Otroci, ki so izbirčni jedci, imajo drugače oživčene možgane

Zakaj je otrok izbirčen pri jedi? Ne gre za vedenjski problem. Gre za problem razvoja njegovih možganov.

Hranjenje je primarno senzorični proces.

Vsak grižljaj hrane ima okus, teksturo in izgled. Za zaznavo vseh teh karakteristik, potrebujemo veliko število senzoričnih informacij.  Otroci, ki niso razvili ustreznih povezav v možganih za procesiranje vseh teh informacij, jih le te ‘preplavijo’ in možgane dobesedno ‘utopijo’ (preobremenijo). To pa rezultira v otrokovem vedenju pri mizi in zavračanju veliko vrst hrane oziroma živil.

Nekateri otroci lahko preveč zaznavajo okus in teksturo, nekateri pa premalo ali nič.

Predstavljajte si, da bi vi morali pojesti večerjo zraven velikega smetnjaka z bio odpadki in sedeti poleg glasnega rock koncertnega odra. Verjetno tega obroka ne bi uživali, čeprav bi imel pet kulinaričnih zvezdic. Vse intenzivne vonjave in zvoki bi preplavili vaše možgane in preobremenili senzorično procesiranje.

Večina izbirčnih jedcev ima rado hrano z blagim okusom in samo ene vrste teksture.

Izbirčnost se začne v možganih.

Priljubljenost določenih živil se lahko spreminja skozi razvojne faze otroka, ampak kaj storimo, če je otrok že star 6 let ali 8 in ne mara večine živil oziroma sadja, zelenjave.. ?

Katero vedenje je normalno in katero je lahko pokazatelj težav, ki zahteva ukrepanje? 

Normalno je, da so otroci okoli drugega do tretjega leta starosti bolj izbirčni. Njihove brbončice se spreminjajo in otrok začne izražati svojo neodvisnost. Prav tako je normalno, da se otrokov apetit spreminja v toku dneva ali tedna. Nedosledno prehranjevanje je zato pogosta skrb staršev, saj se bistveno razlikuje od predvidljivih vzorcev prehranjevanja odraslih.

Skrbeti nas morajo otroci, ki sprejemajo zelo malo hrane in jim je na primer sprejemljivo samo uživanje piščančjih ‘nugetsov’, pomfrija, makaronov, pire krompirja, čokolina, pizze in kruha in če tega ne dobijo, smo deležni izbruhov jeze ali tesnobe. Oziroma obstajajo otroci, ki zavračajo tudi večino teh ‘popularnih’ otroških jedi, vključno s sladkim in jejo res zelo malo živil – takšne moramo vzeti pod drobnogled.

Ko otroku ponujamo novo živilo, moramo upoštevati dejstvo, da bodo otroci lahko potrebovali 10, 20 ali celo 50 kratno izpostavljenost temu živilu, predno zanj (oziroma za njegove možgane) ne bo več ‘novo’ – kar pogostokrat presega stopnjo potrpežljivosti povprečnega starša.

Študije so celo pokazale povezavo med izbirčnim prehranjevanjem in depresijo.

Kaj se dogaja v možganih izbirčnega jedca?

Tipično so to otroci, ki imajo slabše razvito desno možgansko hemisfero. Takšni otroci ponavadi slabše čutijo svoje telo (propriocepcija), se bolj nerodno gibajo ter imajo tudi slabše ravnotežje in koordinacijo. Njihova narodnost se ne kaže le v motoričnih veščinah, ampak tudi v socialnih. 

Ti otroci nimajo razvitega normalnega vonja in okusa.

Majhni otroci (2-5 let) še razvijajo vonj in okus. Voh je eno izmed najpomembnejših zaznavnih čutil in raziskave kažejo, da je njegov razvoj povezan z zmožnostjo učenja, spomina in socializacije. Otroci, ki ne vohajo in okušajo dobro, bodo hrano ‘okušali’ po taktilnem občutku, ki ga le ta ustvari v ustih. Tak otrok morda ne bo maral piškota, ker ga ne okuša niti vonja dobro, ampak samo zaznava njegovo teksturo. Pogostokrat tak otrok tudi ne zna vohati (‘snifati’). Po drugi strani pa imamo otroke, ki ne zaznavajo dobro teksture, ampak zgolj okus in vonj in imajo zato zelo radi na primer sladko.

