Avtor: Alja Malis

Posted on by — Leave a comment

So vse bolezni psihosomatskega (stresnega) izvora? Je to dobra ali slaba novica?

Bolezni, ki jih trpi človek, jih vsaj v 95% v osnovi povzroči stres, v ostalih 5% gre za prirojene napake, kot je na primer anemija srpastih celic, diabetes tipa I.

Zato večina bolezni izvira iz posledic stresa in so zatorej psiho – somatske (soma pomeni telo). 

V nadaljevanju si bomo pogledali zakaj.. 

Opomba: Za pisanje tega prispevka me po večini navdušilo delo dr. Joe Dispenze, še posebej knjiga Placebo ste vi, katero lahko na naši povezavi dobite s popustom!

Zakaj živali ne zbolijo za boleznimi povezanimi s stresom?

Živali (tiste ki živijo v naravi) ne zbolevajo za kronično izgorelostjo, tumorji, rakom, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, ne dobivajo hiatusne hernije, refluksa, ulceroznega kolitisa in drugih podobnih, s stresom povezanih bolezni.

Seveda so tudi živali pod stresom. Stres se pojavi v obliki predatorja, v obliki lakote, mraza, vročine, onesnaženosti okolja ipd.

Ko žival napade plenilec, je njena edina možnost za preživetje bodisi da zbeži bodisi da se aktivno brani ali da se pretvarja mrtvo (‘zamrzne’). V ta namen se v telesu sproži obrambni = stresni mehanizem, ki aktivira adrenalne žleze, da izločijo stresne hormone (adrenalin, kortizol), le ti pa delujejo tako, da pošljejo kri v ude (za boj ali beg), aktivirajo (zakrćijo) mišice, spremenijo dihanje v plitvo in hitro. 

Logično je, da v tem trenutku manjka krvi v prebavilih (in tudi prebavnih sokov). Prebava se ustavi. Tudi druge funkcije, kot je regeneracija telesa, rast in razvoj se ustavijo. 

Ko je čas za preživetje, ni časa za popravila v telesu, za prebavo in nemoteno delovanje imunskega sistema in limfe, sproščanje rastnega hormona, pa melatonina ali serotonina, ali oksitocina.. In prav je tako.

Napadena žival si s takšnim obrambnim mehanizmom (lahko) reši življenje. Ko nevarnost mine, se njeno telo ponovno vrne nazaj v homeostazo. Morda s tem žival nemara postane še močnejša kot prej. Kratkoročni stres je dober trener! Telo v tem času poišče najboljše vire (za preživetje) v telesu – in slabe po možnosti reciklira. (avtofagija).

Tudi ljudje smo konstantno napadeni s stresnimi faktorji: slabe novice iz medijev, mobing na delovnem mestu, slaba prehrana, onesnažen zrak, smrčanje partnerja, težke kovine v hrani, tek maraton, fizični padec, varanje, ločitve, otroci, ki potrebujejo veliko pozornosti, celo porod je stresni dogodek za telo.

Rekli boste, ja, ja, to že vse vemo! Če tovrstni stres traja predolgo, postane kronični stres, ki vodi v kronično utrujenost, saj se telo vmes nikoli ne uspe regenerirat in to vodi v izgorelost, bolezni, alergije, vnetja in avtoimune bolezni.

Drži, drži, ampak..

To še ni vse. 

Kar dejansko loči pri tem človeka od živali so njegove MISLI oziroma njegov človeški del mislečih možganov (neokorteks, evolucijsko najmlajši del možganov).

 

Človek, ne samo da lahko zaradi zmožnosti razmišljanja ustvarja dodatno ‘zavedanje problemov’ in s tem stres, ampak lahko SPROŽI STRESNI ODZIV TELESA SAMO Z ENO MISLIJO, brez prisotnosti dejanskega stresnega faktorja.

Torej, lahko nas vodi podzavestni strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. Vsakič, ko na to pomislimo, se bo ob tem sprožil tudi določen čustveni odziv in to bo sprožilo stresni odziv telesa. Naši možgani dejansko ne ločijo med resničnim dogajanjem in namišljenim, če le te spremljajo enaki ali podobni (negativni) občutki!

Ta stresni odziv takoj pahne telo v preživetveni način delovanja.

Rekli smo, da naše telo lahko deluje le v enem od dveh načinov: v ‘preživetvenem’ ali ‘obnovitvenem’. Večino časa bi morali biti v ‘obnovitvenem’ načinu.

Če pa naše (negativne) misli  nenehno vklapljajo preživetveni način, potem se naše telo začne obrabljati in izčrpavati. Večino vitalne energije porabi za (navidezni) ‘boj ali beg’. To energijo ‘ukrade’ prebavilom (slaba prebava), reproduktivnim organom (neplodnost!), imunskemu sistemu, ki zato ne more učinkovito izločati strupov (bolezni). Torej telo vso svojo vitalno notranjo energijo potroši za zunanje faktorje, ki ponavadi sploh niso dejanska grožnja.

Prisoner Brain Limitation Thinking Captivity

Tudi, če jeste še tako bio zdrav organski obrok, in ste v preživetvenem načinu, kjer telo vso energijo pošlje v ude, ne boste od tega obroka imeli kaj dosti koristi, ravno nasprotno.

Ko smo v preživetvenem načinu delovanja, zvečer težko zaspimo, saj izločanje stresnih hormonov blokira proizvodnjo melatonina, hormona za spanje. In če ne moremo (kvalitetno) spati, se telo ne more obnavljati in naš imunski sistem strmo pada.

In to še vedno ni vse!

Naše telo postane celo ODVISNO od biokemije, ki jo ustvarjajo stresni hormoni. To je resna odvisnost, ki nas kliče znova in znova po takšnih mislih, čeprav vemo, da niso dobre za nas, ampak si ne moremo pomagati. 

In tudi to še ni vse!

S tem, ko naše misli aktivirajo negativne občutke (jeza, žalost, zavist, ljubosumje, škodoželjnost, strah..) s tem aktivirajo tudi slabe gene (v skladu z zakoni epigenetike).

S tem sami sebe obsodimo na bolezni, za katere naj bi bili krivi slabi (ali celo podedovani) geni! Geni sami po sebi so samo kot neka štartna pozicija, na kateri stojijo številni smerokazi. Od nas (okolja, zunanjega in notranjega) pa je odvisno, kateri geni se bodo aktivirali in kateri ne in s tem, katero življenjsko pot bomo ubrali.

S kroničnim stresom celo poškodujemo hipokampus in neokorteks v možganih. 

Kortizol lahko dobesedno zmanjša obseg delovanja hipokampusa in kot rezultat se nam lahko začne dogajati, da ne želimo več raziskovati in ustvarjati novih stvari, ker se bojimo nepredvidljivega in novega ter zato raje stopamo po znanih in varnih poteh.

In posledično, ko kortizol neprestano ‘napada’ neokorteks, le ta zaradi ‘slabše kondicije’ začne sprejemati  slabše odločitve. Slabe odločitve nas zopet vodijo v slabe misli, ki aktivirajo slabe občutke, zaradi česar zopet se sproži stresni odziv telesa. In začarani krog je sklenjen.

Tu se pojavi ključno vprašanje, če ponavljajoče se negativne misli vodijo v bolezni ali potem tudi ponavljajoče pozitivne misli vodijo v zdravje?

Odgovor je DA! 

Pozitivne misli lahko pripeljejo zdravje, kot tudi nekatere druge tehnike (predvsem dihanja) lahko bistveno zmanjšajo vpliv stresa na telo (vsaj dokler misli ne uspemo zamenjat in s tem tudi svojo lastno osebnost).

Raziskave so pokazale, da se v samo štirih dneh posebne meditacije (kjer se aktivira alfa stanje možganov, kjer se možgane lahko ‘na novo napelje’ – ker naši možgani niso statična struktura, ampak so nevroplastični) lahko izboljšamo imunski sistem kar za 50%! 

Ena od dotičnih raziskav (dr. Joe Dispenza) je tudi pokazala, da so sladkorni bolniki v eni uri smejanja ob komediji, aktivirali kar 24 dobrih genov!

Tudi na Vadbeni kliniki smo v zadnjih letih vzeli pod drobnogled nekaj tehnik za odpravljanje stresa oziroma posledic stresa:

O nekaterih smo že poročali v sledečih prispevkih:

  1. Je za vse kriv vagusni živec? Trenirajmo ga!
  2. Limfa – eliksir zdravja in dolgoživosti
  3. Pozor, ni vseeno kakšne misli mislite – mislite zdravilne misli! (po Joe Dispenzi)
  4. Aktivacija zdravilne DMT molekule z dihanjem (po Joe Dispenzi)
  5. Nikoli več ne bom zbolela ali kako naredimo telo odporno na stres (Wim Hof metoda)
  6. Mraz, moj rešitelj
  7. Glavoboli & migrene 
  8. Prehranska priporočila Anthony Williama
  9. In tudi tehnike kot so tresenje, tapkanje, ozemljevanje..

Pridružite se nam na ponovitvi zelo uspešne delavnice POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT z dihanjem in Wim Hof metodo (september 2022 – število mest omejeno) – preverite vsebino delavnice, bonus darilo in mnenja udeležencev!

Ali pa si privoščite poglobljen, a praktičen online tečaj STRES & VAGUS.

Posted on by — Leave a comment

Dober razvoj otrokovih je možganov je odvisen od razvoja primarnih refleksov – Kaj lahko naredimo starši danes?

Dober razvoj otrokovih možganov ni samoumeven ali odvisen od genov. Starši lahko znantno pomagamo svojim otrokom (in celo sebi) do boljših možganov. Žal tega kritičnega znanja ne dobimo ne v šoli, ne v šoli za starše, ne pri pediatru.. Ta zapis je nadaljevanje prejšnjega zapisa z naslovom Ta vaja za oči vam lahko izboljša držo, gibanje in odpravi bolečine. Vsebinsko pa se še bolj navezuje na pred prejšnji zapis z naslovom Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um.

Razvoj naših možganov se začne že v maternici. Takrat se razvijajo primitivni možgani (nivo možganskega debla), ki tvorijo primitivne reflekse. Nekateri od teh izzvenijo še pred rojstvom (npr ‘fear paralysis reflex’).

Ko se človek rodi je njogov ultimativni cilj razviti možgane tako, da lahko stoji pokonci, se upira gravitaciji in izvaja energetsko učinkovito bipedalno gibanje (po dveh nogah) z usklajenim delovanjem fleksorjev in ekstenzorjev (mišice na sprednjem in zadnjem delu telesa – upogibalke in iztegovalke). Za to potrebuje razviti kar 72 refleksov oziroma gibalnih vzorcev, ki so zapisani v genetski material (DNA).

Človek je edina ‘žival’, ki potrebuje eno leto, da samostojno hodi. Bistven faktor, ki pomaga razviti naše možgane po rojstvu je gibanje. Dojenček dobiva senzorični dotok informacij v možgane skozi oči, vestibularni sistem, kožo, mišice in sklepe na podlagi česar možgani izvedejo določen motorični output (gibe). To je podlaga (pogoj) za tvorjenje novih in novih povezav (slojev) v možganih.

Največji poskok možganov smo tako deležni v prvih 12 mesecih oziroma v prvih treh letih življenja.

Na sliki vidimo, da so v prvih mesecih življenja aktivne (električno) le spodnje ‘plasti’ možganov (medulla). Tukaj se razvijejo in potekajo primitivni refleksi.

Kaj so primarni oziroma primitivni refleksi?

Primitivni ali primarni refleksi so nehoteni avtomatizirani gibi oziroma nezavedni gibalni vzorci dojenčka. Bolj razvitih seveda ne bi bilo moč pričakovati, ker možgani v tej fazi razvoja še niso ‘električno povezani’ oziroma razviti. 

Namen primarnih refleksov je da novorojenčku pomagajo potovati skozi porodni kanal in po rojstvu mu omogočajo preživetje (na način da zadiha, da se lahko prisesa, da se lahko oprijema, da se ne zaduši, če leži na trebuhu ipd.).

Nadaljnja naloga teh refleksov je, da  se  integrirajo (‘vgradijo’) v bolj kompleksnejše reflekse in gibe s pomočjo katerih se razvijajo možgani vse od dna možganskega debla (medule) pa do neokorteksa – človeških možganov. 

Torej razvoj možganov je odvisen od razvoja in integracije primarnih refleksov. 

Če se osnovni refleksi, kot je npr Morojev (o njem smo že pisali), ne razvijejo in integrirajo pravilno, se noben nadaljnji refleks in gib, ki se gradi na tem, ne more razviti optimalno. To je tako kot če gradimo zgradbo na slabih temeljih. Še tako dobra zasnova zgradbe ne bo odtehtala njenih slabih temeljev.

Eden izmed ključnih dejavnikov za neintegriranost primarnih refleksov je neravnovesje med levo in desno možgansko hemisfero oziroma njuna funkcionalna nepovezanost. In obratno.. slaba integracija levih in desnih možganov vodi v slabo integriranost refleksov.

Temo o integraciji levih in desnih možgani smo poglobili v članku ‘Integracija leve in desne hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešen um in telo’ kjer smo pojasnili tudi, kako pride do pojava avtizma, disleksije, ADHD, težave z branjem in pisanjem, motoričnih težav.. in vam ga prav tako toplo svetujemo v branje, saj boste tam našli tudi videe z vajami! 

Se sprašujete, kaj je tisto, kar oživčuje oziroma  ‘električno napelje’ ostali del možganov?

To so stimulacije, ki pridejo v dojenčkove možgane skozi njegovo telo v obliki:

  1. Propriocepcije (proprioceptivnih stimulusov iz kože, mišic, fascij, sklepov)
  2. Vizualnega sistema (oči)
  3. Vestibularnega sistema (organ za ravnotežje)

Zato je pomembno, da ima mama z novorojenčkom čim več stika ‘koža na kožo’, da mu stimulira oziroma masira stopala, hrbet vzdolž hrbtenice, otroku lahko novorojenčku lahko kaže senzorične ČB kartice, ga pravilno rokuje, da ga čim manj omejuje in da je čim več časa na tleh in na trebuščku.. 

Možgani nato te informacije obdelajo (s čimer se razvijajo) ter ustvarijo ‘motorična navodila’ (motor output). To so električni signali, ki potujejo po živcih (kablih) do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje.

Gibanje je osnova za preživetje. Brez gibanja ni možganov in ni življenja.

Vse se začne s senzoričnimi vložki. Brez njih otrok ne more začeti čutiti svojega telesa in zaznavati okolice, v kateri se njegovo telo nahaja. Brez teh podatkov se ne more začet gibat. Motorični korteks zraste iz senzoričnega! Brez gibanja pa v nadaljevanju ne more razvit kognitivnih (umskih, akademskih) funkcij.

Gibanje je ključno!

Gibanje deluje po principu povratne zanke. Gibanje (koga ali kaj) ustvarja senzorični input (vnos). Gibanje (kdo ali kaj) ustvarja prav tako senzorični input – in krepi možgane.

Zakaj otrok potrebuje 12 mesecev, da shodi?

Toliko časa možgani potrebujejo, da se razvijejo vsi njegovi sloji (vse potrebne povezave za pokončno gibanje) od medule do frontalnega korteksa.

Možgani se v tem času tudi fizično povečajo, (ne samo v številu povezav) in kot taki bi se težko rodili skozi človeško medenico, ki je zaradi pokončnega bipedalnega gibanja (hoje po dveh udih ne po štirih) ožja. (Človek je v svoji evoluciji žrtvoval širino medenice in lažje rojevanje, za pokončno držo s prostimi rokami, v zameno za ožjo medenico, težji porod in daljši poporodni razvojni čas – pomislimo, koliko živali shodi v nekaj minutah po porodu.)

