Posted on Leave a comment

3 razlogi zakaj otrok diha skozi usta – in kako mu pomagati vzpostaviti nosno dihanje

Pri svojem delu opažam vse več otrok, ki kronično dihajo skozi usta, starši pa jim s preprostim opozarjanjem ne morejo pomagati, saj ne razumejo, kaj otroka sili v dihanje skozi usta.

Današnji zapis je nadaljevanje bloga VZROKI IN POSLEDICE DIHANJA SKOZI USTA

ter bloga KAKŠNA JE POVEZAVA MED POVEČANO ŽRELNICO/MANDLJI IN DIHANJEM SKOZI USTA?

GLAVNI TRIJE RAZLOGI, KI OTROKA SILIJO DIHATI SKOZI USTA

  1. Anatomski
  2. Bio-kemični
  3. Nevrološki

Poglejte si razlago v novem, kratkem poučnem videu:

V kolikor si še niste pogledali predhodnega videa POSLEDICE DIHANJA SKOZI USTA in rešitve, vam prav tako priporočamo!

V kolikor imate dodatna vprašanja, nam prosim pišite v komentar!

Če potrebujete individualno obravnavo ali brezplačni telefonski posvet, se prijavite spodaj.

Otrok ima ‘pravico’ dihati skozi nos. Starši smo mu dolžni pomagati odstraniti vse ovire, saj jih otrok sam ne more.

Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med povečano žrelnico ali mandlji in dihanjem na usta?

Pogost scenarij: 


Adenoid – žrelnica, Tonsil – mandlji, throat – grlo


Otrok več let diha skozi usta. Ali pa ima kronična vnetja grla, ušes. Mamo začne skrbeti in se posvetuje s pediatrom. Pediater ugotovi, da je žrelnica malo povečana, ampak predlaga še malo počakati, da zadeva ‘izzveni’ (da se žrelnica zmanjša). Ali pa napoti na ORL, kjer predpišejo steroide, češ očitno stoji za tem neka alergija, ki povzroča kronično vnetje. 

Otrok se razvija in še naprej diha skozi usta, mandlji oziroma žrelnica pa postajajo večji in večji. . Potem sledi kirurška odstranitev ali delna odstranitev ‘motečega organa’. Otrok pa še naprej diha skozi usta.. Nekaterim mandlji celo zrastejo nazaj (tako pametna je mati narava), kar je ‘nedopustno’ in jih je treba takoj ponovno odstraniti

Zakaj nihče ne pomisli, da je ravno dihanje skozi usta razlog za povečano žrelnico in mandlje?

Poglejmo si najprej, kaj dejansko pomeni dihati skozi usta, še prej pa, kako delujejo mandlji.

V našem telesu živi poleg nas še skoraj dva kilograma bakterij, ki nam omogočajo preživetje (mikrobiom). Delujejo skupaj z imunskim sistemom, ki je učeči sistem za prepoznavanje organizmov, ki niso ‘naši’ in bi nas lahko ogrozili (naše dobre bakterije ne želijo, da jih kdo izpodrine).

Potem pa je tu še limfa, ki deluje kot filter krvi. Čisti krvno plazmo (ki izstopi iz krvi v medceličnino, da nahrani celice in očisti njihove ‘iztrebke’) in jo vrača nazaj v vensko kri. Pri tem pa potuje po limfnih žilah in skozi limfne vozle (bezgavke), kjer ‘srečuje’ imunske celice, ki pomagajo izločati neželene organizme. (Več o limfi)

Histološko gledano so mandlji podobni limfnim vozlom oziroma bezgavkam. Njihova glavna naloga je, da preprečijo patogenim organizmom vstop v naše telo.

