Trening možganov s pomočjo oči – za boljše branje in uspeh v šoli

ALI OPAŽATE DA VAŠ OTROK MED BRANJEM?

  • občasno narobe prebere besede
  • preskakuje vrstice
  • bere počasi
  • mora uporabljati prst, da sledi besedam
  • si ne zapomni, kaj je prebral
  • ima slabo koncentracijo
  • mu besede ali črke ‘skačejo’
  • je občutljiv na svetlobo
  • ima tudi slabo pisavo

Potem vabljeni k branju tega zapisa!

Vid je edini čut, ki je odvisen od gibanja mišic in sicer očesnih mišic.

Vid deluje v tesni povezavi z organom za ravnotežje (vestibularni sistem) in ostalimi proprioceptivnimi senzorji (v mišicah, sklepih, fascijah..). Senzorični ‘input’ (v možgane) v obliki svetlobe narekuje motorični ‘output’ – naše gibanje telesa.

To si lahko predstavljamo kot delovanje GPS-a (globalnega sistema za pozicioniranje), ki deluje preko satelitov. Najmanj trije sateliti so potrebni, da GPS zaznava, kje se nahajamo. Če so možgani kot GPS, potem so njegovi sateliti 

1.Oči
2.Organ za ravnotežje
3.Propriocepcija

pri čemer imajo oči največji delež.


Vir Zhealth

Oči delujejo tako da se bodisi premikajo v isto smer – konjugirajo (ko nekaj sledijo) oziroma da se približujejo in oddaljujejo (eden od drugega), ko nekaj fokusiramo na blizu in potem na daleč (recimo prepisovanje s table) – temu rečemo, da konvergirajo (oziroma divergirajo).

Nekateri očesni gibi so zavedni, vendar večina je nezavednih.

Ločimo dva očesna sistema (glede na funkcijo oziroma predel v možganih, ki ju upravlja) – OČESNI SISTEM ‘KJE’ – ta sistem ni toliko občutljiv na barve, ampak vidi večjo sliko in hitreje gleda, procesira (bolj aktivna desna hemisfera za vid); OČESNI SISTEM ‘KAJ’ je zelo občutljiv na barve in detajle, gleda in fokusira počasneje (leva hemisfera za vid) – kar bomo razumeli v zadnjem delu, kako lahko to izkoristimo.

Očesne mišice so hkrati proprioceptivni organ – pomagajo nam čutiti naše telo v prostoru.

Nekateri otroci se rodijo s šibkimi očesnimi mišicami. Eno oko lahko gleda ‘po svoje’. To imenujemo strabizem ali leno oko. Tradicionalno se to obravnava kot ‘očesni problem’, v bistvu pa gre za težavo v možganih, ki se manifestira kot neusklajena funkcija očesnih mišic in ne vida. (Strabizem lahko vodi v ambliopijo, kar se nanaša na vid, slabši vid tega očesa. Oseba izgubi sposobnost biokularnega vida – beri dalje).

Pogoj za dober vid je, da obe očesi (in z njima vseh 12 očesnih mišic) deluje popolnoma sinhrono – kot eno oko (temu rečemo tudi ‘biokularno’)..

Če je eno oko leno, pomeni, da oseba gleda samo z drugim (boljšim) očesom. Možgani ignorirajo sliko slabšega očesa, saj ne morejo združiti obeh skupaj. Vzrok je v možganih (ki niso sinhronizirani) in ne v očeh.

Vid se nahaja na okcipitalnem režnju možganov. Obe levi polovici oči gresta na desno stran okcipitalnega režnja in obe desni polovici oči sta povezani z levim delo okcipitalnega režnja.

Ko omenjeni leva in desna polovica okcipitalnega režnja nista sinhronizirani v svojem delovanju, v možgane prihajata dve različni sliki (istega) sveta. Namesto da vidimo dvojno, možgani izberejo boljšo sliko.

To znantno vpliva na telesno držo – kar smo govorili v zapisu Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine.

Hitro premikanje/sledenje oči (očesne sakade) je zelo pomembna očesna funkcija, še posebej kritična za dobro branje. Če oči nimajo dobre sledilne funkcije, potem pri branju ‘preskakujejo’ (in dobesedno preskakujejo vrstice in besede).

