18. junija, 2024 - Objavila: Alja Malis - Ni komentarjev

Nas sončna svetloba lahko zdravi?

Sončna svetloba je zdravilna. S pomočjo svetlobi je nastalo življenje in svetloba ga vzdržuje. od svetlobnega ciklusa so odvisni mnogi fiziološki procesi.

Njena največja zdravilna moč se skriva v rdeči in infrardeči svetlobi. Ta ima visoke valovne dolžine in lahko penetrira globlje v telo. medtem ko imamo na drugem koncu spektra sončne svetlobe svetlobo z nizko valovno dolžino, to so UV žarki. Te pa nimajo sposobnosti prodirati v telo (ravno zaradi nizke valovne dolžine) in se zato zadržujejo na površini naše kože, zaradi česar nas lahko opečejo.

Največ zdravilne sončne svetlobe, torej rdeče in infrardeče (slednja je nevidna) lahko koristimo ob sončnih vzhodih in zahodih.

In zakaj je sončna svetloba tako zdravilna?

Študije so pokazale, da predvsem IR svetloba, ki prodira globoko v celice pozitivno vpliva na mitohondrije. Mitohondriji so celični generatorji energije, kjer nastaja ATP (adenoszin trifospat). Vsebujejo fotoreceptorje, ki sprejemajo fotone in s pomočjo kisika ustvarjajo energijo.

Če mitohondrije doseže IR svetloba, lahko tvorijo več energije. Pa ne samo to. Istočasno se tvori tudi celični melatonin, dnevna verzija, ki je najmočnejši antioksidant v telesu (močnejši od glutationa). ki poskrbi, da se medtem, ko mitohondriji ‘kurijo’ energijo, odpadne snovi izločajo. V primeru, da se ne bi izločale, bi prišlo do oksidativnega stresa, prostih radikalov in disfunkcije mitohondrijev in s tem do pomanjkanja energije in sčasoma do različnih bolezni.

Infrardeča svetloba tako pozitivno vpliva na mitohondrije, da se lahko z njeno pomočjo povečajo in celo množijo (v isti celici!). Znano je, da nam z leti število in velikost mitohondrijev upada, sploh po štiridesetm, ampak to lahko preprečimo.

Mitohondriji so kot celična baterija. Baterija se lahko večkrat polni in prazni. Ko se ne more več polnit, rečemo da ‘crkne’. Prav tako sčasoma ‘crknejo’ naši mitohondriji in mi se staramo. O tem govori teorija o staranju mitohondrijev. Lahko pa vplivamo na daljšo življenjsko dobo naših notranjih baterij. In to s pravo svetlobo! Svetloba je energija!

Koristi IR svetlobe v mitohondrijih pa se ne končajo tu. Celice obsijane s to svetlobo tvorijo več dušikovega oksida, kar pripomore da več krvi teče po žilah in celicam dostavi več hranil in kisika. Poleg tega sinergistični učinki IR svetlobe pripomorejo, da celica lahko popravlja svoje napake na DNK! Podaljšuje celo telomere! (Telomere so ‘zaščitne kapice’ na končnih delih kromosomov. Ko se celice podvajajo – in s tem njihovi kromosomi, se pri tem telomere vedno bolj in bolj krajšajo, dokler se celica enkrat ni več sposobna deliti. To pa je povezano tudi z našim staranjem in smrtjo – kot počasi goreča sveča. Telomere preprečujejo nepravilne mutacije celic in nastajanje rakavih celic. Obstajajo metode, s katerimi lahko telomere podaljšujemo.)

Ironija je, da imamo tudi spekter svetlobe, ki delujejo ravno obratno in mitohondrijem jemljejo energijo. To je med valovno dolžino 415 do 455 mn (nanometri), kar spada v spekter modre svetlobe. Takšna svetloba največkrat seva iz telefonov, računalnikov in televizije ter led svetil. Žal smo imeli v 80 ih in 90ih letih zdravju veliko bolj prijazne žarnice, pa smo jih zamenjali z za zdravje bolj škodljivimi, a varčnejšimi led svetili. Tudi okna največkrat ne prepuščajo več dobre svetlobe, saj nam je pomembneje da ne prepuščajo toplote. To je zelo pomembno tudi za šole in vrtce, kjer naši otroci preživijo večino dneva, še posebej v zimskem času, ko pridejo po temi in po temi grejo domov.

Če želite lahko sami približno izmerite vrsto svetlobe, ki jo imate doma, če si naložite brezplačno aplikacijo Spectrometer (in ignorirate možnost plačila).

V sončni svetlobi je tudi ta spekter svetlobe, vendar je zastopan v tako majhni količini, da je uravnovešen. Ko hodimo po gozdu ali travniku, kjer je veliko zelene barve, to zelo ugodno vpliva na nas, saj se zdravilni spekter svetlobe odbija od zelene barve in nas lažje doseže. Tudi ko smo v senci ali ko je oblačno, dobimo del IR svetlobe, saj kot smo omenili, lahko penetrira skozi oblačila in skozi oblake.

Zanimive pa so tudi najnovejše študije o zdravilni uporabi rdeče in IR svetlobe pri sladkornih bolnikih. Ugotovili so, da se v prisotnosti svetlobe, glukoza lažje absorbira v celice in ne nastajajo glukozni vrhovi v krvi, saj jih ‘posrkajo’ vase mitohondriji. Zato je zelo pomembno, da jemo vedno, ko je svetlo ali da smo takrat izpostavljeni svetlobi (lahko tudi v senci), sicer, če jemo zvečer, v temi ali ponoči, smo bolj izpostavljeni slabi presnovi glukoze in se nagibamo k debelosti in diabetesu (kar je znano za kraje, ki imajo manj sončne svetlobe).