Imamo tri vrste mandljev:

  1. Ustno-žrelni: Nebnica, žrelnica in nadjezični mandlji
  2. Mandlji v tankem črevesju
  3. Slepič

Ja, tudi slepič! Slepič spada v to kategorijo, je ‘varna hiša’ za bakterije – kar pomeni vir življenja novih bakterij, ko antibiotiki ali patogene bakterije zdesetkajo našo črevesno mikrofloro (z diarejo).

Ali ste vedeli, da so mandlji  in žrelnica direktno povezani s črevesjem – z zelo majhnimi kanali?
So učni center za črevesni mikrobiom
, ki deluje z roko v roki z imunskim sistemom. Kot učni center preučujejo, vse, kar prihaja v naše telo in to sporočajo črevesnemu mikrobiomu & imunskemu sistemu, da se na to ustrezno pripravi! 

Zato so mandlji lastni telesni cepilni center (vakcinacijski), ker trenirajo CELOTNI IMUNSKI SISTEM!

V njih (in tudi v žrelnici) živijo imunske celice, ki se učijo prepoznavat, kaj je za naše telo nevarno in kaj ne. Ko zaznajo nevarnosti, pošljejo protitelesa v slino, ki pomaga nevtralizirat patogene – hkrati pa informirajo in trenirajo ostale imunske celice navzdol po prebavnem traktu.

Zakaj mislite, da otroci vse dajejo v usta? Ker trenirajo svoj imunski učni center!

Mimogrede.. Iz tega razloga bi morala biti vsa cepiva oralna, če jih že rabimo. Če pa cepivo vbrizgamo v kri, potem zlorabimo sistem in obvozimo milijone let evolucije. S tem zmedemo imunski sistem, ki ne razume, kako so patogeni prišli tja, kar ima potem negativni vpliv na telo. Poleg tega imunski sistem še ni zrel do drugega ali tretjega leta starosti. V tem času pa je mati narava poskrbela, da že zarodek dobi od matere protitelesa (upajoč, da jih je mama ustvarila na naraven način, čemur pravimo naravna imunost).

Sedaj, ko razumemo, kako pomemben zaščitni organ so mandlji, poglejmo, kaj se zgodi, ko dihamo skozi usta in te organe prekomerno obremenjujemo..

Usta niso organ za dihanje. Vse živali dihajo skozi nos. Usta so namenjena hranjenju in govorjenju, so ‘pomožna cev’ za dihanje le v izrednih razmerah. Nos čisti zrak, ki ga vdihnemo v telo. Dihanje skozi nos spodbuja tvorbo ‘nosnega plina NO (dušikov oksid), ki je naravni ubijalec patogenov, še predno sploh pridejo do žrelnice, ki je naslednja ‘bojna linija’ (Mimogrede, v času Covida se je zelo promoviral nosni spray NO).

Če ne dihamo skozi nos, se določeni mikroorganizmi, ki živijo v nosni sluznici in sinusih lahko prekomerno povečajo, kar vpliva na povečanje žrelnice – in posledično se zmanjša dihalna pot in otrok še bolj vztraja z dihanjem skozi usta!

Žrelnica je vedno povečana z razlogom. Telo nikoli ne bo sprejelo določenih ukrepov, če le ti niso potrebni. Problem je ponavadi v tem, da jih mi ne razumemo. Podobno kot če nas nekaj boli in vzamemo tableto proti bolečinam, pri tem pa se ne poiščemo vzroka in težava se lahko zaradi tega ponavlja in ponavlja. Če žrelnico odstranimo, se bo proces, ki se je dogajal v njej, samo prenesel naprej v telo, lahko tudi v pljuča. 

Sledi drugo pomembno dejstvo: Če dihamo skozi usta vdihnemo preveč kisika

Zakaj preveč? Zato ker posledično ustvarimo premajhno koncentracijo CO2, ki je plin, ki pomaga ‘pospremiti’ kisik na svoj cilj, torej v celice. Več dihamo skozi usta, manj kisika dobimo v celice (pomislite, kako se vam zvrti, če pretirano dihamo skozi usta), bolj hlastamo za zrakom. Tako je začaran krog sklenjen. Dlje časa dihamo skozi usta, težje se odvadimo oziroma težje to prekinemo spontano (zato težko ‘izzveni’ samo od sebe)..