Kaj se zgodi na primer, če se otrok rodi s carskim rezom?

Pri porodu s sekcijo novorojenčkovi možgani ne zaznajo, da je zunaj maternice in ne aktivirajo spinalnega galant refleksa, ki aktivira otrokovo telo, da se začne gibati skozi porodni kanal. Ker je ta refleks neizživet (neuporabljen), to vpliva na nadaljnji razvoj in neintegracijo tega refleksa v kompleksnejše in s tem na razvoj možganov. Tak otrok že prvi dan svojega življenja začne s slabšo predispozicijo. (Kar pa se da nasloviti skozi terapije kot so integracija primarnih refleksov, kraniosakralna terapija, seveda ob predpostavki, da se mama tega zaveda..)

Tako kot ima vpliv carski rez imajo vpliv tudi:

  • medenična vstava
  • vakuumski porod
  • epiduralna anestezija
  • umetni popadki
  • prematurni porod
  • prenošenost
  • ovitost popkovine okoli možganskega debla
  • pritisk na fundus maternice

Zakaj naštevamo nekaj, na kar nosečnica nima vpliva? O pa še kako ga ima! Preberite si zapis Kako preprečiti Carski rez & raztrganine, poškodbe medenice in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku, Kako roditi vaginalno po carskem rezu, Kakšna vadba se priporoča v nosečnosti v izogib 9 najbolj nadležnim težavam?

Drugi razlogi:

  • Slaba prehrana (in premalo omega 3 maščobnih kislin)
  • Fizične poškodbe, bolezni
  • Stres (dojenčka ali nosečnice oziroma matere)
  • In pomanjkanje gibanja

Ključnega pomena za razvoj možganov je (poleg časa v maternici)  prvih 12 mesecev življenja, kjer je pomembno oziroma zelo zaželeno da:

  • se otrok doji (pravilen razvoj čeljusti, jezika, dihalnih poti, drže..)
  • da je pravilno rokovan (baby handling)
  • da preživi veliko časa na trebuščku (‘tummy time’)
  • da gre skozi vse razvoje faze (mejnike)
  • da se plazi vsaj 3-4 mesece predno shodi (ključno za povezovanje leve in desne hemisfere ter ‘cross body movement’, kar je tudi hoja)
  • da ne shodi pred 12 mesecem (ali po 15-em)
  • da ga starši čim manj odlagajo v gugalnike, stajice, hojice..
  • da ga ne posedajo in ne postavljajo na noge, če se sam ne

Asimetrično plazenje otroka na primer je že eden od znakov, da se refleksi niso pravilno integrirali.

Če se otrok ne giba dovolj, se refleksi ne morejo pravilno integrirati. In če se refleksi pravilno ne integrirajo, se otrok ne more oziroma ne bo hotel dovolj gibati.

Ne glede na to, koliko je star otrok ali govorimo že o odrasli osebi, je vedno priložnost, da naslovimo omenjeno problematiko. Nikoli ni prepozno! Oziroma vedno obstaja določena priložnost za izboljšavo..

Ali veste, da se tudi nekateri odrasli ne znajo plaziti po tleh s križnim gibanjem rok in nog (desna roka – leva noga in obratno)?

Ali veste, da obstajajo odrasli, ki imajo še vedno prisoten sesalni refleks, babinski refleks in druge..?

Kateri so še znaki, da otrok nima integriranih refleksov?

Tipični znaki so: motorična nespretnost, nerodnost, slab mišični tonus, slaba koordinacija roke – oči, slabo zavedanje telesa, slaba drža, sedenje na W, težko prečka sredino telesa, vedenjske težave, težave z branjem, pisanjem, težave s fino motoriko, težave z zdravjem, alergije, občutljivost na zvok, svetlobo, dotik, avtizem, ADHD, disleksija, hiperaktivnost, pretirana sramežljivost, potovalna slabost, anksioznost..

Tri ključni razvojni stebri oziroma, na kaj moramo biti pozorni starši poleg tega da dajemo ves čas poudarek na gibanje?

Velja za otroke in odrasle:

  1. Dihanje skozi nos
  2. Drža jezika ( V času mirovanja mora jezik počivati na nebu, zobje pa se ne smejo dotikati med seboj, prav tako se jezik ne sme dotikati zob)
  3. Kaj obuvamo otrokom na stopala

(Več o posameznih tematikah lahko raziščete na danih povezavah.)

Če se določeni refleksi niso integrirali (npr sesalni refleks) ima otrok lahko težave z izgovorjavo določenih glasov in pravilnim razvojem sistema zobje-jezik-čeljust – in posledično tudi s telesno držo.

Težave z govorjenjem se lahko zavlečejo celo v odraslo dobo. Ali pa z branjem in pisanjem (disleksija), ‘trdim’ načinom pisanja, menjavo leve in desne strani ipd.

Neuravnovešena čeljust lahko povzroči 4 sledeče težave:

  1. Težave z držo
  2. Težave z dihanjem (ozke dihalne poti, ‘povečana’ žrelnica, vnetja sinusov, astme, rinitis, glasno dihanje, smrčanje, spalne apnee..)
  3. Težave z imunskim sistemom
  4. Težave s prebavo (Prebava se začne že v ustih..)

Na čem moramo delati?

  1. Vaje za moč telesna jedra & drža
  2. Zavedanje lastnega telesa
  3. Ravnotežje
  4. Vizualno – motorične sposobnosti , koordinacija roke – oči
  5. Cross body movements, bilateralna integracija
  6. Timing, ritem
  7. In seveda na integraciji primarnih refleksov

Kaj še lahko storimo sami (ideje)?

  1. Test & vaje za oči
  2. Odvadimo se škrtati z zobmi (To velja še posebej za odrasle! Zobje bi morali biti v trdnem stiku samo do 12 min na dan!)
  3. Preverimo obremenitev stopal (naredimo vodni odtis ali opazujemo obrabo čevljev)
  4. Proprioceptivna stumulacija stopal
  5. Vibracijska stimulacija vagusa in trigeminalnega živca
  6. Ples
  7. Plezanje po igralih
  8. Gibalno – masažne vaje z masažnimi žogicami
  9. Online program Jungle kid ali individualna obravnava

Želite izvedeti več?

Zastavite nam vprašanje, na katerega vam bomo skušali odgovoriti v čim krajšem času!

Posted on by — 40 komentarjev

Kako vaje za oči podpirajo držo in gibanje?


Mišice so ‘sužnje’ živčnemu sistemu oziroma možganom. Zato moramo vedno najprej nasloviti nevrološke vzorce, če rešujemo težave mišic in ne njihove biomehanike. Ta se bo popravila sama, ko bomo naslovili pravi vzrok težav.

Morda ne boste verjeli, ampak bolj kot vpliva na našo držo in gibanje sedenje, prisilne (in asimetrične) drže ter (ne)gibanje, ima bistveno večji vpliv naslednjih 5 senzoričnih ‘organov’ oziroma ‘senzoričnih vstopnih točk’:

  1. Oči (sposobnost konvergence in ne samo to!)
  2. Stopala (porazdelitev teže)
  3. Položaj čeljusti in zob & vestibularni sistem (sistem za ravnotežje v ušesu)
  4. Proprioceptorji v fascijah (ter koži, mišicah in sklepih)
  5. Integracija primarnih refleksov in možganskih hemisfer

Oči so naš najpomembnejši senzorični organ (ne samo za vid), ampak tudi za držo in držo v gibanju.

Ne verjamete?

Poglejmo si iluzijo iz Muzeja iluzij: Hoja po stabilni trdni površini predstavlja za naše možgane zelo turbulentno stanje, saj se vsa njena okolica vrti oziroma premika. Oči predvidijo, da se tla premikajo in  sporočijo možganom, da  se začnemo opotekati in loviti ravnotežje, kot da bi se nam dejansko vrtela tla pod nogami  in ne prostor okoli njega. To je ‘živ’ dokaz, kako sta naša drža in gibanje odvisna od sporočil, ki jih pošljejo oči možganom!

Tako kot nas oči  ‘zavedejo’ v tem primeru, nas lahko zavajajo (oziroma naše možgane) vsak dan, s čimer vplivajo na postavitev naše drže in način gibanja (sicer ne v tako ekstremni obliki, ampak takšni, ki vseeno pusti posledice na kvaliteti našega gibanja in življenja.)

Ker imamo dve očesi, nastane problem takrat, ko eno oko ne sledi cilju (ne zdrži enake fiksacije) enako kot drugo oko, čemur rečemo problem divergentnega očesa. Ta problem ima kar 90% ljudi.

Konvergenčno neravnovesje izkrivlja naše dojemanje sveta. Možgani morajo obdelati in popraviti dve asimetrični sliki, da ustvarijo eno samo sliko. Ta prilagoditev je izguba energije, stres za telo in povzroči posturalne prilagoditve.


Test za očesno konvergenco. Očem na sredini približamo svinčnik. Nato ga fiksiramo z obema očesoma hkrati (glej tudi spodnji gif). Opazujemo, če eno od očes ne uspe enako fiksirati cilja kot drugo. To oko je divergentno oziroma leno.

Oči upravlja 12 očesnih mišic. Ko mišice enega očesa ne delujejo tako, da bi oko lahko konvergiralo (v tem primeru gledalo v svinčnik), govorimo o ‘lenem očesu’. Leno oko dostavi možganom drugačno sliko kot pravilno delujoče oko. Ta razlika v dostavi informacij povzroči posledično, da možgani izdajo drugačna, manj ustrezna navodila za držo (in gibanje).


Test za divergentno oko. Ali opazimo, kako njeno desno oko ne konvergira (ne sledi tarči)?

Če možgani dobijo ‘asimetrične senzorične vhodne podatke’, potem tudi izdajo ‘asimetrična izhodna oziroma motorična navodila’. To se izraža v asimetrični drži, kjer je ena rama nižja od druge, medenica nagnjena na eno stran ali zasukana, stopala neenakomerno obremenjena ipd. Takšna drža v gibanju potem lahko privede do obrab, bolečin in poškodb.


Rezultati vaje so lahko vidni praktično takoj! Na levi sliki vidimo, da njegovo levo oko ne konvergira. Na desni sliki vidimo obe očesi pravilno konvergirata.

Dejansko se ob neusklajenih senzoričnih podatkih, ki prihajajo v možgane, ustvarja stres v telesu (z aktivacijo kortizola oziroma stresnih hormonov) telo pa izgublja veliko dragocene (življenjske) energije, da zagotavlja gibanje z ne-centriranimi sklepi.

Naše oči komunicirajo z našimi celotnimi možgani, od te komunikacije pa ni odvisna samo drža in gibanje, ampak tudi sposobnost razumevanja, kaj beremo, kako se soočamo s stresom in celo naša prebava, mišično-skeletne bolečine in vrtoglavica.

Ali veste, da na kvaliteto delovanja naših oči (sledenja tarči) vpliva dhanje skozi usta? Dihanje skozi usta povzroči nepravilno lego čeljusti in jezika, le ta pa vodi v nepravilno lego glave in obremenitev možganskega debla iz kjer izhajajo možganski živci, ki oživčujejo oči (in čeljust in nekatere vratne ter ramenske mišice).

Prav tako negativno vpliva stiskanje zob podnevi! Ali veste, da se v času budnosti  zobje ne bi smeli stikati med seboj (zobje zgornje in spodnje čeljusti)? Jezik bi moral počivat na ustnem nebu – brez dotikanja zob, zobje pa se ne bi smeli direktno stikati.

Naša drža (in drža v gibanju) je tako rezultat, posledica oziroma odgovor možganov na senzorični input (vnos senzoričnih dražljajev) iz oči, stopal.. Dobesedno oči, stopala in vse vmes med njimi 24 ur na dan non stop zagotavljajo informacije o telesu, položaju telesa v prostoru, o okolici.. našim možganom.

Torej, če se pri težavah našega mišično skeletnega aparata oziroma kar celega telesa osredotočamo le na (lokalno) mehaniko mišic, fascij in sklepov, potem smo spregledali bistvo! 

Veda, ki nas uči povezovanja oziroma iskanja vzrokov v naši živčni centrali se imenuje posturologija (iz besede ‘postura’, ki pomeni drža) in temelji na znanstvenih študijah.

Posturologija uči korigirati telo in njegovo gibanje preko stimulacije senzoričnih vstopnih točk kot so  oči, stopala, čeljusti in koža..

Vzrok za slabo držo in gibanje je dejansko nevrološke narave, zato reševanje težav po klasičnem ‘lokalnem’ in biomehaničnem principu ne odpravlja vzroka težav. Nevrološke poti, ki so povezane s konvergenco oči so direktno povezane z nevrološkimi potmi, ki premikajo naše intrinzične (globoke, stabilizacijske) mišice vretenc. Iz tega razloga ne moremo zavedno nadzorovati teh mišic, lahko pa jih preko posebnih vaj za oči! (Beri dalje.)

Primer: Če nas boli rama in naslovimo zgolj ramo pri reševanju težav, težav ne bomo odpravili trajno. Za bolečine v rami je lahko razlog v kombinaciji divergentnega očesa in ugriza (okluzije tipa II). Obe težavi ‘napajajo’ možganski oziroma lobanjski živci, ki izhajajo iz možganskega debla. Prav tako zgornjo trapezasto mišico (ki se pripenja tudi na lopatico, ta pa na ramo) oživčuje možganski in ne spinalni živec (akcesorni živec – možganski živec XI), na katerega ‘negativno’ vplivata optični in trigeminalni živec. Vsi ti živci izhajajo iz predela, ki se imenuje ‘medial longitudinal fasciculus’, katerega naloga je da usklajuje gibanje glave in oči.


Odlično predavanje posturologinje Annette Verpilot razkriva delovanje možganskih živcev v povezavi z očmi, čeljustjo in trapezasto mišico. Mimogrede, ali veste, da je jezik povezan z mišico, ki dviguje lopatico?

Zato je vedno dobro, da najprej naslovimo oči (in tudi najlažje).

 Vse to je direktno povezano s pojavom ‘vratne grbe’ oziroma ‘forward head posture’, o katerem smo že pisali v prispevkih:

1.Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

  1. Vratna grba – kateri so vzroki posledice in kako jo odpravimo?

Oči tudi komunicirajo z različnimi jedri (‘nuclei’) v možganih, ki so ‘odgovorni’ za slabost na potovanjih, na morju, da zaspite pred televizijo, imeti strah pred večjimi ali majhnimi prostori.

Očesna konvergenca vodi (vsaj po enem letu trajanja) v nesorazmerno porazdelitev teže na stopalih in njihovo mehaniko – kar vodi v telesno neravnovesje.


Še en ‘utrinek’ iz javno dostopnega videa, ki prikazuje povezavo med divergentnim (lenim) očesom in neenakomerno porazdelitvijo teže telesa na stopalih, ki rezultira v slabi, asimetrični drži, ki povzroča bolečine.

72% ljudi po svetu hodi z neravnovesjem v mehaniki stopal. Mehanika stopal nato vpliva na mehaniko gležnja, mehanika gležnja vpliva na mehaniko kolen, mehanika kolen vpliva na mehaniko kolkov in medenice in vse tako naprej navzgor po hrbtenico do čeljusti in oči.