Kako to preverimo? YT video Saccades 

Pri otroku lahko opazimo, da pri tem testu slabo fiksira levo ali desno tarčo (oči mu ‘preskočijo’, oziroma realizirajo fiksacijo v dveh korakih namesto v enem). To nakazuje na šibkost možganske hemisfere na nasprotni strani.

Pomembna pa je tudi sposobnost počasnega sledenja (smooth pursuit). To je zmožnost kombinacije fiksacije in gibanja (sledenja) oči. Za razliko od hitrega sledenja, so oči ves čas fiksirane na tarči, pri sakadah pa samo v končni točki, finalnem delu premika oči.

 YT video Smooth Pursuit (počasno sledenje).

Ali ste vedeli, da zavestne očesne gibe kot je počasno sledenje, lahko izvajajo samo ljudje in višje vrste primatov. To je v direktni povezavi z razvitostjo možganov.

Iz tega razloga lahko preko gibanja oči ocenimo razvoj in delovanje možganov. 

To je ključnega pomena pri otrocih, ki se še razvijajo. (Pa tudi odrasli nismo ‘zabetonirani’ v svojo usodo spreminjanja možganov, saj so možgani plastični skozi celotno življenje.)

Če otrok lahko izvede tekoče počasno sledenje predmetu, ki se premika (z nepremično glavo) levo in desno, potem je to dober znak (za dober razvoj možganov). To je tudi zelo preprosto preveriti. Pri tem opazujemo, če so oči počasnejše od 6 sekund, če preskakujejo oziroma, če se to dogaja samo na eni strani – potem gre za deficit možganske hemisfere na isti strani. Če otrok težko sledi prstu v obe smeri, gre za slabo funkcijo očesne fiksacije, kar nakazuje na šibkost desne hemisfere.

Vrtoglavice, glavoboli in bolečine v vratu lahko prav tako povezujemo z disfunkcijo očesnih mišic (oziroma z nesihrnoničnim delovanjem levega in desnega predela možganov za vid. (Nekatere vaje).

Za branje in prepisovanje s table pa je ključnega pomena tudi sposobnost oči, da se približata telesni sredini, čemur pravimo konvergenca (in divergenca, ko se oddaljita). Ko nekaj fokusiramo na blizu, na primer zvezek, knjiga, morata očesi konvergirati in ko pogledamo na tablo (ko fokusiramo nekaj na daleč), morata divergirati.

To lahko preprosto testiramo tako da otroku ali osebi približamo prst z razdalje okoli pol metra proti nosu. Pri tem lahko ugotovimo tudi, katero oko slabše konvergira (šibko oko). V tem primeru vemo, da možganski hemisferi ne komunicirata ustrezno me seboj. Če pa otrok sploh ne more ‘križati’ oči, gre za šibkost desne hemisfere.

Katera možganska polovica je v tem primeru šibkejša? Tista na kateri je tudi šibko oko. Zelo nehvaležno je, če je šibko oko hkrati tudi dominantno oko. (S katerim očesom bi otrok pogledal v kalejdoskop, če mu ga vi ponudite na sredini telesa?) To nakazuje na šibkost istostranske hemisfere.

YT test

Pri tem testu otrok ne bi smel videti dvojno, ko približamo prst na razdaljo 2,5 do 5 cm od oči. Če vidi dvojno, pomeni da očesi nista v poravnavi in gre za večjo mišično šibkost.

Ali ste vedeli, da kar okoli 40% otrok z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD) ne zmore očesne konvergence? Ti otroci imajo ponavadi šibko desno možgansko hemisfero.

Očesna dominanca ima veliko vlogo pri branju. Dominantno oko narekuje sledenje obeh očes. Desno oko sledi iz leve proti desni. In levo oko sledi iz desne proti levi. Kdor ima dominantno levo oko (kot jaz) bi imel preferenco, da najprej pogleda na desno stran strani, ko bere, namesto na levo – kot beremo v slovenskem jeziku in večini drugih (ki poteka iz leve proti desni). Takšni otroci lahko zamenjujejo črke ali besede.