BOLT (Body Oxygen Level test) je test, s katerim lahko preverite odpornost telesa na CO2. ta podatek nam pove, koliko kisika dobijo celice in kako resna je problematika dihanja skozi usta. (Pridobi test na spodnjem gumbu).

Bolj dihamo skozi usta, bolj se mandlji povečujejo. Večji so, težje dihamo skozi usta. 

In to še ni vse!

Če dihamo skozi usta, jezik pri tem ‘visi dol’, ne počiva na ustnem nebu. To vpliva na nepravilen (ožji) razvoj čeljusti, kar povzroči spet dvoje: 

  1. Ožje dihalne poti, vključno s sinusi
  2. Razliko v proporcih kostnega in mehkega dela dihalnih poti

Na spodnjem slikovnem gradivu vidite primere ‘profilov’ ljudi oziroma otrok, ki dihajo skozi usta. Največkrat boste opazili premalo razvito spodnjo čeljust, ‘overbite’, bolj izražen nos, podočnjaki, povešene oči (s sklero), podolgovat obraz in posledično tudi slabo držo.

Kostni del se zaradi pomanjkanja stimulusa (jezika in drugih mišic) ne razvije do svojega potenciala, mehka tkiva (vključno z mandlji in žrelnico) pa se. To pomeni, da so v svoji predvideni velikosti prevelika za otroka.

Ker danes govorimo o posledicah dihanja skozi usta na mandlje, nismo izpostavili drugih kritičnih problematik, ki jih privede dihanje skozi usta kot so: krivi zobje, nepravilen ugriz, smrčanje, spalne apnee, razdraženost, karies, zadah iz ust, kronična vnetja grla, sinusov in ali ušes.. Bolj natančno smo to že zapisali v članku z naslovom Vzroki in posledice dihanja skozi usta


Dinamični prikaz nepravilnega razvoja lobanje (predvsem obraza in čeljusti) zaradi dihanja skozi usta in primanjkljaja mišice jezika na ustnem nebu (maxilli).

Žrelnica se razvija in raste do otrokovega šestega leta, potem pa v puberteti začne atrofirati in se do odrasle dobe bistveno zmanjša. Tu se pojavi vprašanje, kaj storiti, če je otrok star 3-4 leta in ima že močno povečano žrelnico ali mandlje? 

Hipertrofija (povečanje) žrelnice se meri v stopnjah. Če je stopnja maksimalna ali skoraj maksimalna (skoraj popolna zapora dihalnih poti), potem problem obstaja že dolgo časa in je zelo težko vzpostaviti dihanje skozi nos, vendar je vseeno vredno vsaj poskusiti.

Kaj so simptomi prevelike žrelnice?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Glasno dihanje
  3. Smrčanje ali spalne apnee
  4. Kronično zamašen nos
  5. Govorjenje skozi nos
  6. stalni tekoči izcedek iz nosu

Kakšne so posledice kronično povečane žrelnice ali mandljev?

  1. Kronične infekcije sinusov, ušes ali grla
  2. Posledično lahko vpliva na sluh in ravnotežje 
  3. Vpliva na govor
  4. Lahko se razvije nepravilen način požiranja
  5. Težave s požiranjem in neješčnost
  6. Težave s spanjem ali tudi močenje postelje
  7. Utrujenost in hiperaktivnost
  8. Zaradi dihanja skozi usta in nepravilnega požiranja se začne obraz in čeljust nepravilno razvijat – nepravilni ugriz, krivi zobje, neatraktiven podolgovat obraz, nasmeh z dlesnimi

Kaj so vzroki prevelike žrelnice ali mandljev?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Uporaba dud, flašk, sesanje palca
  3. Preveč mehke hrane (premalo žvečenja)
  4. Alergije (morda nova domača žival)
  5. Neintegrirani primarni refleksi
  6. Hipotonost

Kako ukrepati?