Rezultat? Večja obraba sklepov, povišana vnetna stanja v telesu, napetost v mišicah in fascijah. Poveča se produkcija kortizola, zmanjša pa tvorba rastnega hormona (ki je ključen za dolgoživost in izgradnjo mišične mase.)

Vse skupaj pa se začne že.. v maternici! In kako pomagamo svojim otrokom? (Tema naslednjega blog zapisa!)

Želite izvedeti več? Organizirali smo webinar z Juretom Tuškom, odličnim osteopatom in posturologom s svojo prakso, kjer bomo govorili tudi o razvoju otrok. Oglejte si posnetek webinarja!

Želite prejeti video vaje za oči? Kliknite spodaj in se prijavite! Video vam bo poslan v roku 24 ur (Na prijavo ne prejmete nobenega povratnega sporočila). 

Če vam je zapis in tematika všeč, jo prosim delite naprej med svoje znance in prijatelje. Hvala.

Posted on by — 15 komentarjev

Kako z dihanjem do aktivacije DMT molekule in pinealne žleze?

Zadnje čase se veliko ukvarjam z načini, kako postati sam svoj terapevt. Vse preveč smo navajeni svoje telo in zdravje ter odgovornost zanje prelagati v roke drugih, z izidi pa po navadi nismo zadovoljni. Počutimo se nemočne in mislimo, da je takšna pač naša usoda ali geni. Pa ni tako!

Po preučevanju dihalne metode Wima Hofa, sem se poglobila tudi v metodo Joe-a Dispenze. Ker se tudi sicer ukvarjam z dihanjem in dihalnimi vajami, me je pritegnila njegova posebna dihalna tehnika, ki aktivira pinealno žlezo.  (Mimogrede, tudi metoda Wima Hofa aktivira pinealno žlezo – vendar smo to metodo naslovili že v prejšnjih zapisih in Programu Stres & vagus.)

O metodi Joea Dispenze smo že pisali v enem izmed prejšnjih prispevkov: “Ali pazite, kakšne misli mislite? Naše misli narekujejo naše zdravje in prihodnost!”


Pinealna žleza s pomočjo svetlobe ustvarja melatonin ali serotonin.

V nadaljevanju bomo razložili, zakaj se aktivirana pinealna žleza začne obnašati kot radijski sprejemnik, kakšne signale sprejema, iz kje, v kaj jih v telesu transformira, kako in zakaj je to dobro oziroma zdravilno za nas.

Kaj sploh je pinealna žleza?

Pinealna žleza ali češarika ali epifiza je majhna endokrina žleza v možganih vretenčarjev. Pri človeku leži v zadnjem delu velikih možganov. Njena primarna naloga je izločanje melatonina in serotonina.

Pinealna žleza in njene funkcije ostajajo aktivne pri zdravih ljudeh, toda ko pride do presežnega stresa, pa tudi tesnobe ali strahu, lahko pride do blokade.

Prisotna je pri vseh vretenčarjih in glede na različne mistične in duhovne tradicije je glede na njen pomen za razmerje med prostorom in časom okno do tretjega očesa.

Pinealna žleza je zelo občutljiva na svetlobo, ki pride v telo skozi oči in kožo. Takrat tvori nevrotransmitor serotonin, ki nas drži budne podnevi in nam omogoča, da se zavedamo sami sebe v prostoru in času. Takrat naši možgani delujejo z beta valovanjem, ki nam omogoča, da se osredotočamo na zunanji svet – budno zavestno stanje.

Ko je zvečer vedno manj svetlobe (ali ko zapremo oči), pinealna žleza začne proizvajati melatonin, ki je nočni nevrotransmitor in upočasni možganske valove na alfa, nato theta in končno delta, ko zaspimo.

Melatonin omogoča telesu, da se le ta obnavlja in regenerira (deluje protivnetno).

Oba hormona delujeta skladno s cirkadianim ritmom (noč – dan)

L – trptofan je osnovni material za oba hormona.

Melatonin pade takoj, ko se stresni hormoni dvignejo. (To je zelo pomembno z evolucijskega vidika, saj bi bilo naše življenje in preživetje lahko zelo ogroženo, če bi spali, medtem ko bi nas napadel predator). zato ne moremo zaspati, če razmišljamo stresne misli (ali na splošno, če preveč razmišljamo).

Melatonin tudi omogoča pravilno rabo OH v telesu. Ljudje, ki so kronično pod stresom, OH pretvarjajo v maščobo, saj si telo s tem dela rezerve, če bi res prišlo do hujšega scenarija. 

Melatonin je za telo esencialni element za obnavljanje celic in imunskega sistema.

Pinealna žleza ima mikro kristale in s tem piezoelektrične in prevodne lastnosti. Ko pride do kompresije teh mikro kristalov, se s tem ustvari zunanje elektro magnetno polje. Ena vrste energije (pritisk) se preoblikuje v drugo obliko energije (električni naboj).

To sposobnost imajo tudi nekatere živali, na primer ptice, ki s pomočjo svojega in Zemljinega EMP vedo, kam letet.

Kaj je piezoelektrični efekt in zakaj je to pomembno? 

Gre za sposobnost določenih materialov da generirajo električni naboj kot odziv na mehanični stres. Piezin v grščini pomeni stisniti ali pritisniti in piezo pomeni potiskati.

Ena od unikatnih lastnosti tega efekta je, da je reverzibilen. To pomeni, da materiali, ki ustvarjajo piezoelektrični efekt, hkrati ustvarjajo obratni piezoelektrični efekt – elektromagnetno polje ustvarja mehanični stres (pritisk).

Kako dosežemo mehanični pritisk na kristale v pinealni žlezi?

Ko vdihnemo, se lobanjski šivi rahlo razprejo in ko izdihnemo, se zaprejo. Prav tako se križnica pri vdihu premakne ven in pri izdihu se zapre nazaj. To pomaga drenirati  (spinalno tekočino) proti gravitaciji navzgor proti možganom. Če bi opazovali posamezno molekulo, bi le ta potrebovala 12 ur, da bi zaokrožila po celem tekočinskem sistemu možgani – hrbtenjača. Možgane tako ‘splaknemo’ dvakrat dnevno. (Seveda pod pogojem, da ne dihamo stresno.)


Na dinamičnem prikazu vidimo, kako dihanje (s trebušno in medenično prepono) ustvarja gibanje križnice in s tem pomaga drenirati spinalno tekočino navzgor. (Mimogrede ta mehanizem pomaga ohranjati elastičnost medeničnega dna in deluje proti inkontinenci in prolapsu medeničnih organov.)

Če bi pri izdihu stisnili globoke mišice trupa in potem zadržali dih ter si zraven vizualizirali, kako dih z spinalno tekočino potuje proti pinealni žlezi, bi s tem ustvarili mehanični stres in ta mehanični stres bi električno aktiviral mikro kristale v njej. S tem bi prižgali radijski sprejemnik v možganih.


Na dinamičnem prikazu vidimo, kako z dihanjem lahko upravljamo spinalno tekočino s tem pa dotok energije v možgane namesto, da uhajanja dragocene življenjske energije.

S tem načinom dihanja dovajamo energijo v možgane tako, da ga električno aktiviramo.

Elektromagnetna energija ima vpliv na fizično materijo (predstavljajmo si razporeditev kovinskih opilkov na papirju pod katerim je magnet magnet). Tudi naše telo je magnet. Pri glavi je pozitivni pol, pri križnici je negativni.


Človeško telo, tako kot planet Zemlja, oddaja elektro magnetno polje s pozitivnim polom na vrhu glave in negativnim na dnu medenice. Žal se nam z leti krči, ker preveč energije trošimo za ‘boj ali beg’.

Do 35 leta starosti je večina naše energije shranjena v telesu, 5% pa v možganih in umu. Naše energetsko polje se z leti krči in postajamo bolj materija in manj energija. Naši glavni trije centri (osrednje tri čakre: energija, da ustvarimo dojenčka, da prebavimo hrano ali da zbežimo pred napadalcem) nam ‘kurijo’ največ energije in jo pretvarjajo v biokemijo in življenjsko silo. Sčasoma izgubimo magnet. In imamo še manj energije shranjene v možganih (ker je večina v telesu).


Prvi trije telesni energetski centri (od spodaj navzgor) so povezani z ustvarjanjem energije za ‘boj ali beg’, za ustvarjanje novih živih bitij in za prebavo. Na teh treh točkah izgubljamo ključno vitalno energijo. S to posebno dihalno vajo, lahko to energijo ‘prestrežemo’ in jo z dihom in aktivacijo intrinzičnih mišic pošljem gor v možgane, kjer jo s pomočjo pinealne žleze lahko ‘multipliciramo’.

Zato iščemo način, da speljemo energijo nazaj v možgane! S tem preprečimo uhajanje naše  dragocene življenjske energije skozi prvi tri energetske centre oziroma najpogosteje skozi ‘boj ali beg’ (kronični stres).

To dosežemo z dihanjem!


Gre za medenično dihanje! Tisti, ki sledite našim programom, še posebej za medenično dno, nosečnice in po porodu, zagotovo poznate ta način dihanja! Za izvedbo tehnike opisane v tem prispevku, pa je potrebna le še minimalna nadgradnja.

Ker je dura prevodna, s tem dosežemo torrejevo elektromagnetno polje (EMP). Energije iz ključnih treh čaker potuje navzgor v možgane, aktivira se simpatikus in se združi s parasimpatikusom in možgani se vzdražijo kot pri orgazmu – s tem se aktivira tudi zunanje EMP. S tem pride v možgane ogromna količina energije in možgani postanejo nadpovprečno budni. Tvorijo se gama možganski valovi. (S tem se sprosti kundalini.)

S to novo energijo lahko spreminjamo svoje telo in svoj svet oziroma se zdravimo.

Poznamo štiri stopnje zavesti:

  1. Budnost
  2. Spanje
  3. Sanjanje
  4. Transcendentalno stanje (lucidni transcendentalni trenutki)

Večino ljudi večino časa preživi v prvih treh stanjih. Ampak četrti način zavesti lahko dosežemo skozi pinealno žlezo in dihanjem.

Pinealna žleza v tem primeru deluje kot radijski sprejemnik, ki sprejema frekvence, ki so izven dosega naših senzoričnih organov in jih pretvori v pomembne slike in sporočila za naše možgane.

Ampak, če želimo koristiti te frekvence iz kvantnega polja, potem moramo umiriti možganske valove oziroma umiriti analitični um (neokorteks), da pride zavestno v podzavest. To najlažje dosežemo preko meditacije in z zaprtimi očmi, ki zaradi manjše količine svetlobe aktivirajo pinealno žlezo zaradi tvorbe melatonina.

Ko začnemo sprejemati te informacije jih pinealna žleza sprocesira in pošlje naprej v talamus in hipotalamus in hipotalamus pošlje hipofizi, ta pa začne izločati posebne nevropeptide. 

To omogoči, da možgani začnejo delovati v zelo koherentni in organizirani obliki – s tem pa vse naša hormonska in energetska središča začnejo delovati harmonično.

Ena od teh spojin je tudi oksitocin, ki je ustvarjen v možganih in srcu. Oksitocin se izlije naravnost v amigdalo, preživetveni center možganov in ugasne ‘generator’ za strah, bolečino, agresijo in jezo. Takrat nas preplavi ljubezen in sreča.

Oksitocin nato signalizira nastanek NO (dušikov oksid), ta pa endotelijski relaksanti faktor – ta povzroči razširitev srca in arterij. Tako imamo naenkrat več energije in več krvi v pretoku. V tem trenutku oseba začuti neverjetno hvaležnost, da obstaja, da je živa.

Ko smo v stanju hvaležnosti, se zgodi kaskada dobre biokemije z vsemi našimi organi, žlezami za izločanje, a v obratnem vrstnem redu, enkrat od znotraj navzven, potem pa od zunaj navznoter. Takrat se začne proizvajati melatonin ‘višje kakovosti’.

Takrat se melatonin spremeni v zelo zdravilno molekulo, najmočnejši antioksidant. Ta antioksidant deluje proti raku, proti staranju, proti vnetjem, proti kapem, proti mikrobno.. 

Melatonin ustvari najbolj halucinogeno molekulo z imenom DIMETHYLTRYPTAMINE (DMT). Ta nas popolnoma sprosti vsega stresa in strahov in izključi analitični um oziroma neokorteks. Takrat se nam lahko začnejo pojavljati lucidne podobe in zato pinealno žlezo imenujemo tudi TRETJE OKO. (Melatonin je v tem primeru pretvornik frekvenc iz kvantnega polja v globoke podobe) Tretje oko vidi stvari, ki jih naše oči ne vidijo.


Simbol tretjega očesa je po obliki podoben pinealni žlezi v možganih.

Druga posebna molekula, ki pri tem nastaja, pa je VAZOPRESIN (antidiuretični hormon). Sedaj lahko telesne celice shranijo več vode – in so pripravljene na večje frekvence ter začnejo osilirati in producirati več koherentne svetlobe in informacij – skrajšano: oseba je deležna BIOLOŠKE NADGRADNJE TELESA.

Informacije iz kvantnega polja dobesedno spreminjajo operacijski sistem človeškega telesa.

In ustvarjajo nove možgane.


Kaj je kvantno polje? Po teoriji kvantne fizike naš svet ni materialen, ampak je vse energija, ki se dogaja z določeno frekvenco, ljudje pa to energijo zaznavamo skozi naša čutila kot materialni svet. Materialni svet je determiniran s tremi dimenzijami : prostor, čas  in obliko. Če bi naše življenje bolj temeljilo na tem svetu in ne na Newtonovem, ‘klasičnem’, potem bi imeli, kot trdi dr. Joe Dispenza mi sami glavno besedo pri kreiranju naše usode – z lastnimi mislimi, dihanjem, umom in občutki.

Želite izvedeti več o tej tehniki? Potem to najdete v knjigi ‘Bocoming supernatural’ oziroma Postanite brezmejni, dr. Joe Dispenza. Sicer to ni edini način za aktivacijo pinealne žleze, obstaja še veliko drugih.

Bi se želeli naučiti tehnike dihanja, ki aktivira pinealno žlezo?

Prijavite se preko spodnjega gumba ali komentirajte v komentar in v roku 24 ur vam bomo poslali video demontracijo.

Prijava na brezplačni video prikaz tehnike dihanja za aktivacijo pinealne žleze.

Posted on by — 51 komentarjev

Integracija leve in desne možganske hemisfere – Uravnovešeni možgani pomenijo uravnovešeno telo in um

Neroden (‘štorast’) otrok, motnje pozornosti, avtizem, disleksija, anksioznost, težave s pisanjem, težave z branjem.. niso naključje ali gensko izražanje telesa. Pri teh težavah gre za neuravnovešeno delovanje možganov, še posebej med levo in desno polovico. Zato lahko starši zelo veliko naredimo sami, da pomagamo pri boljšem razvoju otrokovih možganov, morda pa tudi sebi.

Ta zapis je zaradi boljše razumljivosti in preglednosti razdeljen na 3 funkcionalne dele:

  1. Integracija leve in desne možganske hemisfere in desničarsvo
  2. Prečkanje telesne sredine (‘midline’)
  3. ATNR primarni refleks (Asymmetric tonic neck reflex – Asimetrični tonični vratni refleks) v povezavi z integracijo hemisfer

1. DEL INTEGRACIJA LEVE IN DESNE MOŽGANSKE HEMISFERE 

Naši možgani se delijo na dve polovici, ki opravljata različne funkcije. Leva stran možganov se povezuje z delovanjem desne polovice telesa in desna stran se povezuje z delovanjem leve. 