Zanimiva je tudi študija o vplivu te svetlobe na boljši vid, celjenje ran, tvorbo kolagena, hrustanca, odpravo aken in še marsikaj..

V PROGRAMU ’30 DNEVNI NEVRO IZZIV POMLAJEVANJA’ IMAMO IZZIV VEZAN NA TEMO SONČNE SVETLOBE. UGANETE, KAKŠEN JE?

Zakaj moramo soncu tudi izpostaviti oči?

V očeh imamo očesno mrežnico (splet živčnih končičev), ki je v bistvu podaljšek možganov. Zakaj je mrežnica tako pomembna? Ker se v njenih celicah skriva daleč največji delež mitohondrijev v celem telesu! In možgani so takoj drugi najbogatejši predel z mitohondriji! Tukaj torej naše telo potrebuje in ustvarja največ energije. In ko se te mini baterije (mitohondriji) dokončno izpraznijo, nam začnejo počasi pešati možgani. To je tudi razlog za nastanek demence in Alzheimerja..

Ko svetloba rdečega spektra prodre na mrežnico, aktivira najbogatejši predel z mitohondriji in hkrati del, ki je eden izmed edinih v telesu, ki se nikoli ne obnavlja (tam imamo iste celice od rojstva dalje)! S tem ko dovolimo, da zdravilna jutranja ali večerna svetloba prodre nanjo (ali s pomočjo posebnih svetilnih naprav in fotobiomodulacije o čemer bomo govorili v IZZIVU), smo sposobni celo ustvarjati nove celice in s tem tudi direktno vplivati na možgane in hipokampus (spomin) in tudi tam tvoriti nove možganske celice, kar je sicer nemogoče!

Zato se je dobro odpraviti na sprehod, zjutraj ali zvečer, brez sončnih očal, brez korekcijskih očal, ker tudi ti blokirajo velik spekter svetlobe, UV svetlobo (če je to možno). Poznamo UVA in UVB svetlobo. UVB svetlobo nujno potrebujemo za tvorbo vitamina D v telesu. Pri tem je ključno, da ta svetloba prehaja tudi skozi oči v telo in da možganom navodila za akcijo – tvorbo vitamina D, ki je ključen za našo imunsko odpornost in še veliko drugih funkcij.

Jutranja svetloba nam tudi pomaga tvoriti zvečer več melatonina, hormona za spanje, kar blagodejno vpliva na kvaliteto spanca. Hkrati vpliva na pravilno delovanje našega cirkadianega ritma, ki ima pomembno vlogo pri sproščanju hormonov, kot sta kortziol (dnevni) in melatonin (nočni). Če nosimo sončna očala ali smo sredi dneva v temnih prostorih, se naše zenice razširijo in možgani mislijo, da se pripravljamo na spanje. S tem se nam lahko podre svetlobni bioritem in z njim povezane funkcije v telesu.

Kako do zdravilne svetlobe tudi (v času) brez sonca?

S posebno svetlobno kapo, preveri!

Ali ste vedeli, da nošenje sončnih očal povzroči, da nas sonce bolj opeče? Ker UV svetloba ne pride direktno skozi oči v možgane, se naše telo (koža) slabše pripravi (pigment melanin) oziroma zaščiti. Prav tako nam bo jutranje izpostavljanje soncu koristilo zvečer, da lažje zaspimo (seveda, če ne bomo gledali v zaslone, ki oddajajo modro svetlobo, ki blokira tvorbo melatonina, hormona za spanje). Ni potrebe, da bi direktno gledali v sonce, dovolj je, da se izpostavimo sončni svetlobi.

Mimogrede, kdaj pa je dobro nositi sončna očala? Sončna očala (kvalitetna) nas bodo zaščitila tam, kjer se sončna svetloba odbija od površin, dobesedno zrcali in tako duplicira. To je recimo na snegu, na vodni gladini, včasih tudi na travniku, če smo res dolgo časa na njem brez sence.

Če pa ne boste mogli zagotoviti sprehoda zjutraj ali zvečer, ko sonce ni tako močno, si nadenite na glavo zaščitno kapo/klobuček. Telo pa lahko zaščitite z lahkimi oblačili (govorimo o poletnem času). Če bodo črne barve, bodo absorbirala UV žarke. in eventualno mineralno kremo za sončenje, nikoli kemično z UV faktorjem, ki dejansko povzroča raka na koži (in ne sonce).

Torej, če povzamemo, sončna energija je ena najpomembnejših energij za naš obstoj in je najbolj čista neonesnažena. Vsi drugi viri so onesnaženi. Je hrana naše hrane. Splošno pravilo glede sončne svetlobe: poskrbeti moramo, da dobimo dovolj zdravilne rdeče in IR svetlobe, še posebej od 660 do 860 nanometrov ali več ter čim manj modre svetlobe med 415 in 455 nanometri.

Se želiš pridružiti mojemu 30 dnevnem nevro izzivu, kjer prejmeš še 29 podobnih, a drugačnih nasvetov za pomlajevanje in bolj vitalno življenje?

30 dnevni nevro izziv pomlajevanja