21. septembra, 2024 - Objavila: Alja Malis - 1 komentar

Alzheimer se začne že pri štiridesetih (ali prej)!

September je mesec ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni. Ozaveščanje je ključnega pomena, saj preventiva lahko prepreči nastanek te bolezni ali pa jo celo odpravi v zgodnjih fazah kognitivnega odklona

Kaj sploh je Alzheimer?

In zakaj bi se ubadali z Alzheimerjem pri štiridesetih?

Ko oseba dobi uradno diagnozo Alzheimer, je v večini primerov že skoraj prepozno za ukrepanje. Spremembe v možganih so se začele že vsaj 10-20 let pred tem. najprej neopazno, asimptomatsko, potem pa z občasnim pozabljanjem, težavami z orientacij, organizacijo, odločanjem – zaradi katerih navadno še ne iščemo zdravniške pomoči in še nismo napoteni na nevrološko kliniko.

Tako preteče 5-10 let, simptomi se stopnjujejo in naenkrat imamo diagnozo ‘blažji kognitivni odklon’, ki je že četrta in predzadnja faza Alzheimerjeve demence.

To se je zgodilo tudi Aljini mami, ki je stara 70 let, pred šestnajstimi leti. Takrat se še ni vedelo vsega tega, kar vemo danes, ker toliko brskamo za novimi podatki. Mislili smo, da je to neozdravljiva bolezen. Kar tudi je, če čakamo predolgo, da odmre ključna kritična masa možganskih celic. Potem poti nazaj res ni več.

Zakaj bi se morali na vsak način izogniti Alzheimerjevi bolezni?

Alzheimerjeva demenca nas oropa lastnega jaza, spominov in vsega, kar smo se v življenju naučili. Najhuje je to, da ne moremo več skrbeti sami zase in smo težko breme drugim osebam, največkrat družinskim članom. Večkrat smo lahko polulani, pokakani, lačni ali žejni, v bolečinah ter odvisni, da bodo drugi to opazili in uredili. Najmanj si želimo biti breme lastnim otrokom.