Lateralizacija je pojem, ki definira dominiranje uporabe ene (praviloma desne)  roke in noge. Ta dominantnost udov (še posebej roke) nam služi za večjo specializacijo fine motorike (pisanje, ročna dela ipd.), ki se nahaja v levi polovici možganov. Če bi enakovredno uporabljali levo in desno roko (ambidexterity), bi imeli dve ‘podpovprečni ali povprečni roki’, namesto ene ‘nadpovprečne’ oziroma specializirane. Kot imamo dominanco leve ali desne roke in noge, imamo prav tako tudi funkcionalno dominanco levega ali desnega očesa in ušesa. Tudi za nekatere živali je to poznano.

Pogoj, da se lateralizacija zgodi,  je funkcionalna komunikacija med levo in desno hemisfero. Okvirno do tretjega leta starosti je normalno in pravilno, da otrok uporablja obe roki, nekje do vstopa v šolo pa je pomembno, da ima otrok izbrano in uporablja dominantno roko.

V maternici, v fazi zarodka, se najprej razvije desna hemisfera, ki vlada do okvirno tretjega leta starosti. S pomočjo le te dojenček lažje zaznava prozodične glasove, razvije občutek navezanosti in neverbalno komunicira. (To mu omogoča preživetje.) Desna stran je tudi zadolžena za motoriko in ravnotežje, ki se v tem času razvija.

Potem se začne razvijati bolj leva hemisfera. Ta čas povezujemo z ‘zakaj’ obdobjem (otrok nenehno sprašuje zakaj zakaj in začne analizirati svet, kar je bolj stvar leve hemisfere.)

Iz tega razloga se tudi ne spomnimo stvari pred tretjim letom starosti, ker so spomini bolj stvar leve hemisfere.

Do otrokovega vstopa v šolo, bi morali hemisferi delovati približno integrirano – povezano. Zato tak otrok ne bi smel imeti težav s pisanjem, branjem in drugimi akademskimi sposobnostmi.

Prav tako ne bi smeli imeti več težav s pretirano navezanostjo do staršev ali ninic.

Otrok, kateremu se prekomerno razvije leva hemisfera (na račun desne) je lahko matematični genij, po drugi strani pa ima težave s socialnimi interakcijami in je motorično nespreten. Prekomerna genialnost na matematičnem področju v življenju težko odtehta deficit socialnih in motoričnih veščin.

Vsi imamo dominanco leve ali desne, ampak problem nastane takrat, ko se ena hemisfera preveč razvija in s tem prevzame naloge druge (‘task overtaking’) in jo zavira pri razvoju.

Nesorazmerno oziroma neuglašeno delovanje levih ali desnih možganov vodi v težave z učenjem, pisanjem in branjem in ali težave z obnašanjem in motnje pozornosti.

Tipično preveč aktivna leva hemisfera je značilna za ADHD, avtizem in shizofrenijo, preveč aktivna desna pa za bipolarno motnjo in disleksijo.

Leva stran je bolj intelektualna, analitična, strukturirana desna stran pa bolj kreativna, kaotična, nagonska , spontana..

Leva stran je kot pedalo za gas, desna stran pa kot zavora.

Leva stran predstavlja simpatikus, desna pa parasimpatikus.

Po raziskavah dr. Melilla, lahko neuravnovešeni možgani vodijo do katerihkoli težav telesa in uma med drugim tudi do težav z delovanjem imunskega sistema, kroničnih bolezni, občutljivostjo na določeno hrano ipd.

Kje nastane problem?

2. DEL PREČKANJE ‘NEVIDNE’ VERTIKALNE TELESNE SREDINE

Gre za nevidno mejo med levo in desno polovico telesa, ki jo otroci večkrat težko prečkajo.

‘Midline’ oziroma telesna sredinska vertikalna linija je navidezna meja med desno in levo polovico telesa, ki ju opravljata nasprotni možganski hemisferi. 

 

Naše človeško telo se mora naučiti dvoje: gibanja po dveh nogah (bipedalno gibanje) in upiranje gravitaciji – oboje hkrati.

Zato naše gibanje deluje po diagonalnem principu gibanja – leva noga – desna roka in obratno.

Pri tem morajo biti možgani sposobni komunicirati med seboj (preko corpus callosum) leva z desno polovico možganov in obratno.

Če možganski polobli ne bi komunicirali med seboj, bi bilo naše gibanje nerodno, imeli bi veliko težav s pisanjem (saj bi se na sredini papirja pojavila navidezna zrcalna meja, kar je značilno za disleksijo), gibi ne bi dosegli večje natančnosti in fine motorike.

Zanimivi so primeri, ko ljudem fizično ločijo leve od desnih možganov (zaradi močnih epileptičnih napadov, ki se ne odzivajo na zdravila) in dejansko prekinejo vse povezave med njima – (Split brain research). Levo in desno stran povezuje corpus collosum, ki je v tem postopku odstranjen.

Kaj se zgodi, ko se levi in desni možgani ne morejo pogovarjat med seboj? Oseba z ločenimi možgani sedi pred tablo s črno piko na sredini v katero mora gledati. Levo na tabli je napis ‘KLJUČ’ , ki je procesiran z desno stranjo možganov in desno na tabli je napis ‘OBROČEK’, ki je procesiran z levo stranjo možganov. Pri tej nalogi je oseba dobila navodila, da vzame en predmet (predmeti so za tablo in jih ne vidi) in pove (s pomočjo dotika), kateri predmet je dvignil. Oseba dvigne ključ in reče, da je dvignil obroček. Zakaj? Levo roko nadzirajo desni možgani. Ampak govor je v levih možganih. Ker desni možgani ne morejo sporočiti te informacije v leve možgane, kjer je govor, se levi možgani ‘obrnejo’ na napis na desni strani, kjer piše ‘OBROČEK’.

Sredinsko linijo prvič odkrijemo kot dojenčki, ko nesemo igračko z roko k ustom. Zato je zelo pomembno, da dojenčku ponudimo predmete s telesne sredinske linije (in ne s strani)..

Zmožnost prečkanja telesne sredinske linije tako ključno vpliva na branje, pisanje, motoriko telesa in splošne akademske sposobnosti, da ne omenjamo osnovne naloge, kot je obuvanje, oblačenje, zavezovanje vezalk ipd.

Kako opazimo, da ima otrok težave s prečkanjem sredine telesa?

Na prikazu lahko opazujete moja otroka, starost 3,5 in 7,5, oba desničarja, kako primeta pisalo, ki jima je bilo namenoma postavljeno na levo stran. Nika Luna je vzela pisalo z levo roko (čeprav je po večini že desničarka), saj se nahaja na njeni levi strani in ga točno na sredinski liniji telesa poda v desno roko – tako se je izognila prečkanju sredinske linije telesa. Brin je prijel pisalo z desno roko in pri tem prečkal sredinsko linijo. Nato sta oba otroka morala po črtici narisati linijo, ki je prečkala telesno sredino, pri čemer nista imela težav (celotni video boste našli v brezplačni poletni Akademiji – beri dalje).

Medtem, bi se lahko pojavil sledeč vzorec:

Otrok bi lahko bodisi obrnil svoje telo tako, da bi pobiranje pisala ali risanje linije potekalo znotraj iste strani sredinske linije – brez njenega prečkanja oziroma bi si premaknil papir tako, da bi linijo narisal znotraj iste strani linije – brez prečkanja.

Zelo zanimive stvari za opazovat pri svojih otrocih!

Preverite pri vašem otroku še:

  • Ali zna korakati pravilno (ko se desna noga dvigne, leva roka potuje naprej) oziroma ali hodi tako, da istočasno premika istostransko roko in nogo?
  • Ali lahko nariše z roko navidezni velik krog pred seboj – na da bi se pri tem obrnil vstran (torej stran od telesne sredine)?
  • Ali popiše samo eno stran papirja (če je desničar desno stran in obratno) oziroma premika pisalni list/zvezek tako, da le ta ostaja na isti strani nevidne sredinske telesne linije kot je roka s katero piše?
  • Ima težave z učenjem vožnje kolesa?

Kateri so poglavitni vzroki za težave pri integraciji?

  • Travma pri porodu, carski rez, vakuum, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda..
  • Neintegriran ATNR refleks (sledi v nadaljevanju)
  • Premalo gibanja (preveč zaslonov)
  • Oviranje gibanja (Stolčki, gugalniki, hojice, stajice..)
  • Poškodbe možganov

3. DEL NEINTEGRIRANI ATNR REFLEKS (ASIMETRIČNI TONIČNI VRATNI REFLEKS OZIROMA ASYMMETRIC TONIC NECK REFLEKS)

Če še niste slišali za primarne reflekse, si lahko preberete naš članek na temo Morojevega refleksa in anksioznosti, sicer pa na hitro obnovimo:

Primarni refleksi se razvijejo že v maternici in služijo dojenčku za preživetje. Vsi poznamo sesalni refleks, prijemalni refleks, morojev refleks.. morda nekateri tudi babinski refleks, simetrični in asimetrični tonični vratni refleks..in druge. Gre za nehotene gibe, ki jih upravlja možgansko deblo, saj možgani še niso dovolj razviti. 

Ključnega pomena je, da se ti refleksi ob svojem času (v večini najpogosteje do enega leta starosti) razvijejo (integrirajo) v kompleksnejše posturalne reflekse (postura = drža), ki omogočajo pojav razvojnih gibalnih mejnikov.

Pogosto se zgodi, da ti refleksi ostanejo. To pa pomeni zaostanek v razvoju.

Primer Asimetrični tonični vratni refleks

Ta refleks se razvije 18. teden v maternici in je primarno zelo pomemben refleks za vaginalni porod. Če je otrok rojen s carskim rezom ali vakuumom, morda nima tega refleksa! 

Namen tega refleksa je tudi, da prepreči zadušitev, ko dojenček leži na trebuhu ter v primeru, da bi dojenček padel, glavo obrne stran od tal, pri čemer se roka in noga na nasprotni strani iztegneta, na isti strani pa skrčita. To bi padajočemu dojenčku pomagalo, da bi vsaj delno z iztegnjenima udoma ublažil padec, glavo pa obrnil stran.

Če ta refleks ostaja (se ni integriral do šestega meseca starosti), otroku onemogoča optimalni razvoj plazenja in hoje (‘cross body movement’), kjer je potrebna integracija leve in desne hemisfere. 

Tak otrok bo imel težave s pisanjem in kopiranjem iz table, saj se mu bo vsakič, ko bo premaknil glavo v eno ali drugo smer, aktivirale roke in noge, zaradi česar bo moral vso energijo usmeriti v kontrolo pišoče roke in bo s tem izgubil fokus na povezovanju misli in pisanja oziroma pisanja po nareku. Pisava bo trša in prijem pisala neustrezen (disgrafija).

Tak otrok bo težko izrazil svoje misli skozi pisanje!

Iz istega razloga bo imel otrok težave s prečkanjem navidezne telesne sredine. Če se otrok med branjem z očmi kar naenkrat ustavi na svoji sredinski telesni liniji, ne more brati dalje ali pisat, to pomeni, da možgani ne morejo preklopit iz leve na desno hemisfero ali obratno. Na ta način postane branje zelo naporno in otrok ne ve, kaj je prebral, ker se ukvarja ‘samo’ z branjem ne z vsebino. 

Skoraj vsi otroci z disleksijo imajo neintegriran ATNR refleks. Zato imajo težave z razumevanjem, kaj je leva in desna, težje se orientirajo v prostoru in obračajo črke.

Neintegriran ATNR refleks je kot, da bi otroku na nek način zvezali roke in noge in preprečili njihovo koordinirano gibanje.

Posledice (neintegriranega ATNR refleksa) pa so vidne tudi v obnašanju in socialnih interakcijah.

Otrok, katerega obvladuje leva hemisfera (ki je bolj linearna in analitska stran možganov)

  • ‘Obsedenost’ z določenim predmetom, zadevo
  • Lahko sestavlja lego kocke ure in ure, ne da bi potreboval socialne interakcije
  • Težje razumejo socialne interakcije in telesno/obrazno mimiko

Otrok, ki ‘živi’ predominantno v desni hemisferi (kreativni možgani, širša slika, spontanost)

  • Pomanjkanje strukture
  • Motorično spreten
  • Večja navezanost (težje gre sam v svet)

Za otroka je ključno, da razvija obe hemisferi, čeprav bo ena vedno dominantna. To pa je mogoče edino skozi integralno delovanje obeh hemisfer.

Ko to dosežemo, otrokovo življenje postane veliko lažje in celo učenje postane igra.

Največ kar lahko naredite za otrokov razvoj možganov je GIBANJE.

Naj se otrok prosto giba po plezalih, naj skače, kolesari, pleše, rola po tleh in hodi po vseh štirih. Gibanje krepi možgane in povezuje obe hemisferi.

Vse omenjene vaje najdete v programu JUNGLE KID.

Želite prejeti eno od omenjenih vaj brezplačno?

PS: Ob prijavi ne dobite nobenega povratnega sporočila. Vsebine boste dobili v roku 24 ur.

VIRI, VREDNI OGLEDA:

https://www.youtube.com/watch?v=w4nLn1wEyBI&t=1908s

https://www.youtube.com/watch?v=oC8ZSBG2TLM

https://www.youtube.com/watch?v=ueivhroZrsk

https://www.youtube.com/watch?v=oYKKzaXUkwQ

https://www.youtube.com/watch?v=91OqDaguXHw

Želim prejeti brezplačno vajo iz področja integracije refleksov iz tega zapisa!

Posted on by — Leave a comment

Glavoboli & Migrene – Ste že preizkusili to metodo?

V otroštvu so me zelo pogosto pestili glavoboli in sinuzitsi. V odrasli dobi malo manj, pa vseeno. Ko se mi je glavobol enkrat začel razvijati, ga nič ni ustavilo. Niti pitje vode niti spanje. Še huje, v spanju se mi je po navadi še poslabšal! Za glavobole sem morala vzeti ketonal, navadni lekadol ali aspirin mi nista pomagala.

Močnejši glavoboli so me zopet pestili v nosečnosti in občasno tudi kasneje. 

Pred letom dni sem začela izvajati Wim Hof metodo.

Ko me je v tem času enkrat zopet močno začela boleti glava, sem si rekla, da bom probala to rešiti z dodatnimi serijami dihalnih vaj po tej metodi, saj naj bi delovala tudi protibolečinsko. Poleg redne jutranje serije sem popoldan, ko se me je lotil glavobol, naredila še eno serijo in potem še eno pred spanjem. 

Še predno sem zaspala je glavobol popolnoma popustil! Kaj takega se mi še ni zgodilo v življenju! Še nikoli nisem nobenega glavobola rešila brez medikamentov!

Kako izgleda v praksi ta dihalna vaja?

Izvajamo jo leže na hrbtu, najbolje v mirnem in zatemnjenem prostoru:

  1. Naredimo 30-40 zelo globokih glasnih in pretiranih vdihov (s hitrimi in kratkimi izdihi) pri čemer se dvigujeta tako trebuh kot prsni koš.
  2. Ob zadnjem izdihu zadržimo dih. Ne dihamo. (To ponavadi traja 1-3 minute). za dodatni učinek si ves čas predstavljamo, kako bolečina izginja.
  3. Ko nam začne zmanjkovati zraka, globoko vdihnemo in zadržimo dih za 15 sekund.
  4. Ponovimo vse skupaj še 3-4 krat. To je ena serija dihalne vaje.
  5. Celotno serijo po potrebi naredimo 1-3x v dnevu 

Pred in po dihalni vaji spijemo kozarec vode (po možnosti z limono, da voda dobi življenje).