Poleg posveta s pediatrom..

Pomembno je, da starši čim prej identificiramo problem in začnemo ukrepati. Prvi ukrep je, da otroka učimo in opozarjamo, da diha skozi nos in da je jezik počiva na nebu. To je že veliko, največkrat pa to ne zadostuje.

Starši si lahko pri tem pomagajo z ustnimi obliži, ki so narejeni prav za otroke in se uporabljajo ponoči, lahko pa tudi podnevi ob gledanju risank.

Dostikrat tudi to ne bo dovolj, saj nošenje obliža ni aktiven pristop in tudi ne naslavlja dejanskih vzrokov, zakaj je otrok sploh začel dihati skozi usta,

Velikokrat je treba nošenje obližev dopolniti še z vajami (oro-miofunkcijskimi). Tudi omenjena oba pristopa ni nujno, da bosta pomagala vsem otrokom, če ne bomo zraven še dodali katerega od mio-funkcijskih pripomočkov, kot je denimo FROGGYMOUTH.

To je že zelo kompleksen in celosten pristop. Pa vseeno včasih tudi to ne bo dovolj, če pri tem ne bomo naslovili tudi integracije primarnih refleksov.

Za povprečnega starša je to že čisto preveč, kar lahko naredi sam poleg svoje službe in skrbi za družino. Zato vam na Vadbeni kliniki te pristope pokažemo in razložimo, doma pa jih izvajate po individualno izdelanem programu video vaj.

Poglejte si še video: 

Predlagamo pa tudi ogled webinarja O RAZVOJU MOŽGANOV, ki se prav tako navezuje na tematiko.

Posted on Leave a comment

Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

O slabi drži in vratni grbi smo že veliko pisali, prav tako o ‘vratni grbi’:

 

 

V današnjem zapisu si bomo ogledali, kako položaj čeljusti oziroma (nepravilna) poravnava čeljustnega sklepa vpliva na našo držo. Pa tudi obratno, kako drža ali stopala vplivajo na težave s čeljustnim sklepom, ugrizom in kakšne neželene posledice pri tem občutimo na telesu.

 

Dejstvo je, da neustrezen položaj čeljusti povzroči zamik glave naprej (forward head posture oziroma ‘vratno grbo’) – v nekaterih primerih lahko povzroči tudi zamik glave nazaj. Problem je namreč v tem, da se premakne težišče glave pred telo, namesto da bi bilo na sredini ramen, kar spremeni tudi položaj oči in organa za notranje ravnotežje.


Na sliki vidimo izrazit zamik glave naprej. Uho bi moralo biti poravnano na sredinski rumeni liniji. V tem položaju se zgodi zamik spodnje čeljusti nazaj – s tem se poruši tako poravnava čeljustnega sklepa, kot položaj jezika in funkcija vseh ostalih mišic, ki se pripenjajo na čeljusti in ju oblikujejo.

 

V položaju, ko čeljust ni poravnana in možgani niso ‘centrirani’ direktno nad rameni, le ti ne morejo dobivati natančnih senzoričnih informacij iz:

  • stopal
  • oči
  • čeljusti (vrsta okluzije oziroma ugriza)

 

Čeljust (s čeljustnim sklepom) se zato kvalificira kot samostojni SENZORIČNI ORGAN!

 

Ker ne dobijo natančnih senzoričnih informacij, ne morejo izdati natančnih motoričnih (gibalnih) navodil za gibanje telesa. Zato imamo lahko težave z:

 

Ključni vzrok težav se lahko skriva v nepravilnem vzorcu požiranja. Namesto, da bi jezik med požiranjem porival nazaj, v smeri požiralnika, poriva v smeri naprej. Zaradi napačne mišične aktivacije pri požiranju tako trpijo zobje (poravnava), ugriz (položaj čeljusti) in mehanika čeljustnega sklepa.

