V svoji praksi opažam zelo veliko povezavo med velikimi (problematičnejšimi) diastazami rektusov (razmiki trebušnih mišic) po porodu, ki je bil izveden sekcijsko.
Diastaza rektusov ali razmik trebušnih mišic je pojav na trebušni steni, kjer se vezivno tkivo med levo in desno polovico mišic raztegne, stanjša ali celo natrga, mišice pa se ne ‘prižigajo’ pravočasno ali dovolj, da bi zadržale intra-abdominalni oziroma znotraj-trebušni pritisk znotraj trebuha – tako da se ne bi delal ‘grebenček’ ali jamica po sredini (vertikalno) trebuha.
Tudi sama sem dobila diastazo rektusov, po carskem rezu, ampak (šele) v drugi nosečnosti.
VIDEO DIASTAZA REKTUSOV ALJA PREJ – POTEM
Najbolj ključna povezava med nastankom diastaze in carskim rezom je v brazgotinah oziroma notranjih adhezijah.
Notranje adhezije oziroma zlepljenine so nujno zlo pri posegu kot je carski rez. Pri nekaterih teh zarastlin nastane več, pri drugih manj.
Zlepljenine so nadomestno (fibrozno) tkivo, ki nastane kot zaščita telesa, da se rana ne bi ponovno odprla in bi zaradi tega bilo lahko ogroženo naše življenje. Fibrozno tkivo ni takšno kot prvotno, originalno. Je veliko manj elastično, prožno, prevodno. Deluje kot neke vrste blokada v telesu, tako fizična kot energetska. Kot taka lahko zlepi notranje organe med seboj ali pa njihova vezivna tkiva kot tudi fascije in mišice.
Primer notranjih zarastlin (belkasto tkivo), ki ovira gibanje organov, tekočin, vezivnega tkiva in mišic.
Nekaterim se lahko ustvarijo ‘hipertrofične’ brazgotine (ki so pretirane). Včasih je to vidno že ‘od zunaj’ in sicer po barvi in debelini zunanje brazgotine. Na primer bolj rdečkaste in zadebeljene brazgotine naj bi bile znak za bolj hipertrofične notranje brazgotine oziroma adhezije.
Adhezije imajo lahko celo svoj žilni sistem, kar jim ‘omogoča združevanje (zlepljenje) organov oziroma notranjih struktur tam, kjer to ni zaželeno). To lahko povzroči:
Če pogledamo podrobneje.. predel trebušne stene, kjer se izvaja carski rez, ima 2 sloja fascij (vezivnega tkiva) nad trebušnimi mišicami (slika 1 in slika 2) in 4 sloje fascij med in pod njimi (slika 2). Vse te fascije naj bi gladko drsele med seboj. Pri carskem rezu so vsi ti sloji prerezani (ne pa mišice) in v predelu reza (ožjem ali širšem) ne drsijo več. V veliki meri je to odvisno tudi od same kirurške tehnike (natančnosti) pri zapiranju (šivanju le teh slojev) in od sposobnosti telesa pri ponovnem vzpostavljanju homeostaze.
Prikaz fascij (vezivnega tkiva) nad mišicami oziroma pod kožo in maščevjem.
Prikaz fascij (vezivnega tkiva) nad in pod trebušnimi mišicami. Levo (superficial) so površinske fascije in dsno (deep) so globinske oziroma med in pod mišicami, ki se v predelu reza vse zlijejo v eno.
Zaradi tega zlepljenja se trebušne mišice ne morejo več krčiti in sproščati na enak način. Namreč mišice in fascije delujejo skupaj.
Vsi naši visceralni (trebušni) organi bi se morali gibati z dihanjem.
S tem ko se gibajo organi, pa se gibajo tudi vse fascije in mišice. Mišice trebušne stene (kot tudi mišice medeničnega dna) se pri (preponskem dihanju) obnašajo kot trampolin. Ob vdihu se elastično podaljšajo, ob izdihu se skrčijo (‘elastic recoil effect’)
Gibanje trebušne prepone, glavne dihalne mišice zagotavlja (pri preponskem dihanju) masažo organov, limfno drenažo, masažo brazgotin in tudi aktivacijo trebušnih mišic (predvsem globoke) in mišic medeničnega dna.
To je naravni sistem za:
Črpanje limfe (limfno drenažo, pogoj za zdravje in homeostazo telesa)
Masažo črevesja (Črevo so naši drugi možgani in tesno povezani z delovanjem vagusnega živca in centralnih možganov)
‘Trening’ mišic telesnega jedra (VIDEO kako deluje jedro)
in delovanje globoke telesne stabilizacijske linije (‘Deep front line’ – To je ‘veriga’ mišic in vezivnega tkiva, ki potega od stopal do jezika)
Zmanjšan obseg trebuha – Če limfa zastaja se neizločene odpadne snovi uskladiščijo v maščobnih celilcah in medceličnini okoli trebušnih organov.
Boljše delovanje imunskega sistema – večino imunskega sistema je v črevesju
Brazgotine po carskem rezu, (ko se rana popolnoma zaceli), je potrebno mobilizirati (‘zmehčati’), sicer omejujejo ali blokirajo vse našteto!
Sama sem zaradi nje utrpela bolečine v simfizi (sramni zrasti) in zadnjem delu medenice (sakroiliakalnih sklepih) po prvem porodu. Takrat kar nekaj mesecev nisem vedela, da je moja bolečina povezana z (nemobilizirano) brazgotino. PREBERI VEČ:
Naš zdravstveni sistem mamam po carskem rezu žal ne nudi nobenih napotkov ali terapij v zvezi z mobilizacijo notranjih zarastlin. Porodnišnica, patronažna in ginekolog preverijo, če se rana lepo celi – in to je vse. V svoji praksi pa opažam, koliko težav nastaja posledično s tem in največ teh težav je povezanih s (‘trdovratnimi’ diastazami rektusov).
Pri ‘zapiranju’ diastaze je tudi to eden največjih ‘mitov’ oziroma problemov, da diastaze v bistvu ne zapiramo, ampak krepimo vezivno tkivo (lineo albo) in delamo na časovnici pravočasne aktivacije globoke mišice trupa in ostalih ‘mišičnih sodelavk’ (tudi mišic medeničnega dna).
Če brazgotine ne mobiliziramo, bomo problem ‘grebenčka’ oziroma trebuha ‘v špico’ oziroma ‘nosečniškega trebuha, ki ne izgine po porodu’ zelo težko odpravili. Zakaj?
PRVIČ, ker ne bomo zagotovili ‘prave’ mišične aktivacije..
DRUGIČ, ker ne bomo zagotovili bolj učinkovitega pretoka limfe
IN TRETJIČ, ker bo trpelo dihanje s trebušno prepono, telesna drža in s tem povezano uravnavanje intra-abdominalnega pritiska (tega, ki nam dela ‘grebenček’ ali ‘jamico’).
V kolikor ne vrnemo funkcije trebušni steni, tudi ne moremo pričakovati, da bo naša medenica (in hrbtenica) stabilna. Kaj se zgodi, če imamo nestabilno medenico? Karkoli! VIDEO
Tudi raztrgan ali prerezan presredek (epiziotomija) pusti notranje brazgotine in podobne težave. Tudi te brazgotine se je potrebno naučiti mobilizirati (ker če jih ne boste sami, vam jih ne bo nihče drug).