Za bolj natančen prikaz in razlago, se lahko udeležite naše delavnice Postani sam svoj terapevt oziroma najdete v online programu Stres & vagus.

PS: Meni je ta vaja pomagala v kali zatreti tudi napad nealergijskega rinitisa, in herpesa!

Glavoboli so seveda različnih vzrokov, preveč jih je, da bi vse našteli oziroma, da bi vse razumeli. V nadaljevanju vam bom razložila nekaj razlogov, med katerimi boste morda prepoznali vaš glavobol in še nekaj trikov!

Eden od vzrokov migrene je vnetje freničnega, vagusnega in trigeminalnega živca, ki ga v veliko primerih povzročijo nevrotoksini virusa pasovca.

Če je to vzrok vaših glavobolov, vam lahko pomaga sok zelene! Ja, prav ste slišali, sok zelene. 

Sok zelene deluje protivnetno na te ključne živce, saj ublaži njihovo zastrupljenost z nevrotoksini – skupki natrijevih soli iz soka zelene delujejo kot ščit.

Kako uživamo sok zelene?

Vsako jutro (tudi ko nas ne boli glava) pijemo na tešče pol litra sveže stisnjenega soka pol stebelne zelene. (To prakticiram tudi sama in resnično deluje na več različnih področjih!)

Naslednji možen vzrok za glavobole so depoziti težkih kovin v možganih.

Gre še posebej za živo srebro in aluminij. Vsi smo imeli ali imamo še amalgamske zobne zalivke, jemo ribe z onesnaženega morja in smo hrano kdaj zavijali v aluminijasto folijo, pili pijače iz pločevink, prejeli cepiva itd..

Če se te kovine nakopičijo v možganih, lahko povzročijo pretirano delovanje, saj preprečujejo naraven tok električnih impulzov. Impulzi se začnejo odbijati, kar povzroči ‘pregretost’ in s tem glavobol.

Opomba: Težke kovine v možganih, ki oksidirajo dobesedno povzročijo ‘rjavenje’ možganov in posledično nalaganje ‘zaščitnih plakov (oblog), kar potem lahko vodi v demenco in Alzheimerjevo bolezen.

Tudi v tem primeru pomaga pitje soka zelene, ki (delno) izniči delovanje težkih kovin, nahrani možganske celice in omogoča (kot najboljši elektrolit na svetu) boljši prenos signalov (med nevroni). Zelo koristna hrana so v tem primeru gozdne borovnice. Svetujemo pa tudi redno posluževanje IR savne (pazite, kakšne grelce ima – visoko ali nizko EMS!).

Kot pomemben razlog glavobolov in migren bi lahko navedli tudi kronično dehidracijo telesa, premalo kisika v celicah in lenobna jetra.

V tem primeru po telesu teče ‘umazana kri’, ki je jetra (polna toksinov, težkih kovin, virusov kot EBV, HPP 6..) niso uspela očistiti. Ko jetra ne delujejo optimalno, tudi limfa stagnira. Ko limfa stagnira in odpadne snovi niso odpremljenje proti izhodnim točkam iz telesa, potem naše celice stradajo (kisika, hranil in vode) pri ‘polni mizi’.

Več o limfi in jetrih v naših brezplačnih webinarjih.

Pri tem veliko pripomore prehrana z visoko vsebnostjo maščob, ki je največkrat kombinirana z ogljikovimi hidrati ali beljakovinami – tako da je težje procesirana.

Te maščobe nasičijo krvni obtok, saj izrivajo kisik in povzročijo, da ga nekateri organi, kot so možgani, dobijo premalo.

Sok zelene pomaga razpršiti maščobe v krvnem obtoku, Wim Hof metoda pa pomaga kisik spraviti v celice.

Sok zelene, ki je najboljši vir elektrolitov, živa voda, ki edinstveno hidrira naše telo in pomaga izboljšati kakovost naše žive vode v telesu.

V bistvu je že vsaka metoda zase (zelena ali WHM) tako močna, da bi dosegla naš cilj, vendar sta metodi v kombinaciji, vsaj zame, kot super ‘nadnaravno’ zdravilo!

In da, prav ste razumeli, tako metoda  sočenjem zelene, kot Wim Hof metoda pomagajo čistiti in obnavljati jetra in pognati limfo po telesu!

Ko enkrat rešimo svoja jetra, rešimo marsikatero drug tegobo ali bolezen!

Glavoboli in migrene povezani s stresom.

Stres, še posebej kronični pomeni za telo kronično pripravljenost za boj ali beg. To pomeni kronično napetost v mišicah in kronično sproščanje stresnih hormonov (kortizol, adrenalin), kar telo zelo utrudi. če zraven dodamo še pomanjkanje (kvalitetnega) spanja in dodatni stres v obliki toksinov (iz okolja in tistih ki jih že imamo v telesu), omejujočih prepričanj, potlačenih čustev, strahov..

Kronično sproščanje adrenalina je za telo neustrezno, če ne škodljivo. Odvečni adrenalin v možganih lahko povzroči glavobole in migrene.

Tudi v tem primeru izredno pomaga kombinacija Wim hof metode in svežega soka zelene.

Sama sem celo ustvarila program Stres & vagus in delavnico Postani sam svoj terapevt, kjer se o teh stvareh učimo malo širše in z veliko praktičnimi nasveti.

Glavoboli so lahko povezani tudi z neintegriranim primitivnim Morojevim refleksom

O tem smo podrobneje pisali v prejšnjem prispevku v povezavi z ankisoznostjo. Včasih se določeni primitivni refleksi pri dojenčkih ne ‘opustijo’ oziroma ne razvijejo v bolj napredne reflekse ali motorične vzorce. Posledice tega se ne kažejo le pri otrocih, ampak tudi odraslih.

Eden takšnih refleksov je Morojev refleks, ki je viden pri dojenčkih praviloma nekje do četrtega meseca starosti in lahko iz različnih razlogov ne izzveni popolnoma ali pa se v določeni starosti ‘reaktivira’ (na primer po porodu, po travmatskem dogodku) in s tem ustvarja avtomatske stresne odzive tudi na ljudi/dogodke, ki ne predstavljajo dejanske grožnje.

Posledično telo kronično izloča stresne hormone, kar vodi, kot smo že omenili, v posledice kroničnega stresa, ki se pogostokrat manifestira kot kronični glavoboli in ali migrene.

V ta namen obstajajo terapije in vaje.

Glavoboli so lahko povezani z negativno miselno naravnanostjo

Večina ljudi vsak dan razmišlja 90% enake misli kot dan pred tem oziroma v preteklosti. Če imamo kronične težave ali glavobole, potem to pomeni, da se non stop vrtimo v istem krogu. Enake (negativne, stresne)  misli producirajo enake odločitve oziroma dejanja in ta dejanja ustvarjajo enake čustvene odzive. Ti čustveni odzivi regulirajo naše gene, ki izločajo določene beljakovine, ki določajo obliko, strukturo in funkcijo telesa vključno s potencialno disfunkcijo, kot je glavobol.

Kaj lahko storimo? Preverite v našem predhodnem zapisu, kako misli regulirajo naše zdravje ali bolezen, odvisno kaj izberemo.

Taki glavoboli oziroma bolečina so opozorilo, da nekaj ne delamo prav. Ni vedno rešitev, da jih momentalno ‘zadušimo’ do naslednjega izbruha, ker so lahko le vrh ledene gore. Če telesu ne prisluhnemo, se lahko iz njih oziroma iz problema, ki jih napaja, razvije marsikaj bolj nezaželenega kot je hašimoto obolenje ščitnice, fibromialgija ali katerakoli druga bolezen.

Potem pa so tu še glavoboli in migrene povezani s položajem čeljusti oziroma čeljustnega sklepa, drže vratne hrbtenice ali drže telesa od vratu navzdol vključno s stopalnimi loki.

Položaj čeljustnega sklepa (temporomandibularni sklep ali kratica s tujko TMJ) vpliva na delovanje trigeminalnega živca oziroma zategnjenost pripadajočih vratno-čeljustnih mišic, ki nam (največkrat) zategnejo glavo iz poravnave (naprej – ‘forward head posture’) in povzročijo tenzije v možganih, ki privedejo do glavobola. Preberite več!

Vzrok teh težav je lahko stres, 

lahko pa tudi priraščenost jezika, dihanje skozi usta, ki povzroči nepravilen razvoj ‘neba’ (zgornje čeljusti maxile) in posledično spodnje, kar pa vodi lahko tudi v zožanje sinusnih dihalnih poti (s kroničnimi sinuzitisi, ki že sami po sebi povzročajo glavobole) in seveda nepravilen položaj čeljusti in zob.

Težave s čeljustnim sklepom pa se lahko začnejo tudi od spodaj navzgor – od stopal navzgor ali od telesnega jedra navzgor.

Program Odkleni vratno grbo vam lahko pomaga rešiti večino omenjenih težav v tem odstavku za spreminjanje položaja čeljusti in lobanjskih kosti pa  potrebujete funkcionalnega zobozdravnika in kranio-sakralnega terapevta.

Če pogledate 3 slike tega zapisa, boste vedeli, na kaj se sama osredotočam vsak dan kot del samozdravljenja.

Kaj pa vi? Kakšna je vaša zgodba, izkušnja ali izziv?

Posted on by — Leave a comment

Anksioznost in kronični stres pri otrocih in odraslih – Je vzrok v ne-integriranem Morojevem refleksu?

Se tudi vam dogaja, da se kar brez razloga nekaj ustrašite oziroma brez nekega dejanske nevarnosti? Da imate nenehno prisoten nek ‘podzavestni’ strah? Da ste pod stresom tudi ko ni konkretnega razloga za to? Se to dogaja tudi vašim otrokom? Kar naenkrat jih začne boleti glava ali trebuh? Tisti dan nočejo v šolo ali na dejavnosti?

Zelo pogosto je lahko razlog ‘nerazvit’ oziroma ‘ne-izzveneli’ primitivni refleks, s katerim se rodimo..

Da novorojenček preživi, ga ščitijo številni  refleksi (primarni). Refleksi so nezavedni gibi, ki jih upravlja hrbtenjača ali možgansko deblo, da tako zaobidejo možgane, ki v tej fazi še niso dovolj razviti. Te refleksi nam omogočajo, da se prebijemo skozi porodni kanal, da naredimo prvi vdih, da se prisesamo k materi na dojko, da se je oprimemo, če bi nemara lahko padli, da stegnemo roke pred seboj, če se ustrašimo ali nam glava pade za telo ipd.

Kmalu (nekaj mesecev) po porodu oziroma do enega leta naj bi ti refleksi ‘izzveneli’ in sicer tako, da bi se razvili (skladno z razvojem možganov) v bolj napredne reflekse dinamične drže, ki nam pomagajo preko obračanja, plazenja bočnega seda in drugih razvojnih mejnikov do pokončne drže in bipedalnega gibanja.

Eden najpomembnejših primarnih refleksov je morojev refleks. Ta refleks se razvije že v maternici, v prvem tromesečju. Ko se ta refleks aktivira, se otrok iztegne nazaj (glej spodnji prikaz). Ta refleks mu pomaga narediti prvi dih.


Morojev refleks

V tej fazi razvoja (0-4 mesecev po porodu) dojenček še nima razvitih ‘razmišljujočih’ možganov, s pomočjo katerih bi se odzival. Odziva se refleksno s pomočjo primitivnih možganov (limbičnih), ki so zadolženi za preživetje.

Gre za razvoj simpatičnega živčevja – boj ali beg. Torej za razvoj stresnega odziva telesa, ki ga lahko primerjamo s pritiskanjem na pedalo za gas. Ko se refleks sproži, se v telesu sprostijo stresni hormoni, mišice se napnejo (zategnejo), srčni utrip se poveča, število vdihov na minuto se poveča.. telo se pripravi na boj ali beg.

Opomba: To ni edini refleks, ki je povezan s strahom in anksioznostjo. Omeniti moramo tudi refleks imenovan strah in paraliza. Za njega je značilen odgovor (refleks) telesa, da ‘zamrzne’ – in se s tem zaščiti. V kolikor vam je poznana polivagusna teorija od dr. Stephena Porgesa, potem boste razumeli, da gre za aktivacijo dorzalnega (‘plazilskega’) dela vagusnega živca. O tem smo več pisali v člankih O vagusnem živcu (naš najbolj bran članek) in v članku Zaščitne maske, otroci in vagusni živec.

Preveč pritiskanja na pedalo za gas vodi v izgorelost.

Če se stvari razvijajo kot bi se morale, potem se ta refleks začne uravnovešati s parasimpatičnim živčevjem (‘počivaj & prebavljaj & dihaj) in ‘gas pedalo’ dobi tudi ‘zavorni sistem’. Pri tem je pomembno, da enakomerno razvijamo levo in desno možgansko hemisfero.


Vir Youtube webinar ‘The brain and anxiety‘.

Usklajeno delovanje med levo in desno hemisfero je ključno. Ne-integrirani primarni refleksi lahko povzročijo, da se ena ali druga hemisfera ne razvijeta optimalno oziroma, da je prizadeto njuno povezovanje, kar se navzven zlahka manifestira v obliki anksioznosti.

Če se v življenju odzivamo primarno čustveno in ne razumsko, potem v nas še vedno vlada ta prvinski refleks.

Kaj se zgodi z otrokom, ki ni uspel integrirati tega refleksa?

Takšni otroci po navadi delujejo pod okriljem kroničnega stresa. To pomeni, da njihovi možgani nenehno podrobno skenirajo okolico, če se kje nahaja potencialna nevarnost. iz tega razloga so lahko:

  • hiperaktivni (ali hipo)
  • imajo motnje pozornosti
  • hitro menjajo razpoloženje
  • imajo moteno senzorično procesiranje
  • slabo slušno diskriminacijo
  • slabšo vidno diskriminacijo
  • anksioznost
  • agresivnost
  • nihanje razpoloženja
  • ali preplašenost in zaprtost
  • občutljivost na dotik
  • ali iskanje dotikov in pozornosti
  • težave z ravnotežjem
  • fobije, panične napade
  • probleme z imunskim sistemom
  • težave z branjem črnega tiska na beli podlagi
  • slabost v avtu
  • nizka samopodoba
  • težko se odločijo
  • močenje postelje ponoči

Morojev refleks se lahko aktivira tudi ponoči, v spanju in nas (ali dojenčka, otroka) prebuja!

Otrok, ki ne integrira morojevega refleksa ne more optimalno razvijati možganov. Del možganov ostaja ‘zaklenjen’ na tej primitivni stopnji preživetvenega mehanizma, ki deluje non stop, izčrpava telo in onemogoče razvoj kompleksnejših povezav v možganih.

Ker je morojev refleks direktno povezan z vestibularnim sistemom (sistemom za ravnotežje), imamo lahko težave z gibanjem. Pogosto se to vidi navzven kot slaba motorika, slabo ravnotežje, otrok je ‘štorast’.

Stresni odziv telesa pa je tudi direktno povezan z imunskim sistemom oziroma ga inhibira. zato se lahko pojavljajo pogosta vnetja, alergije, občutljivost na hrano, astma, dihanje skozi usta.. 

Je to tudi prvi korak h diabetesu?

Zakaj se morojev refleks ne integrira?

