Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med sedenjem in digitalno demenco?

Človek je ustvarjen za gibanje. Pokončna drža , ki smo jo razvijali več kot tri milijone let, sedaj drastično upada z razvojem tehnologije zadnjih petdeset let. Pokončna drža je človeku prinesla večje možgane, saj balansiranje našega telesa na dveh nogah v boju z gravitacijo zahteva več možganovine. Hkrati pa to za človeka pomeni  tudi  kognitivni razvoj – misleči možgani. 

Z odklonom pokončne drže v zadnjih desetletjih, se pojavlja fenomen ‘digitalne demence’, ki pomeni skupek različnih simptomov, ki nastanejo zaradi preveliko negativnih stimulusov s strani zaslonskih naprav, dolgotrajnega sedenja in slabih življenjskih navad. 

Simptomi se pojavljajo v obliki slabega fokusa, koncentracije, pomnjenja, slabega sledenja z očmi, kar ima še posebno alarmanten negativni vpliv na otroke šolarje. Takšni simptomi so se pred digitalno dobo pojavljali le starostno pogojeno.

Sedenje je prisilna drža, v kateri zavzemamo večinoma  sključen položaj z glavo zamaknjeno naprej, pred telo. Takšna je drža je problematična predvsem, ker je dolgotrajna, saj omeji dostop hranil in kisika v možgane, stisne glavno dihalno mišico – trebušno prepono in povzroči, da začnemo dihati plitvo. Plitvo dihanje pa je stresno dihanje, saj sprošča stresne hormone kot sta adrenalin in kortizol. 

Med sključenim sedenjem tudi ustvarjamo pritisk na trebušne organe in omejimo pretok čistilne limfe. (Limfa je telesna tekočina, ki čisti telo odpadnih produktov in strupov. Več o limfi). Manj limfnega pretoka pomeni večjo možnost za bolezni. 

Ko stiskamo organe lahko povzročimo različne herniacije – hernijo medvretenčnih diskov, hernijo želodca (hiatusno hernijo), kar potem povzroča refluks in podobne težave, lahko pa pri ženskah tudi hernijo medeničnih organov, kar pomeni povešenje ali prolaps (skozi medenične sfinktre).

Če v takšni drži vztrajamo dolgo časa in pogostokrat naše telo sšasoma pozabi, kakšna je pravilna drža in izgubimo občutek za poravnavo. Pri tem nam nič ne pomagajo trebušne mišice, saj zaradi slabe drže postanejo šibke in trebuh se izboči.Tašna drža je še posebej alarmantna za nosečnice in otroke.

Kaj je ključna problematika sključene drže?

Prosojnica iz najnovejšega predavanja predavanja VPLIVA SLABE DRŽE NA MOŽGANE TELO IN KOGNITIVNE FUNKCIJE, kjer so naštete točke tudi pojasnjene, opisane pa so tudi REŠITVE.

Če želite prejeti zelo zanimivo predavanje brezplačno, se prijavite na koncu tega bloga.

Pomislite samo, kako utesnjeni so naši organi, ko sedimo sključeno! In kako oviran je pri tem dotok kisika in hranilnih snovi ter odtok strupov in metabolnih produktov? Pomislite, kako sploh dihamo v tem položaju?

Takšna telesna drža je drža protekcije in je za naše možgane ALARM, da se bliža nevarnost ter da se je treba pripraviti na boj ali beg ali zamrznitev!

V takem stanju ne moremo plodno razmišljati, biti kreativni, sproščeni, nasmejani, pozitivno naravnani. Še več.. V takšnem stanju se odvoz toksinov upočasni, prav tako regeneracija, čiščenje slabih celic in imunski sistem.

Kaj lahko storimo? 

Na prvem mestu je ključnega pomena zavedanje problema. Tega bi se morali zavedati delodajalci (in samozaposleni) in omogočiti svojim zaposlenim ne samo ozaveščanje problematike, ampak tudi konkretne ukrepe na delovnem mestu. Zaposleni pa bi morali poskrbeti za manj sedenja tudi doma in v prostem času (več v nadaljevanju). Zagotovo je v interesu vseh, da so zaposleni zdravi in zadovoljni.

V kolikor si delodajalci ne morejo privoščiti na primer dvižnih miz, kjer bi zaposleni lahko nekaj minut sedeli, nekaj časa stali in nekaj klečali.. Priporočamo sledeče ukrepe:

  1. Prekinjanje sedenja na 20 – 30 min
  2. Pravilna namestitev računalnika, tipkovnice
  3. Vaje na delovnem mestu
  4. Dihanje s trebušno prepono
  5. Menjanje sedenja na stolu z naslonjalom s fitnes žogo
  6. Delavnice

S preprostimi opomniki oziroma aplikacijami je prekinjanje sedenja lahko povsem preprosto. Ko se oglasi alarm, naredimo nekaj od sledečih naštetih ukrepov:

  1. Vstanemo se pretegnemo in nekajkrat zaokrožimo z boki v obe smeri
  2. Vstanemo in si gremo po vodo na drugo stran pisarne, hodnika ali na wc
  3. V pisarni namestimo na vrh podboja vrat prečno letev, na katero se obesimo z iztegnjenimi rokami in tako raztegnemo problematične dele telesa.
  4. Naredimo kratek sklop vaj sede – Poravnamo držo, roke sklenemo za glavo, vdihnemo in pogledamo proti stropu – čutimo razteg v sprednjem delu prsnega koša in trupa, nato pa peljemo brado proti prsnici in komolce skupaj in dol, izdihnemo in čutimo razteg zadaj v vratu, med lopaticami in po hrbtu.
  5. Naredimo kratek sklop vaj stoje

Pomembno je da se ljudje izobražujemo na te področju, saj sedenje ne sme postati samoumevno. Človek se ni rodil s stolom in stola milijone let ni poznal. Namesto stola je uporabljal položaj globokega počepa, ki ga dandanes le redko še vidimo. Položaj globokega počepa je imel in še ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja medenice z medeničnim dnom, hrbtenice in kolkov – zato ni slabo, če bi vsaj sedenje doma občasno zamenjali z alternativnimi načini sedenja. Za spremembo ne bi uporabili kavča, ampak bi sedeli na tleh. 