 

 

V ta namen lahko poskusimo s posebnimi vajami za jezik in požiranje.

 

V nadaljevanju pa si poglejmo, kaj vse se lahko razvije iz nepravilno delujočega čeljustnega sklepa poleg ‘tipičnih’ oziroma ‘logičnih’ bolečin v tem sklepu, glavobolih, bollečinah trigeminalnega živca, škrtanjem z zobmi..

 

 


V online izobraževanje Vpliv čeljusti na telo Annette Verpillot pojasni, kako različne okluzije (ugrizi) različno vplivajo na položaj glave in postavitev celotne telesne drže.

 

 

 

Zamik glave naprej povzroči tudi:

  • zakrčenost vratnih in čeljustnih mišic
  • kompresijo vagusnega živca
  • kompresijo trigeminalnega živca in bolečine 
  • disfunkcijo eustahijeve cevi (pogosta vnetja ušes)
  • kompresijo sinusov in dihalnih poti (kronično vnetje sinusov, žrelnice..)
  • kompresijo možganskega debla
  • zmanjšan dotok hranil možganskim živcem
  • zmanjšan dotok kisika celemu telesu (saj v takšni drži ne moremo efektivno dihati s spodnjimi režnji pljuč, ker so stisnjena)
  • posledično takšno dihanje draži simpatično živčevje, namesto da bi aktiviralo parasimpatično z vagusom na čelu (‘rest and digest’)
  • povišan krvni pritisk!
  • škrtanje z zobmi, obraba zob, ko smo pod stresom 
  • negativni vpliv na HPA os (Hipotalamus-hipofizno-nadadrenalno os) preko sfenoidne kosti, ki je povezana z maxillo

 

Kakšne težave se nam lahko zato pojavljajo?

  • Glavoboli & migrene
  • Bolečine v TMJ, škrtanje, preskakovanje
  • Trigeminalna nevralgija
  • Bolečine v vratu 
  • Estetsko nas postara

 

Neustrezen položaj čeljusti celo vpliva na moč športne (ne) dosežke!

skozi naslednje tri kanale (preko trigeminalnega živca):

  • mišični sistem
  • vizualni
  • stresni odziv

 

Kako naslovimo tovrstno problematiko?

  1. najprej se lotimo drže
  2. nato se lotimo okluzije (ugriza)

 

Če smo natančnejši, moramo nasloviti slednja 4 področja, da bo lahko čeljust kot ključni telesni senzorični organ priskrbela prave informacije možganom:

  1. Jezik
  2. Temporo-mandibularni sklep (čeljustni sklep)
  3. Zobe (poravnavo, ugriz)
  4. Mišice (Sistem mišic in fascij, ki so vključene v žvečenje, požiranje in dihanje)

 

Kako vemo, da težave izvirajo iz čeljusti oziroma kako vemo, da izvirajo iz stopal oziroma medenice?

 

Obstajajo določeni testi telesne drže, kjer lahko ugotovimo iz kje izvira primarni razlog naših teževa torej bodisi iz telesne drže ali stopal bodisi iz čeljusti. 

 

Če izvirajo težave primarno iz čeljustnega sklepa, potem moramo bolj podrobno analizirati sledeče:

  • Ali je odpiranje ust glasno (pokajoče)?
  • Ali manjka kakšen zob?
  • Ali lahko vstavimo tri prste v usta vertikalno?
  • Ali spodnja čeljust ‘zavije’ levo ali desno, ko odpremo usta?
  • Ali je spodnja čeljust okrogle ali kvadratne oblike (če odpremo usta in se pogledamo v ogledalo)?
  • Ali imamo obrabljene zobe?
  • Ali pretežno žvečimo samo na eno stran?
  • Ali so spodnji zobe znotraj zgornjih?
  • Ali je spodnja čeljust poravnana z zgornjo
  • Ali nepravilno zvijate jezik med požiranjem in govorjenjem (tongue thrust)?
  • Ali imate (delno) priraščen jezik (naredi test)?
  • Ali ponoči smrčite oziroma imate spalne apnee?
  • Kako naše oči sledijo predmetu