Torej, kako se lotimo ‘vadbe’ oziroma razmika trebušnih mišic po carskem rezu?
Naučiti se moramo mobilizirati adhezije (ni težko)
Naučiti se moramo pravilno dihati ( s trebušno prepono)
Naučiti se moramo upravljati intra-abdominalni pritisk (pritisk v trebuhu)
Naučiti se moramo zadebeliti lineo albo in okrepiti trebušno (in medenično) muskulaturo v pravem vrstnem redu.
Pravijo, da smo stari oziroma ‘postarani’ toliko, kot je (ne)gibljiva naša hrbtenica (Joseph Pilates).
Bolj je hrbtenica negibljiva, bolj je ovirano celotno gibanje telesa, kamor spada tudi gibanje tekočin (kot je limfa) in tudi dihanje.
Življenje je gibanje.
Če hrbtenico razdelimo na tri glavne segmente: vratna, prsna in ledvena (ostane še križnični del), velja, da je njen najbolj gibljiv del, vsaj moral bi biti, prsni del hrbtenice (čeprav iz nje izraščajo rebra), v praksi pa je ravno obratno.
Prsni del hrbtenice (vijolični) bi moral biti veliko bolj gibljiv segment hrbtenice kot je pri večini ljudi.
Ker je prsna hrbtenica premalo mobilna, telo to pomankljivost nadoknadi (kompenzira) s preveliko gibljivostjo vratne in ledvene hrbtenice, kjer se v povprečju pojavlja največ poškodb, bolečin in degenerativnih sprememb!
Gibanje hrbtenice je pomembno v vseh ravninah gibanja, ne samo v sagitalni (upogib naprej in izteg nazaj). Na prikazu vidimo rotacijo hrbtenico – torej gibanje v transverzalni ravnini (‘vodoravni’).
Kadar sta ogrožena vratni ali prsni del hrbtenice, ju telo (možgani) zaščiti tako, da jima zmanjša gibljivost. To potem čutimo na primer kot zategnjen vrat. Bolj je področje ogroženo (živci so ključni za preživetje!), bolj ga telo ‘zategne’.
Če se telo ne počuti varno – nam ne dovoli gibljivosti.
Nato pa zategnjenost že sama po sebi povzroča nadaljnje težave kot so bolečine. Zakaj?
Ker zategnjene mišice in fascije utesnijo živčne končiče za bolečino (nociceptorje) in tudi druge živce,
ker zmanjšajo pretok krvi (kisik in hranila), ker zmanjšajo pretok limfe (odvoz stropov in odpadnih produktov),
ker tkiva začnejo fibrotizirati (postanejo rigidna, neelastična, fibrozna),
ker začnejo tkiva izgubljati vodni delež (kot dojenčki imamo kar 97% vode v telesu in kot odrasli le še okoli 70 % ).
In zgodba se ne konča tu. Restrikcija gibanja telesa, pomeni tudi restrikcijo gibanja notranjih organov. Ko nam kolabira telesna drža in se držimo sključeno, ne moremo več optimalno dihati s trebušno prepono. Trebušna prepona pa je ‘najboljši trener’ za gibanje notranjih organov, fascij in limfe!
Na prikazu vidimo gibanje oziroma ‘pumpanje’ trebušne prepone, naše glavne dihalne mišice. Pri slabi drži se ne more gibati v svojem celotnem obsegu gibanja, za kar trpijo notranji organi, ki jih s tem prikrajšamo masaže in limfne drenaže.
Zato postajamo vedno bolj toksični. Kako se telo odzove na toksičnost? Z vnetnimi procesi. Potem je tu še (ne)ustrezna prehrana, stres in premalo (kvalitetnega) spanja.. in smo tu.
Kje? Slabo počutje, kronična utrujenost, nejevolja, dovzetnost za okužbe, alergije..
Zakaj sploh pride do tega? Zakaj imamo premalo gibljivo prsno hrbtenico?
Gre za naš izbor življenjskih odločitev. Gre za cono udobja – za ceno zdravja.
Večino opravil opravljamo sede, stoje v eni in isti ravnini gibanja (v smeri naprej in nazaj – glej sliko spodaj). Zelo malo izvajamo rotacij in nagibov telesa vstran.
Ker je večino našega dnevnega (ne)gibanja sestavljeno iz takšnih ponavljajočih se gibov, se telo temu prilagodi. Po sistemu ‘use it or lose it’ izgubi mobilnost tistih delov telesa, ki jih ne uporabljamo (dovolj).
Slika prikazuje gibe v sagitalni (‘lokostrelski’) ravnini. Tu poteka večina našega življenja – v smeri naprej in nazaj.
Bolj uporabljamo te (omejen) gibe, bolj dobivamo ukrivljeno vratno in ledveno hrbtenico (zaradi zategnjenosti). Bolj imamo ukrivljeno ledveno in vratno hrbtenico, manj lahko nagibamo in rotiramo prsno (sklene se začarani krog).
In bolj ko imamo poglobljeno vratno in ledveno lordozo, bolj imamo izraženo prsno kifozo in vratno grbo. Bolj imamo izraženo prsno kifozo, manj imamo centrirane lopatice in ramenski sklep! Lopatice ne morejo več lepo drseti po prsnem košu in pojavi se omejena gibljivost rame oziroma obraba in s tem težave kot so utesnitveni sindromi rame, kalcinacije, poškodbe rotatorne manšete, mravljinčenje v rokah..
Slika prikazuje spremembe v naši drži (hrbtenice), kot so prekomerna ledvena krivina (‘hiper’ lordaoza), prekomerna prsna krivina (‘hiper’ kifoza), zamik glave naprej (‘vratna grba’) . Takšno telo je manj gibljivo že zaradi same mehanike (pomanjkanja centriranosti sklepov) in manj ekonomično v gibanju (gibanje zahteva ogromno kompenzacij).
Na prikazu vidimo drsenje lopatic in gibanje rame na prsnem košu. Če je ta del hrbtenice ukrivljen, lopatice ne morejo gladko drseti, ampak se začnejo ‘zatikati’. To privede do obrab, poškodb in bolečin. Ker se nekatere mišice lopatice pripenjajo tudi na vrat (m. levator scapulae), začne trpeti tudi vratni del hrbtenice.
Prav tako mišice trupa (stabilizatorji – kako deluje ‘core’?) ne morejo optimalno podpirati našega telesa (hrbtenice) v sključeni drži. Če je prizadeta stabilizacija hrbtenice in medenice, se lahko pojavijo obrabe, zategnjenost ali bolečine kjerkoli po telesu. VIDEO
S tem tudi bistveno reduciramo možnost gibanja v transverzalni (horizontalni) ravnini.
V našem vsakodnevnem življenju in vadbenih procesih nam občutno primanjkuje rotacij hrbtenice.
Kot nam manjka tudi stranskih nagibov hrbtenice.
Ko izgubimo transverzalno ravnino gibanja, pa izgubimo tudi MOČ. Kdor hoče biti funkcionalno močan in stremi k športnim dosežkom, mora obvladati gibanje telesa v tej ravnini!
Kaj lahko storimo?