Vzroki so lahko travmatični porod (dolgotrajen porod, prezgodnji porod, pritisk na fundus maternice, neustrezna lega ploda – ker mu pritiska na možgansko deblo, vakuum, carski rez, ovita plodovnica, placenta previa, fetalni distres, prenošenost, sevanje v nosečnosti, velik stres v nosečnosti, nizka telesna teža ob rojstvu, zlatenica, ki vztraja) in celo asimetričnost materine medenice/ drže, brazgotine v predelu trebuha.. določena travma po porodu, ki vpliva na dojenčka, težave z dojenjem v prvih 6ih mesecih, visoka vročina ali vročinski krči v prvih 18ih mesecih, otrok shodi šele pri 18ih mesecih ali več, dojenček večinoma nošen v lupinicah, ležalnikih ipd.

Zato je zelo pomembno, da mama že v nosečnosti kar se da najbolje poskrbi za čim bolj ustrezno lego ploda (KAKO?)

Že integrirani refleks se lahko tudi vrne kadarkoli v življenju!

Določeni travmatski dogodki lahko ponovno aktivirajo morojev refleks. Eden takšnih dogodkov je lahko tudi porod. To pomeni, da mama začne od poroda dalje doživljati strahove, anksioznost oziroma se jI nenehno vklaplja stresni odziv telesa, čeprav ni prisotnih konkretnih vzrokov oziroma nevarnosti.

Kdaj otrok začne kritično razmišljat in integrirat ‘razmišljujoči’ del možganov?

Prefrontalni korteks se razvije do osmega leta. Do takrat otrok ne more razumsko razmišljat in reagirat. Prefrontalni korteks inhibira limbični del možganov (primitivni, ki deluje na osnovi emocij). S tem ko razvije prefrontalni korteks, začne upravljati s simpatičnim odzivanjem telesa (boj ali beg) saj ga lahko upravlja preko parasimpatičnega živčevja (počivaj, prebavljaj, dihaj). Pri tem igra veliko vlogo motorni korteks, ki je povezan z gibanjem.

Zato moramo pri otrocih spodbujati gibanje! Čim več gibanja! Poleg tega zelo pomaga, če masiramo stopala (babinski refleks), če masiramo tudi dlani (prijemalni refleks), otroka božamo vzdolž hrbtenice (spinal galant refleks) in delamo vaje za leno oko!

Naložite si brezplačni video s klikom na spodnji gumb!

Kaj še lahko storimo?

“A coordinated body is a coordinated brain.” (Koordinirano ‘uglašeno’ telo predstavlja koordinirane možgane.)

Še največ kar lahko storimo na vsakodnevni ravni je, da poskrbimo za motoriko, torej gibanje. Gibanje ustvarja največ novih povezav v možganih in jih nadgrajuje, sploh različni načini gibanja. (Gibanje je lahko celo žvečenje čigumija in ne boste verjeli, da lahko pomirja živčni sistem.) Anksioznost živi v vestibularnem sistemu!

Zelo zaželeno je, da otroku ali tudi odraslemu dovajamo dovolj ustreznih senzoričnih imputov (vnosov) bodisi v obliki zvoka, vida, vonja (aromaterapija!), pozitivnih afirmacij..

Za otroke je ključnega pomena, kako uravnan živčni sistem imajo njegovi starši, saj ga nehote (podzavestno) kopirajo (‘nerv mirroring’). Če smo starši anksiozni in nervozni, bodo tudi naši otroci. Starši lahko zelo veliko naredijo že samo s tem, da doma ugasnejo televizijo, predvsem novice. Današnje novice ne prinašajo nikoli nič dobrega in kot take deregulirajo naš živčni sistem. Tega nam ni treba.

Šele ko se možgani spet počutijo varne, se lahko naučijo novih kompleksnejših nevroloških povezav, kar pomeni da se refleks integrira.

To dosežemo s posebnimi vajami, največkrat poznanimi pod kratico MNRI. Namen teh vaj je, da zavestno treniramo nov vzorec v možganih, ki sčasoma povozi starega. To pa so lepote nevroplastičnosti naših možganov, o kateri smo vam že pripravili brezplačno trilogijo videov.

Več o vajah (in testiranju) vam bomo pripravili v enem izmed naslednjih zapisov (bodite prijavljeni na mailing listo)!

Danes pa si lahko naročite video, kjer vam pokažemo, kaj lahko za otroka naredite na dnevni ravni s stimulacijo stopal, dlani in oči! Samo 5 minut na dan! (Video vsebino vam pošljemo v roku 24 ur. Video NI direktno vezan na Morojev refleks.)

Posted on by — Leave a comment

Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

O slabi drži in vratni grbi smo že veliko pisali, prav tako o ‘vratni grbi’:

 

 

V današnjem zapisu si bomo ogledali, kako položaj čeljusti oziroma (nepravilna) poravnava čeljustnega sklepa vpliva na našo držo. Pa tudi obratno, kako drža ali stopala vplivajo na težave s čeljustnim sklepom, ugrizom in kakšne neželene posledice pri tem občutimo na telesu.

 

Dejstvo je, da neustrezen položaj čeljusti povzroči zamik glave naprej (forward head posture oziroma ‘vratno grbo’) – v nekaterih primerih lahko povzroči tudi zamik glave nazaj. Problem je namreč v tem, da se premakne težišče glave pred telo, namesto da bi bilo na sredini ramen, kar spremeni tudi položaj oči in organa za notranje ravnotežje.


Na sliki vidimo izrazit zamik glave naprej. Uho bi moralo biti poravnano na sredinski rumeni liniji. V tem položaju se zgodi zamik spodnje čeljusti nazaj – s tem se poruši tako poravnava čeljustnega sklepa, kot položaj jezika in funkcija vseh ostalih mišic, ki se pripenjajo na čeljusti in ju oblikujejo.

 

V položaju, ko čeljust ni poravnana in možgani niso ‘centrirani’ direktno nad rameni, le ti ne morejo dobivati natančnih senzoričnih informacij iz:

  • stopal
  • oči
  • čeljusti (vrsta okluzije oziroma ugriza)

 

Čeljust (s čeljustnim sklepom) se zato kvalificira kot samostojni SENZORIČNI ORGAN!

 

Ker ne dobijo natančnih senzoričnih informacij, ne morejo izdati natančnih motoričnih (gibalnih) navodil za gibanje telesa. Zato imamo lahko težave z:

 

Ključni vzrok težav se lahko skriva v nepravilnem vzorcu požiranja. Namesto, da bi jezik med požiranjem porival nazaj, v smeri požiralnika, poriva v smeri naprej. Zaradi napačne mišične aktivacije pri požiranju tako trpijo zobje (poravnava), ugriz (položaj čeljusti) in mehanika čeljustnega sklepa.

 

 

V ta namen lahko poskusimo s posebnimi vajami za jezik in požiranje.

 

V nadaljevanju pa si poglejmo, kaj vse se lahko razvije iz nepravilno delujočega čeljustnega sklepa poleg ‘tipičnih’ oziroma ‘logičnih’ bolečin v tem sklepu, glavobolih, bollečinah trigeminalnega živca, škrtanjem z zobmi..

 

 


V online izobraževanje Vpliv čeljusti na telo Annette Verpillot pojasni, kako različne okluzije (ugrizi) različno vplivajo na položaj glave in postavitev celotne telesne drže.

 

 

 

Zamik glave naprej povzroči tudi:

  • zakrčenost vratnih in čeljustnih mišic
  • kompresijo vagusnega živca
  • kompresijo trigeminalnega živca in bolečine 
  • disfunkcijo eustahijeve cevi (pogosta vnetja ušes)
  • kompresijo sinusov in dihalnih poti (kronično vnetje sinusov, žrelnice..)
  • kompresijo možganskega debla
  • zmanjšan dotok hranil možganskim živcem
  • zmanjšan dotok kisika celemu telesu (saj v takšni drži ne moremo efektivno dihati s spodnjimi režnji pljuč, ker so stisnjena)
  • posledično takšno dihanje draži simpatično živčevje, namesto da bi aktiviralo parasimpatično z vagusom na čelu (‘rest and digest’)
  • povišan krvni pritisk!
  • škrtanje z zobmi, obraba zob, ko smo pod stresom 
  • negativni vpliv na HPA os (Hipotalamus-hipofizno-nadadrenalno os) preko sfenoidne kosti, ki je povezana z maxillo

 

Kakšne težave se nam lahko zato pojavljajo?

  • Glavoboli & migrene
  • Bolečine v TMJ, škrtanje, preskakovanje
  • Trigeminalna nevralgija
  • Bolečine v vratu 
  • Estetsko nas postara

 

Neustrezen položaj čeljusti celo vpliva na moč športne (ne) dosežke!

skozi naslednje tri kanale (preko trigeminalnega živca):

  • mišični sistem
  • vizualni
  • stresni odziv

 

Kako naslovimo tovrstno problematiko?

  1. najprej se lotimo drže
  2. nato se lotimo okluzije (ugriza)

 

Če smo natančnejši, moramo nasloviti slednja 4 področja, da bo lahko čeljust kot ključni telesni senzorični organ priskrbela prave informacije možganom:

  1. Jezik
  2. Temporo-mandibularni sklep (čeljustni sklep)
  3. Zobe (poravnavo, ugriz)
  4. Mišice (Sistem mišic in fascij, ki so vključene v žvečenje, požiranje in dihanje)

 

Kako vemo, da težave izvirajo iz čeljusti oziroma kako vemo, da izvirajo iz stopal oziroma medenice?

 

Obstajajo določeni testi telesne drže, kjer lahko ugotovimo iz kje izvira primarni razlog naših teževa torej bodisi iz telesne drže ali stopal bodisi iz čeljusti. 

 

Če izvirajo težave primarno iz čeljustnega sklepa, potem moramo bolj podrobno analizirati sledeče:

  • Ali je odpiranje ust glasno (pokajoče)?
  • Ali manjka kakšen zob?
  • Ali lahko vstavimo tri prste v usta vertikalno?
  • Ali spodnja čeljust ‘zavije’ levo ali desno, ko odpremo usta?
  • Ali je spodnja čeljust okrogle ali kvadratne oblike (če odpremo usta in se pogledamo v ogledalo)?
  • Ali imamo obrabljene zobe?
  • Ali pretežno žvečimo samo na eno stran?
  • Ali so spodnji zobe znotraj zgornjih?
  • Ali je spodnja čeljust poravnana z zgornjo
  • Ali nepravilno zvijate jezik med požiranjem in govorjenjem (tongue thrust)?
  • Ali imate (delno) priraščen jezik (naredi test)?
  • Ali ponoči smrčite oziroma imate spalne apnee?
  • Kako naše oči sledijo predmetu

 

Sedaj, ko smo dvignili zavedanje problematike, lahko razmislimo o ukrepih:

 

  1. Začnemo se zavedati lastne drže.
  2. Zelo velik vpliv na našo držo ima dihanje (bodisi skozi nos/usta bodisi s prepono/plitvo)
  3. In celo naše misli!
  4. Celotno delo nam bodo olajšale vaje za vagusni živec.
  5. In seveda dober funkcionalni zobozdravnik / ortodont (tak ki pozna in prakticira myobrace sistem, orthotropics in principe oro-miofunkcijske terapije oziroma funkcionalno povezuje ugriz in položaj čeljusti z delovanjem celega telesa – tak zobozdravnik vam ne bo ‘predpisal’ ravnanja zob, ampak ‘ravnanje’ čeljusti’.)
  6. V sodelovanju z cranio-sakralnim terapevtom ali osteopatom
  7. Ter vajami za upravljanje s stresom!

 

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

 

  1. V ta namen imamo že pripravljen online program Odkleni vratno grbo
  2. Ali z individualno obravnavo
  3. Oziroma online programom Stres & vagus
  4. Imamo tudi krajši program Gibanje brez bolečin in vadbe, ki nam pomaga ozavestiti bolj ustrezno držo skozi dan.
  5. Lahko si naložite brezplačni priročnik o dihanju skozi nos/usta
  6. Sicer pa, katerikoli naš program boste izbrali, v njem naslovimo problematiko telesne drže
  7. Imamo pa tudi brezplačni webinar o klinični somatiki Vadbene klinike, ki vam lahko pomaga do boljše drže! (Zakaj zakrčene mišice ostajajo zakrčene?)
  8. Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja in pravilnega položaja jezika, ki vpliva na položaj čeljusti. 
  9. Ob nakupi myotape obližev ali ob nakupu programa Jungle kid, prejmete tudi vaje za jezik, požiranje in čeljust.
  10. Masaža TM sklepa in okolice s terapevtskimi masažnimi žogicami

 

 

Posted on by — 2 komentarja

Ko misli vplivajo na telo: kaj pravi nevroznanost?

Zapis je nastal po navdihu knjige You are the placebo (Placebo ste vi), Joe Dispenza. V tej knjigi sem našla odgovor na ključne manjkajoče puzle v moji celostni sliki zdravega uma v zdravem in zadovoljnem telesu.

(Opomba: v tekstu tega zapisa boste našli nekaj dobesednih citatov omenjenega avtorja večinoma v angleščini, katerih pomen pa je opisan v nadaljnjem tekstu.)

“Ni neozdravljivih bolezni, ampak so le neozdravljivi ljudje oziroma pacienti”. 

Vsak dan mislimo najmanj 600 – 700 tisoč različnih misli. In vsak dan razmišljamo vsaj devetdeset odstotkov enakih misli kot dan pred tem. Vsak dan vstanemo in začnemo dan na enak način, razmišljajoč o enakih ali podobnih problemih, ki nas čakajo ta dan. Ob preverjanju mailov in socialnih omrežij, se nam vklapljalo enaki nezavedni programi, v službi ali doma nam isti ljudje pritiskajo na iste čustvene gumbe. Vsak dan se tako vklopijo več ali manj enake misli kot prejšnji dan in vsak dan so bolj okrepljene. 

Te enake misli nas vodijo do enakih odločitev. Enake odločitve nas vodijo do enakih reakcij, Enake reakcije nas vodijo do enakih čustvenih odzivov. Te čustveni odzivi nas vodijo zopet do enakih misli. In te enake misli nas vodijo do enakih čustvenih odzivov. Čustva so končni produkt naših izkušenj – in so glavno gonilo oziroma generator naših novih misli.

Gre za program. Gre za podzavestni program, nad katerim nimamo vpliva (razen, če se ga zavemo).

Naše misli so naš ‘modus operandi’. 

Lahko imamo še tako zdravo prehrano, telovadimo, hodimo na masažo, čistimo telo toksinov in težkih kovin, dovolj spimo, pa vseeno lahko trpimo za kronično utrujenostjo, zbolimo za rakom ali katero drugo boleznijo. 

Zakaj?

Naše življenje (oziroma možgani) postanejo register preteklosti. Preteklost tako narekuje prihodnost. Če nam je preteklost prinesla bolezni, nam jih prihodnost ne more vzeti, če jo generira ta ista preteklost.

Čeprav si želimo biti manj v strahu, biti manj jezni, biti manj pod časovnim pritiskom, najti pravo osebo, shujšati, ne postati kot naši starši.. nam to ne uspe, ker naše telo, možgane in vso biokemijo poganjajo vedno enake misli.

Če želimo spremeniti prihodnost, moramo spremeniti svojo osebnost – moramo spremeniti svojo sedanjo realnost tako, da se začnemo spominjati prihodnosti, namesto preteklosti.

Tako je! Začeti se moramo spominjati prihodnosti! 