Stres je prav tako velik zaviralni faktor pri branju (otrok). Še posebej tisti otroci, ki imajo dominantno oko na isti strani kot dominantno hemisfero, so vizualno omejen tip, kar pomeni, da v stresni situaciji možgani raje izberejo recimo slušni kanal, če je le ta na nasprotni strani dominantne hemisfere oziroma gledajo širšo sliko namesto detajlov. (Večina leve strani telesa je povezana z desno možgansko hemisfero in večina desne strani z levo hemisfero.) Torej, če je tak otrok v šoli pod stresom, ko bere – recimo da mora glasno brat pred tablo ali celim razredom in se mu pri tem še kdo posmehuje – imajo njegove oči tendenco da divergirajo namesto konvergirajo (ker iščejo širšo sliko za nevarnost, saj je dominantno oko ne more zagotoviti). Iz tega razloga izgubi vlogo dominantnega očesa pri branju, kar vpliva na slabšo kvaliteto vida in branja.

KAJ LAHKO STORIMO?

Lahko izvajamo vaje za očesne mišice, še bolje pa je, da najprej preverimo kateri primarni refleksi, povezani z okulo-motoriko se niso dovolj ali sploh integrirali.

KAJ SO PRIMARNI REFLEKSI?

O tem smo več pisalu že v:

in tudi:

Za očesno motoriko je zelo pomembna integracija ATVR (asimetričnega toničnega vratnega refleksa), saj omogoča  gibanje oči in rok neodvisno od gibanja glave. Oči lahko začnejo fiksirat predmete (neodvisno od gibanja telesa ali ozadja.)

Ta refleks je pogosto prisoten celo pri odraslih (!) in največkrat imajo takšne osebe težave s prečkanjem telesne sredine, z navzkrižnimi telesnimi vzorci (npr uporaba nasprotne roke in noge pri korakanje, plazenju) in imajo namesto tega homo-lateralne vzorce gibanja (istočasn gibanje istostranske roke in noge).

Pomembni sta tudi integracija Moro refleksa (ki omogoča razvijanje očesnih gibov) in TLR (tonični labirintni refleks), ki je povezan z razvojem ravnotežja in kontrolo glave. Če primanjkuje  kontrole glave, sledi slabo sledenje z očmi, težave z očesno konvergenco, slabo ravnotežje (skratka slaba kontrola glave – slabo sledenje z očmi).

Opomba: Prikaz vseh omenjenih refleksov in vaj za integracijo ter vseh drugih omenjenih vaj v tem zapisu presega sposobnosti tega zapisa, ki je zgolj informativne narave. Več o tem lahko najdete na naši individualni obravnavi ali v programu Jungle kid.

Če se primarni refleksi niso optimalno integrirali imamo problem pri razvoju in povezovanju možganov. 

Zato pride do sindroma, ki se mu reče ‘sindrom funkcionalne nepovezanosti’možganov (utemeljitelj dr. Melillo) oziroma v angleščini FDS (Functional Disconnection Syndrome).

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO DESNO HEMISFERO SO:

avtizem, ADHD, Aspergerjev sindrom, vedenjske motnje, izbirčen jedec, motnje v senzornem procesiranju, nerodno gibanje, težave z branjem in učenjem, slabša prebava..

Avtistični otroci lahko že zelo zgodaj berejo, ampak večinoma ne razumejo prebranega..

NEKAJ ZNAČILNIH POSLEDIC OB PRISOTNEM FDS S ŠIBKEJŠO LEVO HEMISFERO SO:

akademsko neopazne dokler otrok ne gre v šolo, kronične infekcije, bolj sramežljivi otroci, se bolj držijo staršev, so kasneje začeli govoriti,  imajo težave s črkovanjem in branjem, ker ne identificirajo zvoka črk, težave z matematiko, grda pisava, so preveč čustveni, se obremenjujejo, kako izgledajo, preveč empatije do drugih (lahko se jih izkorišča), učitelji jih imajo radi, lahko so dobri športniki, od četrtega razreda naprej, jim gre vedno težje, razvijejo disleksijo..

Torej, ko pri otroku ugotovimo, katera hemisfera je šibkejša oziroma funkcionalno nepovezana, mu lažje bolj ciljno pomagamo. V tem zapisu govorimo ‘le’ o pristopu skozi oči (seveda obstajajo še drugi, skozi sluh, skozi ravnotežje, skozi vonj, skozi gibalne vzorce..), ker imajo vaje za oči največji vpliv na možgane.