En od načinov, da se telo počuti bolj varno (in zatorej dovoli več gibanja) je, da se več gibamo na tleh. Ko se gibamo na tleh, ima telo več stičnih točk s tlemi in s tem več oporne površine. Telo se potrebuje manj ukvarjati s silo gravitacije in več z gibanjem telesa. Več stičnih točk pa pomeni tudi več senzoričnih informacij, ki so pogoj za boljši motorični izid.
Že Vladimir Janda je povedal, da se naše telo giba v funkcionalnih linijah (povezavah oziroma verigah mišic in fascij).
Tak način je lahko resnično preprost. Namesto, da zvečer sedimo na kavču, bodimo na tleh! (Zato pri nas doma sploh nimamo kavča in se moramo v dnevni sobi pač gibati na tleh ali stoje 🙂 ) Tla so najboljši vadbeni pripomoček! Na ta način boste naredili tudi ogromno za gibljivost kolkov in elastičnost mišic medeničnega dna – in še svojim otrokom boste (gibalni) vzor!
Naša dnevna soba – brez kavča. 🙂
Ena izmed vaj, ki vsebuje vse omenjene elemente je ‘Diagonalni sed s tvisterjem.
Klikni na gumb spodaj in si zagotovi dostop do vaje!
Utrinek iz programa RESETIRAJ SE, kjer z masažnimi žogicami obdelamo celo telo, zraven pa izvajamo tudi raztezne in krepilne vaje.
Kako vpliva stres na vse skupaj? Je v ozadju za vse kriv stres?
Stres je odziv telesa za preživetje. Ta odziv je lahko v obliki ‘boja’, ‘bega’ ali ‘zamrznitve’. V prvem primeru nam zakrči zadnjo stran telesa, v drugem primeru nam prav tako zakrči zadnji del telesa, medtem ko nam tretja preživetvena strategija zakrči sprednji del telesa.
Odziv telesa ‘zamrzni’. (Velikokrat drža depresivnih ljudi.)
Odziv telesa boj ali beg. (velikokrat drža anksioznih ljudi.)
Veliko ljudi dandanes živi s kroničnim stresom. To je dolgotrajna oblika odziva telesa z ‘preživetvenim načinom delovanja’, kjer se zgodi sledeče:
trajnejše preoblikovanje telesne drže (z vsemi zgoraj naštetimi posledicami)
nezmožnost opravljanja drugih funkcij kot so limfno dreniranje, menjava slabih celic z novimi in boljšimi
nezmožnost dobrega delovanja imunskega sistema
nezmožnost sprejemanja pomembnih odločitev (vse je vezano le na preživetje telesa)
Kaj lahko storimo v zvezi s stresom? Lahko naredimo telo bolj odporno nanj. Kako?
Zaključna misel..
Torej, če seštejemo.. Največji sovražnik zdravja sodobnega človeka je stres (kronični) in življenjske navade oziroma način življenja dolgotrajnih in prisilnih drž – pri čemer gre v bistvu za problem ‘stanja udobja’, ki se mu ne odpovemo zlahka.
Zopet je leto naokoli in čas obdarovanja in hvaležnosti je tu. Vedno vam pripravim nekaj novega, svežega, koristnega in zabavnega in tudi tokrat ne bo nič drugače! Tisti, ki me že poznate veste, da se rada poglobim v vsak problem oziroma del delovanja človeškega telesa in s tem velikokrat najdem vzroke težavam, ki pestijo večino ljudi: ponavljajoče se bolečine mišično-skeletnega sistema, slaba drža, kronična utrujenost, anksioznost.. in še veliko več.
In tisti, ki me sledite, zadnje čase nenehno ‘poslušate o vagusnem živcu in ali mrzli vodi, kajne? 🙂
No, danes pa gremo še ‘korak’ višje (od vagusa) in bomo ‘obravnavali’ naš ‘nadzorni svet’ – se pravi naše možgane oziroma centralni živčni sistem. Ta je odgovoren v bistvu za vse, tudi za zakrčene mišice, tudi za občutljivost na stres, tudi za kronično utrujenost ali slabo držo!
Še več, če redno treniramo svoje mišice in srčno-žilni sistem, pa ni nujno, da pri tem treniramo tudi možgane. Če smo ‘ujeti’ v vsakodnevno rutino in če delamo več ali manj enake gibalne vzorce tako na treningu kot doma, potem ne moremo ravno pričakovati, da bodo naši možgani blesteli tudi v srednjih letih ali v starosti.
‘Use it or lose it’ pravijo (Uporabljal ali pa boš izgubil.) Če uporabljamo nenehno iste možganske povezave (povezave med nevroni) in ne ustvarjamo novih, potem se nam možgani z leti začnejo krčit. Naučiti se moramo, kako ustvarjamo nove povezave, čemur se reče tudi nevroplastičnost (‘neuroplasticity’).
Še bolj pomembno: Ali sploh vemo, kaj lahko storimo že danes, da preprečimo degenerativne spremembe v možganih in nalaganje amiloidnih plakov, ki vodijo v demenco in Alzheimerjevo bolezen?
Zakaj vedno čakamo vse do zadnjega in se zanašamo na ‘saj sem zdrav’ oziroma, bodo že ‘zdravniki vedeli’, kako in kaj?
NE.
TO NI NAČIN.
To ni način, da sami poskrbimo za svoje zdravje, svoje telo, svoj um in SVOJE MOŽGANE.
Tudi ni vsakodnevna rutina. Pa če še tako zdrava.
Treba je stopiti iz cone udobja!
To smo govorili že pri izpostavljanju mrazu in dihalnih vajah, tokrat pa se bomo premaknili iz cone udobja tudi pri gibanju!
Zato sem vam pripravil prispevek v treh delih, ki bo vseboval:
Malce pojasnitve, kaj dejansko ustvarja nove povezave v možganih.
Praktični prikaz le tega skozi gibanje (nove vaje in gibi)
Praktični prikaz skozi ‘popularno’ gibanje s cardio vadbo, ki bo vsebovala tudi krepitev trupa in zadnjice. 🙂
S klikom na spodnji gumb se prijavite na brezplačno dostopanje do teh videov.
Kdor se ne more prijavit preko povezave spodaj, naj piše mail na info@vadbenaklinika.si in samo v zadevo skopira naslov NEUROPLASTIČNOST – OZIROMA, KAKO KREPIMO MOŽGANE SKOZI GIBANJE IN ŠE VEČ!
Zakaj iz cone udobja? Saj nam ni ravno lahko v življenju, ko moramo vsak dan trdo delati, da preživimo, zraven pa še skrbeti in vzgajati svoje otroke. Je to cona udobja?
Naš sodoben način življenja, preveč dela, preveč skrbi, strahov, tudi toksinov iz okolja, premalo kvalitetne hrane, spanja ipd.. nam povzroča stres, natančneje dolgoročni oziroma kronični stres. Kronični stres pa ustvarja v telesu pogoje za razvoj in zagon (katerihkoli) bolezni, psihično in fizično izgorelost ter bolečine.
To ni način življenja, ki so ga poznali naši predniki, ki so živeli v sožitju z naravo – lovci in nabiralci. Oni so poznali večinoma le kratkoročni stres (saj drugače ne bi preživeli kot vrsta). To pa je bistvena razlika.