To dobesedno pomeni, da moramo začeti ustvarjati nove misli, ki se navezujejo na našo prihodnost in v nas ustvarjajo dobre občutke. Te občutki na možgane delujejo kot da gre za ‘resnične ‘ dogodke, čeprav so namišljeni. Možgani ne ločijo med mislimi in resničnimi dogodki. Ravno iz tega razloga nam lahko negativne misli škodijo.

Če ustvarjamo nove misli, ki jih spremljajo dobri občutki  dovolj pogosto in dovolj dolgo, potem lahko ustvarimo svojo novo prihodnost. Svojo novo realnost. Svojo novo osebnost. Svoj novi jaz. 

95% naših misli generira naša podzavest (nezavedno), ki je kot računalniški program, sestavljen na podlagi preteklih misli, izkušenj in čustev. S tem, ko te misli vsak dan na novo procesiramo, je kot da bi vsak dan ta računalniški program na novo shranili.

“Our personality is our personal reality”. 

Naša osebnost je skupek načina kako razmišljamo, kako reagiramo in kaj pri tem čutimo.

Če hočemo spremeniti svoje misli, moramo najprej vstopiti v naš nezavedni del in spoznati (ozavestiti) preostalih 95% samega sebe.

Sprva nam bo zelo neudobno v ‘novem okolju’, pa čeprav gre ‘le’ za naš umski svet. Neudobno nam bo, ker to še ne bo naša nova realnost oziroma osebnost, ampak le mentalna vaja (mental rehersal). Možgani in ego se bosta upirala. Telo je navajeno ustaljenih tirnic (rutin). ustaljene tirnice predstavljajo ‘varnost’.

Večina ljudi želi oblikovati novo realnost z isto osebnostjo (new personality with the same reality) – ampak to ne deluje! Moramo se odvaditi navade biti jaz’! (Opomba: Moram priznati, da je to res. Kljub tečajem NLP programiranja v preteklosti, nisem uspela spremeniti svojih prepričanj in osebnosti, saj so v mojem nezavdnem delu še vedno vladali isti programi iz preteklosti.)

“Breaking the habit of being yourself.” 

 Avtopilotsko delovanje in opravljanje večine naših dnevnih opravil je ključnega pomena za naše preživetje. (Gre za delovanje našega nezavednega dela uma.) Predstavljajte si, da bi morali vsak dan vse naloge, vključno z vožnjo avtomobila razčljenjevati in razmišljati, da bi jih lahko opravili. Pregoreli bi! Dobesedno! Avtopilotsko upravljanje deluje na našem nezavednem delu naše osebnosti oziroma zanj skrbi avtonomno živčevje (v kombinaciji z zavednim).

Da ustvarimo svoj novi jaz, svojo novo osebnost, svoj nov, bolj zdravi avtopilot, potem potrebujemo nove povezave v možganih. Sposobnosti možganov, da ustvarja ‘nove možgane’ imenujemo neuroplastičnost. Bolj ko uporabljamo nove povezave, bolj se okrepijo. Tukaj gre za hitrost in kvaliteto prenosa kemičnih signalov. (Opomba: Preverite našo serijo treh videov o nevroplastičnosti možganov!)

“Neurons that fire together wire together.” 

Kako dejansko slabe misli ustvarijo slabo zdravje?

Naše telo deluje pod okriljem naših genov. Geni so kot ‘novoletne lučke’ – se prižigajo in ugašajo. Če so prižgani, se aktivirajo in sprostijo določeno beljakovino, ki je določeno kemično sporočilo (‘upregulated gen’), ki določa strukturo in funkcijo telesa. Če se gen ugasne, ne sprošča ničesar (downregulated gen). 

Okolje je tisto, ki vpliva ali se bo gen aktiviral ali ne (epigenetika).

Okolje je lahko zunanje – (onesnaženost zraka, vode, hrane, vročina, mraz, pesticidi, fungocidi, herbicidi, težke kovine..) ali notranje – notranje okolje v telesu, ki je ‘okolica’ gena ( nasičenost krvi s kisikom, naše misli, obremenjenost jeter..). Če naše misli producirajo emocije, signalizirajo genom ali naj se vklopijo (producirajo beljakovine) ali ne.

Producirati moramo takšne misli, ki producirajo takšne emocije, da bodo aktivirale vse naše dobre (želene) gene.

Misli, ki nas prežemajo z negativnimi občutki (strah, jeza, osramočenost, zavist, ljubosumje, nemoč..) v telesu ustvarjajo stresno okolje ‘fight or flight’ – to je okolje preživetja, kjer se sproščajo stresni hormoni. Naloga stresnih hormonov je, da telo pripravijo na boj ali beg. V tem stanju deluje telo omejeno – imunski sistem, obnavljanje telesa, aktivacija matičnih celic, odplavljanje odpadnih snovi (pretok limfe) je začasno ‘nepomembno’ in postavljeno na stranski tir.

Problem nastane takrat, ko se v takšnem stanju zaciklamo za daljši čas. To je ko nas je kronično oziroma vsak dan nečesa strah ali nam gre vsak dan ‘nekaj na živce’ ali vsak dan hitimo in smo pod pritiskom.

Sami sebi moramo postati placebo. Naše nove misli, so naš placebo efekt na telo.

Nove misli ustvarjajo nove povezave v možganih in s tem spremenijo biokemično, električno in genetsko zasnovo telesa.

Nove misli aktivirajo nove gene.

“it is mind over matter.” “Hardware creates software.”

“Our mind is the brain in action.”

‘Thinking inside the box’ – dejansko pomeni, da smo zmožni razmišljanja samo v okviru povezav iz preteklosti, v okviru naše identitete. Misliti ‘outside the box’ ustvarja nove nevrološke povezave.

Zato je treba stopiti iz cone udobja.

To terja čas in svojevrsten napor, da premostimo vrzel med staro in novo identiteto. V prehodnem obdobju, ko občutimo nelagodje – gre za umiranje starih povezav in celic.

Naše celice (receptorji) v telesu se navadijo na vedno enake biokemične stimuluse, ki jih procesirajo vedno enake ali podobne misli – in jih potrebujejo vedno več za enak učinek – kar pomeni v praksi, da smo vedno bolj anksiozni, vedno bolj jezni..in potem si začnemo domišljati strahove (kaj vse se lahko zgodi), ker telo rata odvisno od tovrstnega adrenalina in ga potrebuje vedno več. 

Takrat začne telo kontrolirati um – namesto da bi bilo obratno.

Samo pet odstotkov našega uma deluje na zavedni ravni. Naš zavedni del telesa je kot glava človeka, ki gleda iz morja, ko plava v njem. Vse pod gladino je nezavedni del, ki plava v ‘morju’ preteklih misli, izkušenj in čustev.

Zato pri večini ljudi telo in um delata v opoziciji namesto v koaliciji.

Ne moreš zgraditi nove prihodnosti, če živiš v preteklosti.

“We are defined by our own limitations.” We are slaves in our own body.”

Naš analitični um lahko dela za nas ali proti nam. Bolj je naš um analitičen, težje zavestno prodremo v njegov nezavedni del (z namenom spreminjanja). Placebo deluje samo takrat, ko analitični um ne nadvladuje podzavestnega uma.

“Thoughts are the language of the mind and beliefs are the language of the body.”

Prepričanja so misli, ki jih konstantno mislimo in jim zato verjamemo na zavedni in nezavedni ravni. So konstrukt naših preteklih misli, čustev in izkušenj. Prepričanja so tako podzavestna stopnja zavesti.

Meditacija je ‘bypass’ kako pridemo iz analitečnega uma v nezavednega.

Bolj smo zasvojeni s kemičnimi učinki adrenalina od kroničnega stresa, težje se preklopimo na meditacijo.

“Where your mind goes, your energy flows.”

Če smo ‘sužnji’ večopravilnosti (multitaskinga), potem se naša energija razprši na več koncev in ni učinkovita. Tako energijo izgubljamo. In nismo več ‘prisotni’. Če hočemo spremembe, se moramo znati odklopiti od okolja (od televizije, sodelavcev, mailov, socialnih medijev..) in celo lastnega telesa in jaza, da se lahko priklopimo v NIČ. 

V tem stanju ‘NIČESAR’ oziroma meditacije najdemo koherenco srca z možgani. Srce je z možgani povezano preko vagusnega živca. Ko se tudi vagus resetira, se srce ‘odpre’ in možganom sporoči, da je ‘VARNO ZA USTVARJANJE’ – v tem stanju možgani zapljujejo v ALFA možgansko valovanje, kjer je prostor za SPREMEMBE oziroma vstop v novo prihodnost.

“When you open your heart, healings happen.”

Bistvo vsega je, da zavedni del uma vstopi v nezavednega, kjer se nahaja ‘operacijski sistem’ znotraj ustreznih možganskih valov.

Opisana možganska stanja so bila merjena in znanstveniki so ugotovili, da se s takšno meditacijo v samo treh dneh kar za 50% izboljša delovanje imunskega sistema, da se podaljšujejo telomere v kromosomih (kar dobesedno pomeni, da se pomlajujemo) in da se izboljša naša epigenetika (‘upreguliranje’ genov).

“Waiting is not creating.” 

Če imamo še tako dobre namene in znanje za spremembe, pa se ne bo samo od sebe nič zgodilo ali spremenilo!

Kako torej začnemo ustvarjati nov jaz, novo osebnost in novo prihodnost?

Zelo dobra popotnica na poti naših sprememb je enako misleča družba, družina, partner.. ‘tribe’. Naše enako misleče ‘pleme’ je kot en sam organizem, ki deluje na enaki frekvenci. Skupaj z njim ustvarjamo novo realnost.

Najbolje je, da začnemo trenirati z izražanjem hvaležnosti. To je zelo ‘hvaležna’ oblika čustev, ki jo doživljamo ob mislih na vse dobre stvari, ki smo jih deležni oziroma, ki smo jih bili deležni v tem dnevu. Hvaležnost je najvišja oblika sprejemanja.

Sama tako rada združim skupaj dve tehniki: tehniko koherentnega dihanja (4 sekund vdiha: 6 sekund izdih za kar uporabljam dihalni app) in prakticiranja hvaležnih misli. To počnem zvečer pred spanjem. Medtem ko zjutraj prakticiram Wim Hof metodo. Med dihalno vajo v času zadrževanja diha ‘retention time’ pa miselno čistim telo in si zamišljam sebe v najboljši obliki skozi dotični nov dan . Več o teh metodah se lahko naučite na naši novi delavnici POSTANI SAM SVOJ TERAPEVT. ali v online programu STRES & VAGUS

Nato moramo začeti razmišljati o tem, kaj razmišljamo. Analizirati misli in naše reakcije dejanja. Jih zapisati. Tu nam pomaga meditacija. Beseda ‘meditacija’ pomeni ‘to become familiar with’ – da se seznanimo z nečim – v našem primeru s samim seboj. Šele nato si začnemo zapisovati misli, ki bi jih radi mislili v prihodnosti.

Če že danes začnemo razmišljati jutrišnje misli in že danes občutimo pozitivne emocije teh misli, potem ni več meje med danes in jutri.

“When you invest in yourself, you invest in the future.”

Kaj je bistvo?

Naša usoda ni zapisana v naših genih. Bolezni niso determinirane v genih (največ 1-5%). Naši možgani oziroma elektronsko vezje, ki upravlja naše telo in narekuje našo identiteto ni determinirano oziroma zapečateno. Tudi naša oblika telesa ni. Niti obraza!

Naši možgani so se sposobni ponovno ‘napeljati’ (rewire). Naša identiteta se lahko popolnoma spremeni. Tudi svoje fizično telo lahko preoblikujemo, saj ni permanentna skulptura. Celo obliko svojega obraza lahko spremenimo (to je že druga tema, o tem več na povezavi.)

Ja, starega psa lahko naučimo novih trikov! To nam omogoča nevroplastičnost možganov.

Želite postati nova verzija samega sebe? 

“You can change everything.”

Kaj je prvi korak do sprememb?

Prva stvar, ki jo lahko naredimo je, da ko se zjutraj zbudimo, si predstavljamo, kako bi izgledala najboljša verzija samega sebe skozi današnji dan.

Te zanima reprogramiranje misli v celoti? Klikni na spodnji povezavi in poslali ti bomo kratek in preprost vodič!

“To be grateful for our future.”

“If you do not think greater than you feel, then you live in your past.”

S klikom spodaj si lahko zagotovite primer (moj osebni) načrta, kako se lotimo spominjanja želene prihodnosti že danes! Poslala vam ga bom najkasneje v roku 24 ur, ker to izvajam ročno, zato mi lahko zraven tudi kaj dopišete. Zelo vesela bom vašega komentarja tu spodaj in delitve prispevka v vaš krog ljudi.

Posted on by — Leave a comment

Vpliv priraščenega jezika na dihanje, spanje, zobe, obliko obraza in zdravstvene težave pri otrocih in odraslih

Jezik je mišica in je ena najpomembnejših mišic v človeškem telesu saj pomaga oblikovati obraz, dihalne poti, zobe, govor, telesno držo, poleg njegove znane vloge pri žvečenju in požiranju.


Jezik in njegove podjezične vezi (na levi strani). Na desni sliki opazujmo, kako se jezik prilega ustnemu nebu in ga s tem oblikuje. Ustno nebo, ki  ga jezik ne doseže je visoko in zobni lok se oblikuje v črko V namesto črko U.

Že leta 2017, ko je bil moj prvorojenec Brin star tri leta sem opazila, da ponoči diha skozi usta. Zdelo se mi je, da to verjetno ni v redu in sem začela raziskovati. Takrat je nastalo prvo gradivo na to temo: Vzroki in posledice dihanja skozi usta. 

Mimogrede.. Članek je tudi pritegnil pozornost ene naših najboljših funkcionalnih zobozdravnic, dr. Irme Škoro, zaradi česar sva se tudi spoznali. V članku najdete več o posledicah dihanja skozi usta ter slike značilnih manj atraktivnih podolgovatih obrazov otrok in odraslih.


Triletnik – Moja prva opažanja dihanja skozi usta, ki so me spodbudila k raziskovanju.

Od takrat pa do danes smo na Vadbeni kliniki v zvezi s tem razvili:

..Vse dokler Brin (prvorojenec) star 7 let ni dobil napotnice za ortodonta! ta napotnica pa je nov mejnik. 

Glede na vso prebrano literaturo na to temo sem vedela, da se moram obrnit na ‘funkcionalnega’ zobozdravnika, takšnega, ki razume, da krivi zobje niso vzrok, ampak posledica. 


Če želite raziskovati sami, so to zagotovo najboljše tri knjige za začetek.

Ker krivi zobje niso krivi, da so krivi, bi bilo za človeško telo, ki je še v polnem razvoju popolnoma nesmiselno premikati le-te, ampak nasloviti in odpraviti pravi vzrok.

Posledica česa so krivi zobje?

Dana napotnica za ortodontsko obravnavo me je spodbudila, da po dolgem času kontaktiram dr. Škoro in se naročim na pregled z obema otrokoma. Pri Brinu se je izkazalo, kar me je seveda močno šokiralo, da tega prej ni nihče opazil, vključno z mano, da ima priraščen jezik oziroma skrajšano podjezično vez! To dobesedno pomeni, prekratek in zategnjen jezik. Zategnjen jezik je nato povzročil zategnjeno spodnjo čeljust (premalo razvita – glej sliko spodaj z in brez myobrace aparatom) in premalo razširjeno zgornje ‘nebo’ oziroma lobanjsko kost maxillo (glej spodaj), ker se jezik nikoli ni mogel popolnoma ‘prilepiti’ na nebo – da bi ga oblikoval.