 

Sedaj, ko smo dvignili zavedanje problematike, lahko razmislimo o ukrepih:

 

  1. Začnemo se zavedati lastne drže.
  2. Zelo velik vpliv na našo držo ima dihanje (bodisi skozi nos/usta bodisi s prepono/plitvo)
  3. In celo naše misli!
  4. Celotno delo nam bodo olajšale vaje za vagusni živec.
  5. In seveda dober funkcionalni zobozdravnik / ortodont (tak ki pozna in prakticira myobrace sistem, orthotropics in principe oro-miofunkcijske terapije oziroma funkcionalno povezuje ugriz in položaj čeljusti z delovanjem celega telesa – tak zobozdravnik vam ne bo ‘predpisal’ ravnanja zob, ampak ‘ravnanje’ čeljusti’.)
  6. V sodelovanju z cranio-sakralnim terapevtom ali osteopatom
  7. Ter vajami za upravljanje s stresom!

 

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

 

  1. V ta namen imamo že pripravljen online program Odkleni vratno grbo
  2. Ali z individualno obravnavo
  3. Oziroma online programom Stres & vagus
  4. Imamo tudi krajši program Gibanje brez bolečin in vadbe, ki nam pomaga ozavestiti bolj ustrezno držo skozi dan.
  5. Lahko si naložite brezplačni priročnik o dihanju skozi nos/usta
  6. Sicer pa, katerikoli naš program boste izbrali, v njem naslovimo problematiko telesne drže
  7. Imamo pa tudi brezplačni webinar o klinični somatiki Vadbene klinike, ki vam lahko pomaga do boljše drže! (Zakaj zakrčene mišice ostajajo zakrčene?)
  8. Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja in pravilnega položaja jezika, ki vpliva na položaj čeljusti. 
  9. Ob nakupi myotape obližev ali ob nakupu programa Jungle kid, prejmete tudi vaje za jezik, požiranje in čeljust.
  10. Masaža TM sklepa in okolice s terapevtskimi masažnimi žogicami

 

 

Posted on Leave a comment

STOP! Ali med športom dihate skozi usta?

Rezultat iskanja slik za mouth breathing in sports

Ukvarjate se s športom, kurite kalorije, živite in jeste zdravo, pazite celo, da tečete po naravnih površinah, naučili ste se optimalne tehnike teka, morda celo tečete v ‘barefootkah’, vseeno pa ste verjetno zgrešili najpomembnejše! Dihate skozi nos ali usta?

Ko se sprehajam po gozdu vedno (nehote) opazujem tudi, kako ljudje dihajo, še posebej tekači ali ob vzponu. Nisem še videla rekreativca ali športnika, ki bi imel ob fizičnih naporih zaprta usta. Tako kot bi moralo biti. Tako kot tudi vse živali. Predstavljajte si konja, kako galopira in sopiha z odprtimi usti.

Zakaj ne bi smeli odpreti ust, ko smo tako zadihani, da drugače ne gre?

Skrajšani odgovor se glasi: če med športnim naporom ne morete dihati skozi nos, potem mu kondicija vašega respiratornega sistema ni kos in morate zmanjšati tempo, sicer kompenzirate z dihanjem skozi usta, ki pa ima svojo ceno (v nadaljevanju).