Zakaj je kratkoročni stres drugačen od dolgotrajnega?
Kratkoročni stres že po svoji definiciji pomeni, da traja kratek čas. Na primer kratkotrajna izpostavitev ekstremnemu mrazu, kratkotrajna izpostavitev vročini, kratkotrajna izpostavitev lakoti.. ipd. Ko pride stresor, naše telo sicer ne ve ali bo trajal dolgoročno ali kratkoročno. Vedno se obnaša tako, kot da bo trajal.
Naše telo oziroma naš živčni sistem (‘prevodno električno vezje v telesu’) vedno deluje tako, da nas ohranja žive (preživetje). Zato v stresni situaciji naredi vse, da nas naredi močnejše, da bi lahko preživeli, kljub mrazu ali vročini ali lakoti. Zato spremeni biokemijo v telesu, sprosti določene hormone (adrenalin, kortizol) in resetira imunski sistem. V takšni situaciji lahko telo celo poje svoje lastne slabe celice (izloči šibke vojake), čemur rečemo avtofagija in aktivira lastne matične celice.
Ko stres mine in če ni trajal predolgo, smo dobili boljšo verzijo, nadgradnjo lastnega telesa!
Če pa stres traja predolgo, to pomeni, da je telo (in vsaka njegova celica) ves čas v stanju preživetja (‘boj ali beg’), kar pomeni, da istočasno ne more biti v stanju ‘počitek, čiščenje in razvoj’. Če telo ne zmore izločati strupov in slabih celic (okoli 5 milijard dnevno!), tudi ne more ustvarjati novih in zdravih.
Sčasoma imamo vedno več slabih celic in toksinov, ki jih telo poskuša ‘počistiti’ z vnetnim procesom. Tukaj pa nastaja oksidativni stres in prosti radikali, ki se vežejo tudi na popolnoma zdrava tkiva!
Tako se kar naenkrat znajdemo v začaranem krogu izgorelosti, slabega počutja ali ponavljajočih se bolezni!
Točno to se je zgodilo tudi meni!
Kljub zdravi prehrani, spanju (no, o spanju bi lahko debatirali – in to z mojima otrokoma 🙂 ), gibanju, se mi je začelo dogajati, da sem zbolevala kot po tekočem traku.. To ni ravno ‘praktično’, če si mati samohranilka dveh otrok in samozaposlena!
V tem zapisu pa vam želim sporočiti, kako sem dejansko uspela nadgraditi moje ukrepe (dihalne vaje in mrzel tuš) ter narediti korak iz cone udobja in se opogumiti za moj prvi potop v ledeno mrzlo vodo (3 stopinje celzija)!
V spodnjem videu vabljeni k ogledu mojega prvega potopa in ekskluzivnega intervjuja z legendarnim Emilom Ledenkom! V videu najdete tudi pojasnila, kaj točno se dogaja med ledenim potopom v našem telesu in zakaj je to dobro, koliko časa potrebujemo, da opazimo spremembe na sebi in telesu, kako se sploh lotimo potopov, kako sami reguliramo svoj imunski sistem, pomen dihanja in še in še..! <3
Zakaj mrzla voda??
Že nekaj časa spremljam Wima Hofa. Za tiste, ki ne poznate Wima Hofa (več sicer v videu zgoraj), gre za človeka, ki se je spopadel s svojo največjo bolečine (smrt oziroma samomor žene, matere njunih štririH majhnih otrok) z mrzlo vodo, dihalnimi tehnikami in posebno naravnanostjo uma (kar so tri stebri njegove metode WHM) za katero obstaja znanstvena podlaga, da zmanjšuje vnetje v telesu, uravnava avtonomni živčni sistem, vagusni živec, resetira umski sistem in celo odpravlja depresijo.
Sprva me je odbila njegova tehnika dihanja (‘agresivna’ hiperventilacije skozi usta).. in sem knjigo odložila za kako leto.. da je želja oziroma potreba dozorela.. moje telo pa vmes žal izgorevalo.
Potem sem se vseeno lotila WHM dihalne tehnike, ampak na malce manj ‘agresiven’ način, upoštevajoč doprinos Buteyko oziroma Oxygen Advantage metode (umirjeno dihanje skozi nos) in se končno spravila pod mrzel tuš.
Že to se je takoj poznalo na počutju in zdravju!
Vmes sem tudi ustvarila čudovit program STRES & VAGUS, ki združuje metodo in še mnoge druge.
Ampak, nekaj mi ni dalo miru, na Youtubu sem še naprej gledala ledene potope Wima Hofa in njegovih privržencev. Celo na FB so se mi začele pojavljati objave slovenskih praktikantov te metode, ki so premagali strah in se potapljali v ledeni vodi. No, poznam tudi nekatere, ki jih sploh ni bilo strah ledeno mrzle vode, niti prvič!
Nato mi je stranka oziroma prijatelj predlagal, da se povežem z Emilom Ledenkom, ki se profesionalno ukvarja s potopi v ledeno mrzli vodi, kjer je tudi sam opravil delavnico in se začel potapljati, čeprav je tako zmrzljiv, da ima še v pancerjih nameščeno gretje!
Takrat sem si rekla, če zmore on..!!
Še isti dan sem pogooglala Ledenka, prebrala njegovo navdihujočo življenjsko zgodbo in začutila, da se tukaj nadaljuje moja pot. Ledenku sem takoj pisala in mu zaupala svojo zgodbo ter željo potopa. Kar določila sva termin za intervju in še enega za ledeni potop.
Zdaj gre pa zares!
Bolj se je približeval dan potopa, bolj me je bilo strah! Kako bom to zmogla? Kako se bom na mrazu slekla, če imam še v segreti hiši vedno mrzle roke in me kar naprej zebe? In kako za vraga bom šla potem še v ledeno mrzlo vodo, če imam še poleti na morju problem, če je voda malce hladnejša??
Dva dni do potopa..
Zvečer ne morem zaspati! Mislim mi non stop uhajajo k mrazu! Kako bom zmogla? Kaj če se bom začela v vodi nekontrolirano trest? Kaj če se mi kaj zgodi (to so me strašili ljudje okoli mene, ki ne poznajo dejstev)? Kaj če.. Kaj če.. Pišem sms Ledenku, če mi lahko karkoli pove, da me pomiri.. “Vse je v glavi – ne v vodi” je rekel. Hmm.. Res je.. Že sama sem ugotovila, kakšno moč imajo naše misli. Celo merila sem njihov negativni vpliv na avtonomni živčni sistem z variabilo srčnega utripa, ko sem raziskovala to področje za svoj novi program!
Vseeno tisto noč nisem kaj prida spala. Zato se je strah samo še potenciral! Kot da bi me zajela velika kotaleča snežna kepa..
Tako pa ne bo šlo, sem si rekla. Če še eno noč ne bom spala, bom prišla na potop kot razvalina in vprašanje, če bo telo zmoglo prenesti še ekstremni mraz.
En dan pred potopom..
Vrag je vzel šalo in morala sem najti način, da odmislim negativne misli in vse strahove ter se umirim. Vedela sem, da je to že del moje preizkušnje. Soočenje s strahom. Soočenje na način, da mu odvzamem moč.