Otroci, ki slabše vohajo, moramo obravnavati z več pozornosti, kajti ne gre le za deficit vonja, ampak gre za povezavo voha z višjimi procesnimi centri v možganih, ki se zaradi te neuravnovešenosti prav tako slabše razvijajo in kot rezultat ima otrok lahko posledice pri procesiranju čustev, socializaciji, delovanju imunskega sistema, prebavi in koncentraciji.

Lahko so imeli težave že z dojenjem in kolikami. Že v maternici so veliko brcali, njihov porod je bil največkrat težek in kot otroci so lahko hiperaktivni, ‘povsod jih je polno’ – iz tega razloga tudi za mizo težko sedijo pri miru.

Težave s hranjenjem so se lahko začele že zaradi skrajšane podjezične vezi ali šibkega sesalnega in iskalnega refleksa.

Ustna votlina in jezik sta prioritetni področji za razvoj možganov in telesa saj je od njihove dejavnosti odvisno naše preživetje. Zato je to področje bogato prepredeno s senzoričnimi in motoričnimi povezavami v možgane, ki jih z njimi pomagajo graditi in razvijati. Tudi v odrasli dobi ta del telesa ostaja najbolj občutljiv del telesa.

Ko dojenček začne kombinirati doseganje (hrane), prejemanje in dajanje v usta (koordinacija oči – roka) se prične seznanjati z okusi, teksturo in velikostjo predmetov (oziroma grižljajev).

Če se sesalni in iskalni refleks sčasoma ne integrirata (umakneta), ima otrok težave s hipersenzibilnostjo v ustni regiji, jezik otane preveč spredaj v ustni votlini in otežuje optimalno žvečenje hrane (otrok se prej utrudi). Razvije se nepravilni način požiranja, ki povzroči ožji lok na nebu (zgornji čeljusti) in potrebo po ortodontski intervenciji.

Neintegriran prijemalni refleks povzroči težave z nepravilnim rokovanjem s priborom, neintegriran babkin refleks pa lahko povzroči težave z ločenim gibanjem rok in ust.

Simetrični tonični vratni refleks, ki pomaga dojenčku, da se začne plaziti, da se postavi na noge in da trenira vizualno povezavo – fokusiranje na blizu in daleč, je prav tako pomemben v povezavi s prehranjevanjem. Otroci, kateri niso integrirali tega refleksa (do enega leta starosti) imajo težave s sedenjem (slaba drža) in s koordinacijo oči – roka, kar zelo otežuje proces hranjenja. Taki otroci vseeno ‘nekaj pojejo’, če jih hranijo drugi.

Tudi neintegriran moro refleks doprinese svoje – ne samo željo po sladkem, ampak tudi da otrok nikoli ne poje do konca, ker je kronično v stanju’ boj ali beg’.

Kako uravnovesimo možgane izbirčnega jedca?

Do sedaj smo ugotovili, da problematika izbirčnega jedca ni (samo) v domeni neprimernega vedenja ali psiholoških faktorjev, ampak grem bolj za simptom nepovezanih možganov (dr. Melillo FDS Functional Disconnection Syndrome).

Ta nepovezanost ni patološka, ni dedna, ampak je zgolj odraz mnogih okolijskih faktorjev, ki so se vrstili od časa nosečnosti, med porodu in predvsem skozi prvih dvanajst mesecev starosti in vplivali na razvoj možganov.

Če je vaš otrok izbirčen jedec (ali jedec, ki vedno vse umaže, ne zmore sedeti pri miru in nikoli ne poje do konca) je to verjetno ‘zgolj’ simptom in ni edini. Simptom česa? Simptom neuravnovešenih možganov. To pojav je pogost pri otrocih, ki so na avtističnem spektru, imajo primanjkljaj pozornosti s hiperaktivnostjo, imajo težave z branjem in pisanjem (šolski) oziroma težave z držo, gibanjem, koordinacijo, ravnotežjem, socialnimi interakcijami in celo imunskim sistemom. V tem primeru je izbirčnost pri jedi le eden od več simptomov, ki nakazujejo na funkcionalno nepovezanost leve in desne možganske hemisfere – kar je treba nasloviti celostno oziroma pri vzroku.