Po naravi smo ‘dihalci’ skozi nos. Dihati skozi nos bi morali 24 ur na dan, tudi ko govorimo, ko jemo, ko spimo. Dihanje skozi usta se naravno vzpostavi, če smo v nevarnosti (npr zagledamo v gozdu medveda in telo se mora v trenutku pripraviti na beg ali boj) oziroma kot izhod v sili, če so nosne poti popolnoma blokirane. Dihanje skozi usta je postalo ‘normalno’ za sodobnega – modernega človeka, ki je podvržen nenehnemu stresu, hitenju in nenaravnemu načinu življenja in gibanja. Opazujte sebe in svoje otroke, kako dihajo. Če otroci dihajo skozi usta, je to alarmantnega značaja. Ali ima vaš otrok ponavljajoče se angine? Lahko je vzrok dihanje skozi usta. Preberi več v blogu Vzroki in posledice dihanja skozi usta (pri otrocih).

Dihanje na usta je torej naučena reakcija ljudi kot posledica stresnih faktorjev (fight or flight). Pripelje do hiperventilacije, ki povzroči še več stresa v telesu in začarani krog se sklene.

Rezultat iskanja slik za mouth breathing in sports
(
Sanya Richards-Ross – na sliki desno, za razliko od svojih tekmic, vedno teče z zaprtimi usti, saj pozna Buteyko metodo in razliko nosnega in ustnega dihanja)

 

Kaj se dogaja v telesu, ko dihamo skozi usta?

Gre za razmerja med O2 (kisikom), CO2 (ogljikovim dioksidom) in NO (dušikovim oksidom). Kisik se nahaja v zraku, medtem ko morata biti druga dva plina ustvarjena v telesu. Nasprotno splošnemu razmišljanju ni ves O2 dober in ves CO2 ali NO slab. Na primer preveč kisika v telesu generira proste radikale, ki napadajo druge celice in povzročajo bolezni ter staranje, medtem ko premalo CO2 in NO pomeni slabšo absorpcijo O2 v telesu.

Če vdihavamo večje količine kisika od potrebnega (npr z dihanjem skozi usta), to ne poveča količine kisika v krvi, ki je 97% -98% saturacije. Poveča pa izločanje CO2 iz telesa. Človeška pljuča potrebujejo 5% CO2 ali 40mmHg. Zakaj? Sproščanje O2 z rdečih krvničk v celice je pogojeno s količino CO2 v vaših  pljučih (arterijska kri).

Med dihanjem skozi usta, med športom še toliko bolj, telo sprejme več O2, kolikor lahko ustvari potrebnega CO2, da kisik ‘odlepi’ z rdečih krvničk in jih transportira v celice. To zmanjšuje tudi dotok kisika v možgane, povečuje utrujenost in možnost za bolezenska stanja v telesu. To povezavo so odkrili leta 1904 in se imenuje Bohr Effect.

Med dihanjem skozi nos se zrak ovlaži in filtrira in upočasni (zaradi sinusnih struktur). To omogoča nastanek NO (dušikovega oksida). To je močen vazodilatator (širi žile), ki omogoča absorpcijo kisika v pljučih. Pri dihanju skozi usta telesu primanjkuje NO, kar sčasoma lahko negativno vpliva na kardiovaskularni sistem in srce. (Gladke mišice v arterijah reagirajo na to z zakrčenostjo.)

 

Poglejte si kratek, 10 minutni dokumentarni film!

Kakšne posledice ima kronično dihanje skozi usta na telo?

Pri odraslih:

  • nevrološke: vrtoglavice, slabša koncentracija, ‘luknje’ v spominu, omedlevanje, anksioznost, napetost, nemirnost, otopelost, tresenje, depresija, napadi panike, razdražljivost, motnje spanja, stres
  • srce: palpitacije, povišan srčni utrip, bolečina v prsih, nereden srčni utrip
  • respiratorni sistem: glasno dihanje, zadihanost, kašljanje, pogosti prehladi in vnetja dihalnih poti, napetost dihalnih mišic, pogosto zehanje, smrčanje, spalna apneja.
  • gastrointestinalni: esofagealni refluks, zgaga, aerofagija