Spomnila sem se, kako me je včasih tako strah v življenju, pa si ne znam pomagat. Na primer kadar je mala hčerkica ponoči zakuhala z vročino tudi nad 40 in se ni pustila hladit ali vzeti sredstva za zniževanje temperature, jaz pa sem bila sama z dvema majhnima otrokoma in me je bilo v takšni situaciji tako strah.. da me je že sam strah skoraj ohromil in mi ni pustil spati.
Vedela sem, da potrebujem ‘zdravilo’ za tak strah.
Naučiti se, kako izničiti pomen strahu ali negativnih misli v glavi. Ker nihče drug tega ne bo mogel storiti namesto nas.
Zato sem si tisti dan zapisala na papir sledeče misli:
Vse je v glavi – ne v vodi.
Če mislimo, da zmoremo, imamo prav in če mislimo, da ne zmoremo, imamo tudi prav.(Zapisal Wim Hof v knjigi)
Nič se mi ne bo zgodilo, saj bom pod nadzorom izkušenega praktikanta metode.
To moram storiti za svoje zdravje in za svoje otroke, da jima bom še naprej lahko kos in dobra mama
Ne mislim več na mraz. Če pomislim, ne analiziram, te misli samo pometem v en koš.
Z mrazom se bom soočala samo na licu mesta. nič prej.
Če drugi zmorejo, zakaj jaz ne bi?
Če tega ne naredim zdaj, ne bom nikoli.
Trik je v dihanju!
Če sem rodila, bom zmogla tudi to!
Jaz imam v lasti svoje misli – ne one mene.
To moram storiti tudi za druge ljudi. Čim več ljudi mora izvedeti za to metodo. Moram pripraviti prispevek o tem!
Ko sem se zvečer ulegla v posteljo, sem kot je navada, naredila najprej dihalne vaje za umirjanje, a vseeno nisem mogla takoj zaspati. V mislih sem ponovila zgoraj naštete točke, potem pa vse odmislila, kar ni bilo lahko. Ampak sem uspela! In točno to se v bistvu dogaja v ledeni vodi. Ne moreš razmišljati o ničemer, razen o dihanju!
Nato sem uspela zaspati in spati do jutra! Že to je bil zame velik dosežek!
Bila sem ponosna sama nase, da sem prvič v življenju se uspela soočiti s takim strahom in mu odvzeti moč! “Strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni” – mi je govorila že mama v otroštvu.
In napočil je trenutek..
Odpeljala sem se do izvira Kamniške Bistrice, kjer smo se srečali Emil Ledenko in njegova skupina ‘veteranov’ mrzlih potopov. (Opomba: Praviloma mora vsak novinec najprej opraviti štiri urno delavnico, ampak jaz sem že obvladala dihalne vaje in vso teorijo).
Kljub mrazu, me je takoj pogrel objem vseh udeleženih. Neverjetno, kako pristno je lahko vzdušje, kjer se srečajo enako misleči, ki so povezani z naravo in samim seboj! Počutila sem se kot del plemena, družine, ki jo povezujejo enaka načela.
Topla dobrodošlica vseh vsem.
Potop je v bistvu ritual. Vse se je odvijalo umirjeno in tiho. Meditacija z gongom, dihalne vaje.. in potem miren odhod v vodo, kot da ni nič.
Ritual meditacije z gongom in posebne dihalne tehnike pred potopom.
Mimogrede, ali veste, da je lažje iti v mrzlo vodo pozimi, kot poleti, ko je večna temperaturna razlika med vodo in zrakom (velja za Izvir KB)?
Ko smo začeli korakati proti vodi, sem si mislila, zdaj gre pa zares. Trudila sem se ohranjati mirno kri, čeprav mi je srce razbijalo. Pomirjala me je umirjenost vseh ostalih in stik z naravo. Še vedno sem v mislih odganjala misli o mrazu. Bolj smo se bližali ledeni vodi, bolj sem si v glavi ponavljala “Vse je v glavi – ne v vodi’. Zmoreš, če hočeš. Ne daj mrazu definicije. Samo opazuj ga.
In sem neustrašno zakorakala v mrzlo vodo, takoj za Ledenkom. Tako ali tako sem pričakovala ‘najhujše’. Začutila sem hlad, ampak se nisem ustavljala. ‘Zmorem’. Uspeva mi!’ ‘Sploh ni tako grozno’. Mirno sem dihala, le bolj globoko. Ena, dva tri in že sem bila do vratu pod vodo. Zrla sem Ledenku v oči in posnemala njegovo dihanje. Odobravajoče mi je brez besed prikimaval z očmi, češ bravo, tako je v redu, kar tako naprej.
Miren odhod v 3 stopinje mrzlo reko.
Sto odstotno sem se koncentrirala na dihanje in čakala tistih prvih trideset sekund, ko telo protrebuje, da se prilagodi – pošlje toplo kri v trup in ga zaščiti s’ toplim oklepom’.
Dobesedno mrazu nisem dovolila, da mi ‘pride do kosti’. Čutila sem ga v obliki ‘velikega vodnega oklepa, z majhnimi konicami’, ki mi je ovil telo. Ni me zeblo in nisem se tresla. Prav tako sem izgubila občutek za čas. Vem da pod mrzlim tušem komaj zdržim 2- 4 minute. Tukaj pa je minilo kar 6 minut in pol, jaz pa sem mislila, da je komaj minila minuta ali dve.
Kontrolirano, umirjeno dihanje je ključ za uspešen potop. V ledeno mrzli vodi ne moremo razmišljat ničesar drugega. (Ledenko in jaz)
Ko sem se začela premikati proti ‘kopnem’, sem začela čutiti drevenenje udov, malce mravljinčenja. Ko sem izstopila iz vode me ni popolnoma nič zeblo.
Občutek je bil zmagovalen! Uspelo mi je! In počutje je bilo odlično!
Zmagovalni občutek po prvem ledenem potopu!
Podobno sem se počutila le po porodih!
Če sem do takrat trdila, da sem se ponovno rodila z mojim prvim otrokom, ko sem na isti dan opravila triurni mednarodni izpit za osebnega trenerja in čez nekaj uric rodila.. lahko sedaj trdim, da sem se drugič ponovno rodila – in sicer v boljšo verzijo same sebe, verzijo ki zna biti kos strahovom in stresu!
Končno razumem, zakaj je mraz naš učitelj. Končno razumem, kaj pomeni, premakniti se iz cone udobja. Končno razumem, kako močno potrebujemo kratkoročni pozitiven stres, da lahko prekinemo kroničnega. Končno razumem, kako z dihanjem uravnavamo svoj živčni sistem (in tudi imunski). Končno res razumem in verjamem, kakšno moč imajo naše misli!
Ko sem lani pozimi opazovala določene ljudi, ki so se slikali v ledeno mrzli vodi, sem jih globoko občudovala, a hkrati verjela, da pač ni vsak za vse in da jaz tega ne bi nikoli zmogla. Nekako sem jim zavidala ta pogum in si zraven govorila, saj ne rabim tega.