Maxilla je lobanjska kost, ki predstavlja naše ‘ustno nebo’ in jo oblikuje jezik. je hkrati tudi dno naših nosno – sinusnih dihalnih poti. Če jezik ne pritiska nanjo, razvijemo ozko visoko nebo, katerega posledica so krivi zobje, kriv nosni pretin oziroma ozke nosne dihalne poti in podolgovat obraz. (Več o tem v članku Vzroki in posledice dihanja skozi usta.)

Jezik je seveda najboljši zobni aparat!

Tudi Brinova sestrica, še ne štiriletna Nika Luna je bila istočasno pregledana  Tudi pri njej smo prav tako ugotovili zategnjeno in premalo razvito spodnjo čeljust, čeprav brez vidnih skrajšav jezika (Jezik je lahko skrajšan tudi zadaj – posteriorno, kar težko vidimo s prostim očesom).

“IMETI SKRAJŠANO PODJEZIČNO VEZ JE KOT HODITI Z ZVEZANIMI NOGAMI.” pravi Richard Baxter, avtor knjige Tongue tight (Priraščen jezik).

Pri obeh otrocih smo takoj začeli z MYOBRACE terapijo, kateri smo dodali vaje za jezik in manualno oziroma kraniosakralno terapijo. (Myobrace terapija ne premika zob, ampak krepi mišice, ki potem krepijo in premikajo čeljust – s tem deluje na koren problema, ne rep.)


Starost skoraj 4 leta in 7.5 let ob začetku nošenja Myobrace aparata. Po enem letu terapijo bomo poročali o rezultatih.

Sedem letnik na prvi sliki brez myobrace aparata (vidimo premajhno spodnjo čeljust) in na drugi sliki z aparatom (vidimo, v katero smer bo narekoval razvoj čeljusti).

Nemudoma sem prebrala knjigo Tongue tight (‘Priraščen jezik’ oziroma ankiloglosia) in v nadaljevanju bom za vas povzela vzroke, posledice in rešitve za takšna stanja.

Knjiga temeljito opisuje problematiko priraščenega jezika (spredaj in ali zadaj) ter priraščene ustnice.


Na sliki vidimo različne stopnje priraščenosti sprednje jezične vezi oziroma frenuluma.

Na sliki vidimo primer (levo) priraščene ustnice in (desno) priraščenega jezika.

Na tem nazornem prikazu vidimo, kako se spreminja oblika obraza in lobanje z nepravilno uporabo jezika, pripadajočih mišic in dihanjem skozi usta. Ker se obraz dobesedno povesi navzdol se s tem zožijo dihalne poti. Telo avtomatično potisne glavo naprej, da lažje dihamo, s tem pa žal žrtvuje poravnano telesno držo in ustvari se ‘forward head posture’ oziroma ‘vratna grba’.

Če jezik ni ustrezno gibljiv in se ne dotika neba v treh ključnih točkah, potem ne stimulira vagusnega živca tako kot bi moral. To hkrati pomeni, da je postopek požiranja prizadet. Temu se reče ‘tongue thrust’ – kar pomeni, da med požiranjem jezik zakrčimo tako, da bolusa ne porivamo v smeri peristaltike proti požiralniku, ampak stran od njega. To še ne pomeni, da hrane ne pogoltnemo, pomeni pa da premalo stimuliramo vagusni živec, ki bi moral med požiranjem vklopiti parasimpatično živčevje (‘rest and digest’), ki uravnava prebavo in izloča klorovodikovo kislino.

Takšno nepravilno požiranje nato lahko povzroči:

Slabšo prebavo
Požiranje zraka
Kisli refluks
Zaplinjeno črevo, napihnjenost
SIBO (small intestine bacteria owergovth – disbioza v tanke črevesju)
Kronični stresni odziv telesa
Kronično dihanje skozi usta in vse pripadajoče posledice

Na podlagi katerih znakov lahko sumim, da ima moj otrok težave s skrajšanim jezikom, priraščeno ustnico ali nepravilnim izraščanjem čeljusti?

Podnevi:

  • Dihanje skozi usta (ker so se zožile dihalne poti)
  • Otrok izbira samo določeno (lažje žvečljivo hrano)
  • Pri mizi je vedno zadnji (ker težko žveči)
  • Vedno ob jedi pije vodo (da lažje pogoltne hrano)
  • Glasno diha (ker ima zožene dihalne poti)
  • Veliko diha (ker ima zožene dihalne poti)
  • Pogosta vnetja dihal, mandljev, žrelnice ali ušes (ker diha skozi usta, dihanje skozi nos ustvari plin NO2, ki pobija patogene)
  • Toži za glavobolom in bolečinami v vratu (ker ima zategnjeno čeljust)
  • Je velikokrat utrujen ali pa hiperaktiven z motnjami pozornosti (ker se ne naspi dobro ponoči)
  • Se pretirano slini (ker kompenzira šibek jezik)
  • Ima temne kolobarje pod očmi (ker dobi z dihanjem skozi usta manj kisika v celice)
  • Ima nepravilen ugriz (ker ima nepravilno izraščeni čeljusti)
  • Sesa prste ali druge predmete (kompenzira)
  • Pokašljuje in hrka (ker ima ozko dihalno pot in se mu zatika sluz)
  • Je velikokrat prehlajen.
  • Astma (zaradi prekomernega dihanja skozi usta)
  • Alergije, atopični dermatitis, ekcem (Vnetna stanja zaradi razrasta patogenov)
  • Grizenje spodnje ustnice (ker je spodnja čeljust premajhna)
  • Viden jezik med počitkom in govorom (ker je priraščen in se ne dvigne)
  • Pokašljevanje, ki ni prehlad
  • Grizenje nohtov
  • Več možnosti, da pride do zadušitve s hrano 

Ponoči:

  • Diha skozi usta
  • Smrči (zožene dihalne poti, ohlapna mehka tkiva, neustrezen položaj, šibke mišice)
  • Občasno ne diha (spalna apnea, nevarna za možgane)
  • Glasno diha (ker dobiva premalo kisika)
  • Ima občasno nočne more (ker telo aktivira obrambni mehanizem, stresne hormone, da spodbudi dihanje)
  • Škrta z zobmi (enako)
  • Moči posteljo (enako, stresni odziv telesa med spanjem)
  • Nemirno spi in se premetava (enako)
  • Otrok težje in kasneje zaspi (ker se muči z dihanjem)
  • Manj sive materije v možganih (zaradi dihanja skozi usta in manj kisika v možganih)

Na podlagi katerih znakov lahko sumimo, da ima dojenček skrajšano podjezično vez?

  • Ima zelo dolgotrajne podoje
  • Pri podojih kar zaspi
  • Mama občuti boleče dojenje oziroma pogosto dobi mastitis (zaradi priraščenega jezička otrok izsesava mleko s kompenzacijo vakuuma z ličnicami in ‘grize’ bradavico s čeljustmi ker jezik ne doseže, da bi bil vmes)
  • Ne napreduje na teži kot bi želeli, otrok porabi preveč energije za dojenje
  • Dojenje je kot ‘celodnevna služba’
  • Refluks (tihi)
  • Cmokanje
  • Duda pada ven iz ust
  • Dihanje skozi usta
  • Pogosto zamašen nosek
  • Veliko vetrov, ker poje preveč zraka
  • Torticollis (glavico vleče na eno stran)
  • Veliko dojenčkov zato konča na steklenički, kar pa še poglablja problem jezika, razvoja čeljusti in možganskih kosti (da ne govorimo o mikrobiomu)
  • ‘Mlečni jeziček’ kot pokazatelj, da se jezik ‘ne čisti’ ob nebo
  • Mehurčki na ustnicah, ličnicah kot obraba zaradi ustvarjanja vakuuma
  • Veliko kolcanja
  • Nekateri se že rodijo z visokim nebom
  • Težje so leže na trebuhu in težje začnejo glavo dvigovat in obračat

Na podlagi česa lahko sumim, da ima odrasla oseba priraščen jezik ali nepravilno izraščene čeljusti – zobe? (poleg vsega napisanega pod točko ‘otroci’)

  • Glavoboli, migrene
  • Zategnjene mišice kot so trapezius in sternocleidomastoid, skaleni..
  • Disfunkcija čeljustnega sklepa (TMJ)
  • Drža z zamaknjeno glavo naprej (Forward head posture)
  • Utesnjenost vagusnega živca (vagus ni pravilno stimuliran)
  • Nepravilno požiranje = kroničen stres za telo
  • Utesnjenost terminusa – končne postaje limfe (za ključnicama)
  • Hiatalna hernija in refluks
  • Zamika atlasa, prvega vratnega vretenca (vpliva na celotno držo in delovanje organov)
  • Hitreje se utrudimo od govorjenja
  • Karies (tudi pri otrocih, jezik ne zmore oblizovati oziroma čistiti vseh zob + pH ustne flore je porušen zaradi dihanja skozi usta)
  • Slab zadah
  • Neatraktivna oblika obraza
  • Ko so usta zaprta izgleda, kot da čeljusti ne pašeta skupaj
  • Pokanje v čeljusti
  • Trigeminus nevralgija
  • Pogosto zehanje
  • Preveč dihanja (več kot 6 vdihov na minuto), glasno dihanje
  • Plitvo dihanje = dihanje z rameni = stresno dihanje
  • Dihanje skozi usta – manj kisika v telesu
  • Obstrukcije dihanja ponoči – ni dovolj globoke faze spanja..(lahko vodi v Alzheimerja)
  • Bruksizem – škrtanje z zobmi (možgani naj bi tako predramili spanec, da bi telo našlo boljo dihalno pot, ker dobivajo možgani premalo kisika)
  • Nasmeh dlesni, podočnjaki, vidna beločnica pod sklero, nos ki ‘sili’ iz obraza
  • Premajhna brada s podbradkom
  • Zvonjenje v ušesih
  • Potenje ponoči
  • Panični napadi ponoči oziroma občutek nenadne obstrukcije dihalne poti (občutek zadušitve) – ker jezik pade nazaj oziroma se nabere morebitna sluz v že tako zožene dihalni poti h kateri pripomore še neustrezen položaj glave in vratu (glava visi nazaj)
  • Mrzle roke in noge
  • Suha koža
  • Utrujenost
  • Težave z igranje pihalnih glasbil
  • Smrčanje, zadah, spalne apnee
  • Manj efektivno žvečenje – težave s prebavo
  • Aerofagija (požiranje zraka)
  • Več gubic okoli oči (verjetno zaradi drugačnega delovanja obraznih mišic, ker je obraz podolgovat)
  • Momljanje, nejasen govor
  • Pogoste se nam ‘zaleti’ ob pitju tekočin
  • Anksioznost
  • Težave z mehurjem

Vzroki nastanka omenjenih težav?

S priraščenim jezičkom in ali ustnico se rodimo, prav tako se lahko rodimo z visokim nebnim lokom. V nadaljevanju našega življenja pa na zgoraj omenjene težave (če jih imamo ali ne) in nepravilno izraščanje čeljusti znatno vpliva še (ne)dojenje oziroma hranjenje po steklenički, duda, sesanje prsta ali predmetov, premalo žvečenja, uživanje preveč mehke (predelane, procesirane hrane), alergije, zgled staršev (če dihajo skozi usta), nerazviti primitivni refleksi, travmatičen porod (tudi z mehaničnega vidika), slaba drža..

Katere so rešitve?

Ne veste ali imate vi ali vaš otrok ‘prekratek jezik’? Lahko se naročite k funkcionalnemu zobozdravniku (klasični bo najverjetneje zadevo minimaliziral) ali pa poskusite ugotoviti sami s pomočjo spodnjega testa (gumb na koncu članka)..

Terapija (neinvazivna), ki se ukvarja s tem področjem se imenuje ‘Orofacial myofunctional therapy’ oziroma oro-miofunkcionalna terapija (morda obstaja boljši prevod). Težave pa se z eno besedo imenujejo ‘Orofacial myofunctional dysfunction oziroma disorder’. 

Rešitve so malenkost razlikujejo glede na starost posameznika:

Za dojenčke 

se za priraščen jeziček ali ustnico priporoča frenotomija (kirurški poseg, prerez vezi). Največkrat težavo opazi svetovalka za dojenje ali mama sama, redkeje pa pediater patronažna ali zobozdravnik. Glede na mojo ‘fb raziskavo’, se največ posegov opravi lasersko pri dr. Irmi Škoro na Bledu, nekateri pa tudi  na oddelku makrofacialne kirurgije UKC ali pri otorinolaringologu. Pred in po posegu se priporočajo posebne vaje’ oziroma masaža za pripravo tkiva oziroma mehčanje brazgotine, da se sanirana vez ne skrajša nazaj. Za dojenčke se priporoča, da ob uvajanju hrane, ki ni mleko, začnejo z nepasirano hrano (BLW).

Za otroke

Se pri nas načeloma odsvetuje invazivni poseg, ampak vaje za raztegovanje podjezične vezi, myobrace terapija za pravilno izrast čeljusti, Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja, vaje za lažje dihanje skozi nos, vaje za trup in držo, žvečenje več trše hrane, učenje pravilnega požiranja, KST (kraniosakralna terapija) ali določene druge manualne terapije, celo mnri terapija. (Na Vadbeni kliniki izvajamo vaje za jezik, držo in dihanje skozi nos ter s pomočjo Myotape obližev.) Največji doprinos pa lahko ustvarijo starši sami s tem ko so otrokom dober zgled s svojo telesno in ‘čeljustno’ držo, dihanjem skozi nos, uživanjem neprocesirane hrane in gibanjem v naravi, kar skušajo prenesti tudi na svoje otroke. Starši naj otroke opominjajo, da zaprejo usta, da sedijo ravno (še posebej med jedjo), da jejo z zaprtimi usti..

Za odrasle

Priporočamo nošenje Myotape obližev ponoči, vaje za jezik, vaje za pravilno požiranje, več trše hrane, dihalne vaje, vaje za držo in prav tako oceno stanja pri funkcionalnemu zobozdravniku. Na Vadbeni kliniki vam lahko pomagamo z vajami za držo in jezik ter priporočimo sodelovanje z drugimi strokovnjaki.


Slika prikazuje, kako je jezik povezan z globoko telesno linijo fascije vse do stopal. Od stopal pa do jezika poteka ena sama fascija, kot vidite disekcijo na sliki. To pomeni, da lahko jezik kot mišica (s fascijo) vpliva na katerikoli del navzdol v verigi. Kaj je fascija?

Še najbolj znatno pa jezik (zategnjen in nemobilen) vpliva na zategnjenost imenovanih mišic na sliki, ki potem povzročajo glavobole v predelih označenih z rdečo na sliki

Jezik ima direktno povezavo z vagusnim živcem


Jezik je direktno povezan z vagusnim živcem preko mišice palatoglossus, ki jo oživčuje vagus.*

Ali ste vedeli, da imamo na nebu, tik za sprednjimi enkami posebno mesto, ki naj bi ga masiral jezik in s tem izboljševal tonus vagusnemu živcu? Če je jezik zategnjen, se to težko dogaja samo od sebe, kar pomeni, da smo lahko nehote bolj pod stresom.*
Obe sliki sta vzeti iz predavanja PEDS WEEK SUMMIT 2022, What happens in vagus – How tongue position shifts us from stress to calm*

Če želite izvedeti več o samo-testiranju in rešitvah, ste vljudno vabljeni, da se prijavite (brezplačno) s spodnjim gumbom. 
Želim prejeti brezplačno gradivo za samo-testiranje mobilnosti jezika in rešitve