To ne velja samo za težave z branjem, ampak za katerekoli težave, vključno z zdravjem, gibalnim aparatom in ne velja samo za otroke, ampak tudi odrasle.

ALI STE VEDELI, DA GLEDANJE V RDEČO BARVO ZMANJŠA DELOVANJE DESNE HEMISFERE IN ZVIŠA DELOVANJE LEVE?

To pride zelo prav, ko imamo otroka z deficitom delovanja leve hemisfere in presežkom delovanje desne. (To sem opazila pri lastnem 8 letnemu sinu, čeprav razkorak v delovanju hemisfer ni velik. Čeprav je testov ogromno – vsaka telesna funkcija je lahko test – sem to opazila, poleg določenih vedenjskih vzorcev, predvsem z naslednjimi tremi testi: hitro sledenje z očmi (sledenje na desno je večkrat ‘preskočilo’ – šibkost leve hemisfere), levo oko (ki ni dominantno) slabše konvergira (šibkost leve hemisfere), spontano se vrti v desno (proti močnejši hemisferi). 

Imamo sedem primarnih barv, ki so bazirane na sedmih različnih frekvencah svetlobnih valov v svetlobnem vizualnem spektru. Najnižjo frekvenco ima rdeča barva, sledijo ji oranžna, rumena, zelena (‘nevtralna’), modra, indigo in vijolična z najvišjo frekvenco.

Nižje frekvence bolj stimulirajo levo hemisfero, višje pa desno.

Zelo zanimiv prikaz vpliva modre barve na možgane in s tem na celo telo človeka, ki trpi diskinezijo, motnje v gibanju.

Torej kakorkoli, ki poveča hitrost signalov v levi hemisferi in istočasno upočasni v desni bo spodbudilo sposobnost leve hemisfere za poslušanje besed in branje.

Uporaba očesnega obliža prav tako spodbuja sposobnost branja, ker pomaga okrepiti očesne mišice in večina otrok, ki ima funkcionalno nepovezanost možganov (FDS),  ima šibko oko na disfunkcionalni strani možganov – kar pomeni, da jo je dobro krepiti tako, da intermitentno pokrivamo močnejše oko – oziroma za šibkejšo desno hemisfero prekrivamo desno oko in za šibkejšo levo prekrivamo levo oko.

Možgane pa lahko stimuliramo tudi s svetenjem z lučko v oko, ki je na nasprotni strani šibkejše hemisfere. Če je to desna hemisfera, svetimo v levo oko in dodaten učinek dosežemo, če svetimo z modro barvo svetlobe, ki stimulira delovanje desne hemisfere.

OB KONCU BI DODALI ŠE TO, DA JE IDEALNO (ZA RAZVOJ MOŽGANOV IN OTROKA), ČE:

  • njegovo šibko oko ni istočasno tudi dominantno
  • da je dominantno oko na desni strani (večina ljudi)
  • v kolikor dominantno oko ni na desni strani, da so ‘vsaj’ dominanto uho, dominantna roka in noga na isti strani

Več o dominantnosti pa v enem izmed naslednjih prispevkov!

PS: In še namig za konec. Ali ste kdaj opazili, da vam ob branju nezanimive knjige vrstice kar preskakujejo oziroma, da vid ni izostren? Tudi naši otroci raje berejo nekaj, kar jim je zanimivo in očem privlačno. Včasih je bolje poseči po kakšnem stripu in otroku zagotoviti motivacijo za branje, kot vztrajati pri (šolski) knjigi, do katere ima morda odpor. Ko je enkrat led prebit in otroku steče branje, potem bo posegal tudi po bolj ‘resni’ literaturi.

Z Brinom pripravljava nov posnetek vaj za oči, ki bo del programa Jungle kidČe ga želite prejeti, se prijavite s spodnjim gumbom. Poslali vam ga bomo v prvi polovici januarja 2023. Ogled vam bo na voljo za 3 dni.

OSTALI VIRI

Trening možganov s pomočjo oči – za boljše branje in uspeh v šoli Alja Malis, specialistka za gibanje

2 thoughts on “Trening možganov s pomočjo oči – za boljše branje in uspeh v šoli

  1. Bravo.

    1. Hvala!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

BREZPLAČNI TELEFONSKI POSVET?

Imate vprašanje? Kliknite na gumb in prejmite brezplačni telefonski posvet?

Želim brezplačni posvet!