Šele, ko sem prebrala knjigo Wima Hofa in pogledala skoraj vse, kar sem našla o njem na Youtubu, sem se začela spraševat.. Kaj pa če zmorem tudi jaz? Kaj pa če je mraz tisti manjkajoči člen mojega življenja, zaradi katerega moje telo ne zmore ohranjati homeostaze? Zakaj bi se prikrajšala česa tako zdravilnega, tako naravnega in tako brezplačnega? Zakaj se pri svojem zdravju ne bi zanesla na svoje telo? Očitno je, da mi nihče drug ne zna pomagat. Mogoče pa dejansko sama (nehote) oviram svoje telo, da ohranja zdravje?
Če sem še do pretkratkim mislila, da je nemogoče najti vsak dan čas (in voljo) za dihalne vaje in mrzel tuš, sem se nekega dne (ko sem že četrtič zbolela zaporedoma) odločila, danes začnem s svojo novo življenjsko rutino. Zdaj gre dejansko za preživetje! Ni več izgovorov. Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen. In to veliko več časa n še denarja!
In sem začela. In to z velikim veseljem. Že prvi dan sem se bolje počutila! Brez problema sem spremenila svojo rutino tako, da sem dodala dihalne vaje (in protokol, ki ga učim v programu STRES & VAGUS). Konec koncev, ne morem drugih učiti nekaj, kar ne prakticiram tudi sama!
Še danes redno izvajam vse vaje. In tako mislim tudi nadaljevati. To je privilegij. Imeti vse to znanje in ga uporabljati v praksi. Tega znanja, čeprav ima znanstveno podlago, žal ne učijo v šolah. (Če bi ga, morda danes ne bi bili v svetovni situaciji, kot smo).
Ne, ni mi škoda časa. Zdaj končno razumem, kaj potrebuje moje telo. In ni pogojev, da bi ga prikrajšala tako preprostih, a učinkovitih tehnik.
Ne gre ‘samo’ za mraz. Izkušnja z ekstremnim mrazom je prispodoba za vse težke izkušnje, s katerimi se srečujemo v življenju – z ali brez posledic na zdravju. Če smo sposobni premagati mraz, smo sposobni premagati tudi marsikaj drugega. To je trening avtonomnega živčevja (z vagusnim živcem na čelu), To je trening uma. To je trening imunskega sistema. Ni boljšega (in lažjega) načina. Mraz je naš najboljši trener.
Dandanes se vse preveč zatekamo po pomoč k raznim farmacevtskim sredstvom (ki nikoli ne odpravijo dejanskega vzroka težav, ampak delujejo, če sploh, le na simptome ter povzročajo nove), zdravnikom, zdravilcem, raznim pripomočkom, dodatkom.. le malokdo pa se obrača na lastne vire za samopomoč, ki nam jih je mati narava vgradila ‘serijsko’.
Ta izkušnja mi ni dala zgolj nov pogled na življenje, ampak tudi nov pogled na ljudi, ki me (ali me več ne) obkrožajo.
In kako zdaj dalje?
Iti enkrat v mrzlo vodo ni dovolj, ni dovolj za spremembe oziroma trajne spremembe. Ledenko pravi vsaj ena oblika mrzle vode na dan – to je lahko mrzel tuš, kad napolnjena z mrzlo vodo in ledom, škaf mrzle vode na vrtu, mrzle reke ali jezera in celo sprehod v mrazu v kratkih hlačah ali ‘snežni angelček’..
In medtem, ko se svet ukvarja z majhnim nevidnim virusom, se jaz ukvarjam sama s sabo in svojim zdravjem. To je moj doprinos družbi. Moč naravnega imunskega sistema je bila, je in bo vedno najvišji ultimativni standard zdravja.
Ob tem bi se rada zahvalila Emilu Ledenku, prijateljici Marjani Žnidaršič, ki me je spodbujala in tudi mojima otrokoma, ki sta največji navdih za vse, kar počnem in jima želim biti dober zgled! (Že sedaj me želita posnemati in kar naprej govorita o ‘ledeno mrzli vodi’ 😉 ).
Gibanje je življenje. Gibanje je zdravilo. Ampak kakšno?
V poplavi raznoraznih vadb in ‘six pack’ fitnes industrije smo vam pripravili izredno zanimivo popotovanje skozi gibanje človeškega telesa – BREZPLAČNO AKADEMIJO treh videov!
S klikom na spodnji gumb boste dobili povezavo do naše Youtube ‘playliste’, kjer bomo vsak teden naložili en brezplačni video z bogato vsebino!
Prvi video iz serije bo naložen 10.11.2021 (in potem vsakih 7 dni naslednji). Na Akademijo se lahko prijavite kadarkoli po tem datumu.
VSEBINA 1/3
1. Kako gibanje / vadbo dojemajo naši možgani? (0:30)
2. Kaj so telesni zemljevidi (1:20)
3. Naše telo je naša biografija (3:11)
4. Zakaj se načrtno gibamo in kako je bilo včasih? (4:50)
5. Zakaj je gibanje zdravilo? (6:00)
6. Sea squirt (6:00)
7. Kakšno vadbo potrebuje naše telo? (12. točk) (8:00)
8. Zakaj potrebujemo raznoliko gibanje? (10:00)
9. Kakšna vadba je hormetična? – hormeza – pozitivni stres (14:55)
10. Vadba z utežmi ali lastno težo? (20:00)
11. Gibanje limfe (21:21)
12. Gibanje fascij (23:00)
13. Zakaj je dihanje pomembno? (31:00)
14. Kako telesna drža vpliva na izid vadbe? (35:00)
15. Je bolje visok ali nizek bazalni metabolizem? (35:55)
16. Napovednik česa je močan stisk roke? (39:00)
17. V kateri coni srčnega utripa naj vadimo? (39:33)
18. Napovednik česa je variabila srčnega utripa in kaj je? (43:00)
19. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (očesnih) (44:17)
20. Katerih mišic nikoli ne treniramo? (jezik) (45:00)
VSEBINA 2/3
1. Kako treniramo žilne mišice? (0:26)
2. Kako v eni minuti ocenimo zdravje in fitnes posameznika? (1:40)
3. Bi želeli shujšati, pa vam ne uspe? Zagotovo niste upoštevali tega.. (2:26)
4. Kaj prinaša ‘six pack’ fitnes industrija? (10:12)
5. Prikaz neustreznih vaj. So zraven tudi Tibetanske? Kako jih prilagodimo? (11:23)
6. Kaj pa plank? Prikaz dinamičnega planka.. (16:33)
7. Katere pilates vaje so škodljive? (17:49)
8. Posledice neustrezne vadbe na telo (18:15)
9. Diastaza rektusov – razmik trebušnih mišic kot ena od posledic? Kako jo odpravimo? (20:00)
10. Diastaza rektusov – moški niso izjema (23:16)
11. Najlažji test diastaze rektusov (23:30)
12. Kako testiramo, če imamo šibek trup/core? (23:48)
13. Primeri ustreznejše vadbe (27:50) 14. Ali obstaja ena sama vaja, ki je ‘multinutrient’? (38:04)
VSEBINA 3/3
1. Je tek zdrav? Na kaj moramo biti pozorni? (0:05)
2. Kaj pa hoja? Kako pravilno hodimo? (6:29)
3. Kateri so bistveni 4 elementi dobre vadbe? (9:36)
4. Kaj je namen vadbe – celostni pogled za zdravje telesa (12:24)
5. Rjava maščoba vs. bela maščoba (16:47)
6. Kronična utrujenost, kronični stres, fibromialgija – kako izčrpavajo telo? (17:58)
7. Kako gibanje lahko povzroči ali zdravi: krčne žile, bolečine v križu, refluks, astmo, smrčanje.. (18:55)
8. Kako gibanje lahko prepreči ali omili nosečniške težave kot so bolečine v križu, medenici, pod rebri, refluks, zatekanje.. (27:55)
9. Ne bojmo se gibanja – gibanje je življenje! (28:45)
10. Brezplačni priročniki (29:32)
11. Kako začnemo z vadbo po porodu, po poškodbi, po operaciji? (30:24)
12. Kateri pripomočki DA in kateri NE? (31:32) 12. Samo-masaža z žogicami (37:00)
14. Kako izberemo pravo vadbo – trenerja? (37:37)
15. Kaj vam nudimo na Vadbeni kliniki? (40:39)
Ko sem po prebolelem covidu v roku desetih mesecev še trikrat zbolela in dvakrat krotila herpes na ustnicah, sem si rekla dovolj! Kot mati samohranilka dveh otrok in kot ustanoviteljica in ‘sama za vse’ na Vadbeni kliniki si tega ne morem privoščit ali dovoliti. Čeprav ljubim svoje delo in otroka, pa vseeno nekaj ni štimalo. Ali ste vedeli, da obstaja tudi pozitivni stres (tako imenovani eustres)? In ta dela telesu enako škodo kot negativni (distres), če traja predolgo!
