veliko strokovnjakov zagovarja, kako pomembna je mišična masa, še posebej v zrelih letih. Pa je res?

Ja, če bi bili gorile.

V čem je razlika?

Funkcionalne mišice so eno, hipertrofične (‘nabildane’) pa nekaj povsem drugega. Predvsem so takšne mišice za telo nepotreben ‘strošek’.

Ljudje smo praktično edini sesalci, ki nosimo večino mitohondrijev v srčni mišici in možganih oziroma v živčnem sistemu. Mitohondriji so celični organeli, kjer nastaja energija. Ta energija je razlika med živim človekom in truplom.

Seveda jih je veliko tudi v mišičnih vlaknih, ampak ne toliko kot na primer pri gorilah. Z evolucijskega vidika je razlika v tem, da smo se z več mitohondriji v možganih postavili na dve nogi, začeli uporabljati govor, pisanje in mnoge druge kognitivne funkcije..

Gorile imajo večino mitohondrijev v mišicah in zato morajo vzdrževati mišično tkivo.

Mi jih imamo v možganih in srcu, zato ne smemo PRETIRAVATI z mišično hipertrofijo in bodybuildingom, ker sicer dobesedno krademo mitohondrije srcu in možganom. Sploh po štiridesetem ali petdesetem letu..

Zakaj so ta leta kritična?

Naši mitohondriji, z našim načinom življenja, vsakih 10 let izgubijo okoli 10% svoje zmogljivosti. Mitohondrije si lahko predstavljamo tudi kot baterije. Manjšo kapaciteto imajo, več je možnosti, da geni v njih mutirajo (stopnja heteroplazmije), kar ni dobro za nas. (Wallace, 2010). Po štiridesetem letu imamo že kar ‘soliden’ upad mitohondrijev (če živimo na klasičen način), zato jih moramo toliko bolj hraniti in negovati, ne pa ‘trošiti’ za dodatno mišično maso, ki nam pri zdravju srca in možganov nič kaj dosti ne koristi.

Kaj je najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh? Srčne bolezni in kognitivni propad (Alzheimer, demence..). Torej problem z mitohondriji v srcu in možganih.

Ali pogoste vidite bodybuilderja, ki ima 80 ali 90 let? Verjetno ne..

Da ne boste mislili, da ne zagovarjamo gibanja.. ali kritične količine zdrave mišične mase. Gibanje (tisto pravo) povečuje BDNF (Brain Derived Neurotrophic Factor) v možganih, ki deluje kot ‘gnojilo za možgane’, ustvarja nove nevrološke povezave v možganih (nevroplastičnost), nove žilice v možganih in po telesu (angiogeneza), krepi gostoto kosti, kondicijo srca.. itd

KOLIČINA je razlika med strupom in zdravilom.

Najboljša telovadba pa je tista, ki jo izvajamo v pravem svetlobnem oziroma elektromagnetnem okolju. Kaj to pomeni? Telovadba v fitnesu ni ravno najboljša izbira. V njem sveti umetna, dokazano škodljiva, modra svetloba, tu je prisotno močno WI-FI sevanje, ki ga dodatno potencira še kup telefonov priklopljenih nanj, slab zrak in naprave npr za tek, ki oddajajo močno nenaravno elektromagnetno polje. V telovadnicah tudi nismo ozemljeni in ker so velikokrat v kletnih prostorih ali nad njimi, se v njih lahko zadržuje rakotvorni sicer naravni plin radon.

Najboljši gibalci postanemo, ko se gibamo v naravi!

Hodimo, tečemo, plezamo, plavamo v naravnem okolju! To je tisto pravo in terapevtsko. Prava svetloba, ozemljevanje (če smo bosi), Šumanova frekvenca, svež zrak, zelenje, naravna EM sevanja.. Nikakor ni primerjave s telovadnico!