Dobra novica je ta, da možgane lahko spremenimo.

Najprej moramo razumeti nekaj osnov o razvoju možganov in integraciji primarnih refleksov. V ta namen smo za vas posneli webinar Kako zgradimo uravnovešene možgane z gibanjem in integracijo primarnih refleksov?

O primarnih refleksi smo razlagali v člankih:

in tudi:

Da bi otroku pomagali pri pravilnem zorenju in povezanosti njegovih možganov (saj če je izbirčen jedec to verjetno ni edini simptom, ki ga pesti), mu moramo pomagati in to najlažje storimo z gibanjem (skozi igro), ki imajo določen namen.

Obstajajo posebni gibi (igra), ki jih je treba ponavljati vsak dan, en mesec, da se določeni refleksi integrirajo (se umaknejo) in omogočijo možganom nadaljnji razvoj. Refleks je refleks (avtomatski gib), zato ga otrok težko sam preseže oziroma ‘preraste’.

Sledijo posebne vaje za treniranje voha – in preko voha dotične hemisfere, ki je funkcionalno nepovezana. Voh je edini čut, ki je povezan z istostrankso hemisfero (leve nosnica za levo hemisfero in desna za desno). Vaje za voh po dr. Melillu imajo 90% uspešnost. Kot ‘posledica’ se na bolje spremenijo tudi prehranjevalne navade.

Skupaj z desno nosnico uporabljamo vonjave kot so: črni poper, zažgan les, kava, evkaliptus, ribje olje, limona, gorčica, čebula, poprova meta

Skupaj z levo nosnico uporabljamo vonjave: jabolko, banana, češnje, grozdje, sivka, pomaranča, ananas, vrtnica, robida

(Opis način izvedbe presega kapacitete tega zapisa, za več nam pišite za individualno obravnavo na info@vadbenaklinika.si).

Če omenjene vaje kombiniramo še z vajami za ritmično gibanje in oro-miofunkcijskimi vajami, smo najverjetneje naredili maksimum za svojega otroka.

Logično pa je tudi, da v kolikor starši otroku od malega ne ponujajo polnovrednih, nepredelanih (zdravih) živil, jih otrok tudi nima priložnosti ‘osvojiti’ (senzorno procesirati). Hkrati moramo biti starši sami zgled. Otrokom ne smemo ‘pokvariti’ okusa s hrano, ki je umetno ali dodatno začinjena (umetni ojačevalci okusa, mononatrijev glutaminat), sladkana, soljena – kot je na primer čips, čevapčiči začinjeni z vegeto, mehurčkaste pijače in podobno, saj se bo otrok navadil nanje in mu bo vsa druga (zdrava) hrana postala neokusna.

Otroku, ki je izbirčen jedec lahko primanjkuje cink v telesu. Veliko cinka najdemo v bučnih semenih, ki jih lahko tudi ‘prikrito pretihotapimo’ v različne recepte.

Na sledeči povezavi najdete nekaj idej za okusne in zdrave otroške prigrizke, ki gredo z roko v roki z razvojem možganov in še nekaj idej za lažje senzorično procesiranje hrane.

Poleg zdrave in uravnovešene prehrane priporočamo tudi vnos kakovostnih omega 3 maščob (očiščenih težkih kovin) – mi prisegamo na Norsanove želejčke (s kodo VADBENA-KLINIKA boste deležni 15% popusta na katerikoli izdelek). Omega 3 maščobne kisline so nujne za dober razvoj možganov, hkrati pa jih je težje zagotoviti, saj jih telo samo ne proizvaja, viri ki so na voljo, pa so največkrat oporečni.

Ključni viri:

Dr. Melillo Disconnected child

Otroci, ki so izbirčni jedci, imajo drugače oživčene možgane Alja Malis, specialistka za gibanje
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?

Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?

Želim brezplačni posvet!