Poglejmo si, kakšne fenomenalne stvari se dogajajo v našem telesu v našem hitrem življenjskem slogu..!
Kaj je stres?
Stres je porušeno stanje telesne homeostaze (ravnovesja biokemije v telesu) zaradi stresorjev, ki ‘napadejo’ naše telo v obliki negativnih misli, skrbi, strahov, jeze, žalosti, perevlikega navdušenja, fizične poškodbe, toksinov iz okolja, težkih kovin, mraza, vročine, lakote, utrujenosti, pre-treniranosti..ipd.
Stres bodisi v psihični bodisi v fizični obliki se prej ali slej manifestira tudi na fiziološki način. Zakaj?
Ker se, ko smo pod stresom, spremeni naš vzorec dihanja in vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema (tega, ki uravnava telesno temperaturo, bitje srca, prebavo, dihanje..). Sčasoma poruši telesno homeostazo in ustvari okolje oziroma podlago za razvoj bolezni in/ali bolečin. Bolj smo podvrženi boleznim (porušena homeostaza), manj smo odporni na stres. In obratno.
Naše telo oziroma trilijarde njegovih celic deluje na sledeč način: Celice našega telesa so bodisi v načinu obnavljanja ali v načinu obrambe. Ne morejo biti v obeh načinih hkrati. Zato se telo ne more zdraviti, dokler je v načinu obrambe (vnetna stanja).
Ko smo pod stresom, naše telo izloča hormone, kot so adrenalin in kortizol, ki vklopijo ‘preživetveni način’ delovanja telesa (povišan krvni tlak, zmanjšano sproščanje inzulina, povišan sladkor v krvi..), ki omogočajo hitro sprejemanje odločitev, vendar hkrati izklopijo življenjsko manj pomembne funkcije, kot je delovanje imunskega sistema, prebava in sinteza proteinov.
Pogosteje in dlje časa smo pod stresom, bolj zaviramo lastno delovanje imunskega sistema, ustvarjamo inzulinsko rezistenco, povišan tlak, holesterol, težje izgubimo trdovratno maščobo okoli trebuha, ustvarjamo kronično vnetje v telesu, prepustno črevesno steno, zato smo bolj dovzetni za okužbe, izgorelost, depresijo, anksioznost, alergije, srčno-žilne in avtoimune bolezni.
Tu pride na vrsto vagusni živec.
Vagusni živec je najpomembnejši živec v našem telesu. Uravnava vnetni odziv telesa. Spodbujanje delovanja vagusnega živca torej zmanjšuje kronična vnetja.
Kaj je vagus?
The brain, in right profile with the glossopharyngeal and vagus nerves and, to the right, a view of the base of the brain. Photolithograph, 1940, after a woodcut, 1543. Created 1940. Human anatomy. Cerebellum. Pons Varolii. Neuroanatomy. Cranial. Nerves. Glossopharyngeal nerve. Vagus nerve. Nervous system. Contributors: Andreas Vesalius (1514-1564). Work ID: njv3mjbp.
Vagus je v bistvu ‘kabel’ oziroma ‘dvosmerna avtocesta’ med notranjimi organi (srce, pljuča, prebavila) in možgani. Možganem prenaša njihova sporočila (senzorična), nazaj pa pripelje navodila, ‘ukrepe’ možganov v zvezi s tem (motorična – kar pomeni gibanje, npr bitje srca).
Gre za deseti možganski živec, najdaljši v telesu, glavni živec našega parasimpatičnega dela avtonomnega živčevja. To je naš zaviralni sistem, sistem, ki telo umirja, da se lahko obnavlja in ‘cveti’ – v nasprotju z drugo divizijo avtonomnega živčeja, simpatikusom, ki skrbi za preživetje – ‘boj ali beg’. Večina ljudi je kronično ‘zaklenjenih’ v ‘preživitvenem načinu’ – v tem načinu se telo ne more obnavljati, saj mora poskrbeti zgolj za trenutno preživetje, ki se navezuje na bolj ali beg. V tem načinu so mišice kronično zakrčene, dihanje plitvo in stresno, po telesu pa dirjajo stresni hormoni.
Dejstvo je, da se stresa (bolje rečeno stresorjev) ne moremo nikoli (popolnoma) znebili. Lahko pa vplivamo na to, kako se naše telo sooča z njimi! Svoje telo lahko naredimo odporno na stres! Gre za popolnoma fiziološke procese v telesu na katere lahko vplivamo s pomočjo treninga dihanja in še na veliko drugih načinov kot je na primer hormeza (uvajanje kratkoročnih stresorjev v obliki mraza, vročine, lakote ipd, ki telo vzpodbudijo da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe, da bi bilo kos tem stresorjem, če bi trajali dlje časa).
Odpornost telesa na stres lahko primerjamo z vedrom vode, kjer količina vode predstavlja stres, vedro pa naše telo. Dokler je voda, ki teče v vedro v vedru, je telo sposobno ‘rokovati’ s tem. Ko se voda razlije čez vedro, se vse skupaj poruši. Stresa se ne moremo nikoli znebiti. In to tudi ni naš namen, ker stres (v pravi) meri krepi telo. Bistveno je, da znamo vedro narediti večje in močnejše! Tako lahko prestrežemo več vode (beri stresa) brez posledic na telo. Oziroma brez negativnih posledic, kajti posledice definitivno so v odzivu na stresorje. Bistveno je, da se zgodijo prilagoditve na bolje, ne na slabše.
Vedro z vodo kot simbol prekomernega stresa.