Položaj globokega počepa je človekov položaj počitka in sedenja brez stola. Včasih smo tudi dolgo potrebo opravljali tako.

Mimogrede, v premislek, Okinawa je eno izmed svetovnih področij prebivalstva ‘Blue Zone’, ki so znana po najdlje živečih ljudeh na svetu – tam ljudje sedijo (tudi obedujejo) na tleh – kar jih prisili v veliko bolj gibčno, okretno in zdravo življenje.

Okinawa ljudstvo – brez stolov – najdlje živeči na svetu

Tudi, če med obedovanjem ne bomo začeli sedeti na tleh, pa lahko namesto tega vsaj izberemo nekaj bolj zdravih odločitev: 

  1. izberemo  stopnice namesto dvigala ali tekočih stopnic
  2. izbiramo več prostočasnih dejavnosti z gibanjem (v naravi) in manj sedečih (kino, sedenje na kavi..)
  3. se igramo z otroki na tleh (jih ne posedamo za mizice)
  4. z družinskimi člani si ne dopisujemo iz sobe v sobo, ampak pridemo osebno povedat
  5. če je naš ali otrokov konjiček šivanje, igranje klavirja ali šah, dodamo obvezno še eno aktivnost na tedenski ravni, ki je povezana z gibanjem

Veliko načinov sedenja brez stola

Naša domača dnevna soba – brez stolov in kavčev

Ali vas skrbijo posledice slabe drže za vašega otroka? Ali želite izvedeti več o lastni drži? Ali so težave, ki vas trenutno pestijo morda povezano s stresom, ki ga povzroča slaba drža? Kaj sploh lashko storimo? Prijavite se na brezplačni posnetek predavanja!

Posted on Leave a comment

Tudi vi v službi sedite? Trpi križ? Ste zakrčeni?

Vsi vemo, da človeško telo ni bilo ustvarjeno za sedenje na stolu. In vsi vemo, da dolgotrajni položaji v isti poziciji deformirajo tkiva. Telo se prilagaja potrebam in okolju, v katerega ga ‘prisilimo’. Na telo oziroma na vsako celico v njem (več kot 13 trilijonov) deluje sila. Sile delujejo v vsakem trenutku našega življenja. Tudi ko ‘nič’ ne delamo. Sile preoblikujejo naše telo. Zato je naše telo (drža, oblika) kot bibliografija našega gibanja skozi čas.

Ko sedimo, delujejo na medvretenčne diske in živčne korenine drugačne sile, kot med hojo, stojo, ležanjem..

 

Tole se stolu prilagodi. Določene mišice se zategnejo (zbijejo skupaj), določene pa se raztegnejo. Zategnjene mišice so slabše prekrvavljene, težje opravljajo svojo funkcijo in se počasi deformirajo. Raztegnjene mišice pa so v kronično raztegnjenem položaju (ekscentrične kontrakcije), kar jih utruja in zato stremijo k temu, da bi se povrnitev svoj prvotni položaj. To občutimo kot nelagodje. Sčasoma se nehajo trudit. Ker se tudi sklep, ki ga premikajo, preoblikuje (podredi silam) – nastane nova realnost. Nova drža. Bolečine.

Toliko ur kot sedimo (oziroma smo v trajnih, prisiljenih držah), toliko časa ‘delamo nepravilne vaje’ za našo držo. Še najmanj kar lahko za telo storimo je, da vsak dan naredimo VSAJ 5 KOREKCIJSKIH VAJ ZA DRŽO IN TELESNO JEDRO. Nekaj za mobilnost sklepov, nekaj za fleksibilnost mišic in nekaj za stabilnost posameznih segmentov in telesa kot celote.

Je vaš tipičen dan takšen?

Osem ur delate sede, uro tečete ali ste na boot camp vadbi in preostanek dneva spet sedite na kuhinjskem stolu, za računalnikom ali na kavču?

 

Eno ali celo dve uri intenzivno trenirate? Torej vstanete iz stola in greste na vadbo? Ali mislite, da telo po osmih urah sedenja, dan na dan, v trenutku preklopi držo na ‘športno držo’ oziroma funkcionalno? Ne. Na telesu ostane ‘odtis stola’ in takšni greste na trening. V takem stanju se mora telo veliko bolj trudit in kompenzirat, da opravi vaš zastavljen cilj. Če pri tem nima niti prave podpore v lastnem telesnem jedru, potem lahko hitro ‘odpove’ = si poškodujemo koleno, gleženj, ‘useka’ v križu..

Pri vsaki vaji (ali gibu na splošno!) je potrebno vedeti: kakšen mora biti položaj hrbtenice,kakšen mora biti položaj medenice in po možnosti še lopatic in način dihanja. Vsaka vaja pa tudi ni primerna za vsakogar. Nekdo s poudarjeno ledveno krivino (lordozo) ne sme delati vaj, ki to krivuljo še povečujejo.

Bi imeli strukturiran online program po dnevnih namenjen odpravljanju bolečin v križu in dedenju na splošno? Preverite online programa FIT V PISARNI ali RESETIRAJ SE.

Preveri tudi naše delavnice o zdravem oziroma alternativnem sedenju oziroma si naroči kar posnetek z vsemi potrebnimi vajami in rešitvami!