Pri otrocih:

  • vse prej našteto
  • astma, sinuzitisi
  • ponavljajoče se angine
  • karies
  • krive zobe
  • manjša imunska odpornost
  • manj atraktiven obraz
  • slabšo držo
  • kifoza
  • ukrivljen nosni pretin
  • močenje postelje ponoči
  • kratkovidnost
  • vpliva na športne rezultate (malo možnosti, da postanejo vrhunski športniki)
  • Več o vsem naštetem se preberi v blogu Vzroki in posledice dihanja skozi usta (pri otrocih)

Rezultat iskanja slik za kids in sports
(Dihanje skozi usta med športnimi aktivnostmi otrok povečuje možnost za (nastanek) astme. VIR)

Kakšne je razlika v športnikih, ki dihajo skozi nos ali usta?

Dr. John Douillard je v svoji knjigi Body mind and sports opisal obremenitveni test za elitne kolesarje, kjer so morali pod enakimi pogoji prvi dan opraviti test z dihanjem skozi usta in drugi dan skozi nos. Eden od udeležencev je pri prvem testu (dihanje skozi usta) dihal s 47-imi vdihi na minuto ob svoji maksimalni obremenitvi. Naslednji dan (test z dihanjem skozi nos) je potreboval ob enaki obremenitvi le 17 vdihov na minuto! Kolesar je na koncu izjavil, da ne bo nikoli več dihal skozi usta.

Douilard pravi: “Why burn 8 miles to the gallon when you can get 30?”

Tu si lahko pogledate še eno študijo crossfit športnikov, ki je v prid nosnemu dihanju. Ugotovili so tudi manjši nastanek mlečne kisline in hitrejše okrevanje! To pa pomeni tudi manj poškodb!

Tudi meni je bilo sprva težko preklopiti na nosno dihanje, sploh ker sem bila prepričana, da z ukrivljenim nosnim pretinom in stalno zamašenim nosom pa to res ne gre. Ampak gre! Sprva sem delala vaje za odpiranje nosa (glej spodaj), nato sem dihala skozi nos kot da bi skozi mene dihal še slon, nato pa se je zgodilo! Kot da bi se nos prilagodil, se je nosno dihanje vzpostavilo in ko se v gozdu s koleni zagrizem v klanec, me sprva ima, da bi na široko odprla usta in ‘stisnem zobe’, potem pa, že čez nekaj glasnih in napornih dihov, telo prestavi v lahkotno dihanje, klanec se premaguje kar sam in nobene sledi o zadihanosti ali utrujenosti.

Aja, PS, vmes se z nikomer ne pogovarjam. Tega še ne znam, hodit v hrib, govoriti in dihati skozi nos. In PS drugič, sem v tretjem mesecu nosečnosti! 😉 In PS tretjič, vsakič ko vidim, koga izmed vas ali vaši otrok dihati skozi usta, me ima, da bi vas ustavila in vse to razložila. No, sedaj sem vam! Misija izpolnjena! 🙂

Aja, pa še ideja, kako lepiti usta za vzpostavitev nosnega dihanja ne da bi jih morali dejansko prelepiti čez ustnice!

Preberite tudi:

  1. Kaj mora vsaka ženska vedeti o teku
  2. Kdaj lahko začnemo s tekom po porodu?

VIRI:

  1. Mouth breathing isn’t good for you – Even when you exercise hard
  2. Buteyko meets dr. Mew
  3. Mouth breathing: Adverse effects on facial growth, health, academics, and behavior
  4. Study Busts Exercise Myth About Mouth Breathing
  5. Mouth breathing negatively affects sports performance by Patrick McKeown
  6. Finally, The Research for Nose Breathing | John Douillard’s LifeSpa
  7. Athletes, Turn Breathing Difficulties Into Breathing Benefits
  8. Mouth Breathing During Exercise May Increase Your Risk for Asthma and Cardiac Problems