Polno vedro je naša zgornja meja ‘odpornosti’ oziroma tolerance na stres. Če dodamo še eno kapljico vode, se bo voda razlila čez rob. Vsi radi krivimo to zadnjo kapljo za probleme, ki nastanejo posledično. V bistvu pa so se problemi nalagali že dolgo prej. Če se ukvarjamo samo s problematiko ‘kaplje čez rob’, ne bomo nikoli rešili problema, saj bo vedno prišla nova ‘kapljica’, ki bo polila vodo čez. Če nimamo dovolj manevrskega prostora, nam že najmanjša količina stresa povzroči težave ali bolezen. Že najmanjša količina stresa iritira že tako razdražen živčni sistem. Potrebno je povečati vedro – oziroma umiriti živčni sistem in narediti telo bolj odporno na stres.
Aktivacija simpatikusa (stresnega odziva telesa) tako sama po sebi ni slaba, saj nam omogoča preživetje (predstavljajte si, da se pred vami kar naenkrat pojavi medved), vendar kronični odziv telesa s simpatikusom vodi v izčrpanost. Na enak način nam lahko v težjih situacijah (kjer beg ali boj ne zadostujeta) pomaga preživeti odziv telesa, kjer se pretvarjamo, da smo mrtvi (‘shut down) – za kar poskrbijo posebna vlakna vagusnega živca (dorzalni del vagusa v skladu s polivagalno teorijo*). Vendar pa kronično odzivanje telesa tudi na tak način privede do številnih zdravstvenih težav.
Simpatikus in parasimpatikus (dve veji avtonomnega živčevja) morata delovati kot gas in zavora oziroma kot stikalo, ki se mora znat v pravem času prižgat in v pravem času ugasnit. Morata biti uravnovešena. Problem nastane ko en nadvlada drugega, kot da bi se stikalo zaskočilo.
Ali ste vedeli, da z vsakim vdihom povečamo srčni utrip in z izdihom ga upočasnimo? Malce v razmislek, kako lahko z dihanjem vplivamo na svoj avtonomni živčni sistem..
Z dihanjem (in tudi drugimi ‘triki’, ki se jih naučimo v programu Stres & Vagus), v bistvu vplivamo na delovanje srca, natančneje na intervale med srčnimi utripi (variabila srčnega utripa), ki so tesno povezani z dihanjem (srce in pljuča funkcionalno gledano so kot en organ). Če to izvajamo dovolj redno in sistematsko (‘trening’), vplivamo na večjo občutljivost baroreceptorjev (receptorjev za pritisk) v karotidnih arterijah, ki nam zagotavlja boljšo odzivnost na stres oziroma hitrejšo regulacijo iz simpatikusa (beži ali se bori) v parasimpatikus (počivaj, prebavljaj in se razvijaj) oziroma v homeostazo. Gre za izboljševanje tonusa vagusnega živca!
To je trening avtonomnega živčnega sistema. To je trening vagusnega živca!
Tako preprosto je, a vseeno, skoraj ne poznam človeka, ki bi poznal te ‘ukrepe’ in si pomagal do zdravja sam, brez antidepresivov ali kopice drugih dodatkov in strokovnjakov (ne rečem, da niso nikoli potrebni). V prejšnjem blogu smo tako pojasnili, kako preprečimo okužbo s covid-19 (in drugimi patogeni) oziroma kako hitreje okrevamo in z manj posledicami.
Ali ste vedeli, da je variabila srčnega utripa (ki meri tonus vagusnega živca – višja je, bolje je) najboljši prediktor dolgoživosti, zdravja oziroma bolezni, celo boljši kot vrednosti holesterola, sladkorja in krvnega tlaka?
Ko ti zdravniki ne znajo pomagati, ko si sam za vse in ko ne veš več, kaj bi lahko storil, da bi si povrnil zdravje, pomisli:
Kako so živeli ljudje kot lovci in nabiralci, da so preživeli kot vrsta? Imeli so nekaj, kar nam manjka. Oziroma nečesa niso imeli.
Niso imeli udobja!
Udobje je nam največji sovražnik zdravja. Občasen mrazen, občasna vročina, občasna lakota, občasen večji fizični napor, hoja brez čevljev v stiku z elektromagnetnim poljem zemlje, brez sončnih očal, ki bi zavirali absorpcijo D vitamina.. to so bili kratkoročni stresorji v obliki ‘fitnesa’ ali ‘osebnega trenerja’, ki so krepili in ohranjali zdravje (homeostazo) naših prednikov. In da boste vedeli, ko te zebe, ampak resnično zebe, ne moreš razmišljati ‘neumnosti’. Gre za preživetje. Gre za fokus uma. Takrat telo naredi vse, kar je potrebno da ga pripravi na daljši mraz. Če ta stresor ne traja predolgo, nas okrepi. Dandanes tega ni. Vedno se pokrivamo z oblačili, pozimi grejemo domove, poleti hladimo, veliko sedimo, imamo ogromno toksinov v prehrani in okolju in celo v medsebojnih odnosih. To naše telo poleni (srce, žile, limfo, živčni sistem..), hkrati pa je izpostavljeno kroničnemu stresu. Smo sodobni ujetniki lastnega udobja! Kakšen izid lahko pričakujemo? Seveda, bolezni. Še ‘dobro’, da obstaja farmacija, a ne?
Torej, za konec še epilog moji zgodbi. Odkar izvajam te vaje (najdete v programu) redno, vsak dan (sploh ni težko, prav uživam v njih), Od takrat naprej sem (končno) zdrava. Pa sicer nisem delala nobenih drugih sprememb. Zdrava prehrana (vsaj kolikor se da) in gibanje očitno nista dovolj, stres povozi vse dobre namene. Dokler smo pod vplivom kakršnih-koli kroničnih stresorjev in /ali premalo/slabo spimo, nam zdrava prehrana in gibanje sama po sebi ne bosta omogočila pogojev za zdravje in zagotavljanje homeostaze telesa. Vsaj ne na dolgi rok. Preverjeno.
Se mi pridružite še vi na moji misiji ‘Nikoli več ne bom zbolela?’ Pridružite se mi na delavnici POSTANI SQAM SVOJ TERAPEVT!
In še to. Žal resnično: Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen.
S klikom na spodnjo povezavo, si boste zagotovili brezplačni video. Poslali vam ga bomo v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje. Preverite tudi mapo za promocije in spam.
Zelo bi bila vesela, če bi svoje mnenje ali izkušnje delili z mano v spodnjem komentarju oziroma če bi delili članek še med druge.
Želiš prejeti brezplačni video iz programa (za imunski sistem) Stres & vagus?
Zadnje mesece podrobno preučujem odzivanje človeškega telesa na stres, delovanje vagusnega živca in ‘samo-reguliranje’ avtonomnega živčnega sistema. Po več letih pomaganja ljudem z vadbo, gibanjem in prehrano človek ugotovi, da je vse zastonj, če nam posledice kroničnega stresa in slabo delujočega vagusnega živca rušijo dobre rezultate.
Hočeš ali nočeš se človek pri tem nauči, kako poskrbeti na naraven način (na takšnega kot si je zamislila narava), da opolnomoči svoj imunski sistem, ki nas mora obvarovati pred napadi virusov in bakterij oziroma drugih patogenih organizmov.
V tem članku vam bom predstavila vsaj dve metodi, ki jih verjetno še ne poznate in s katerima lahko že takoj danes okrepite svoj imunski sistem – popolnoma brezplačno, naravno in na znanstveno potrjen način!
Dokler živimo v ujeti v lastni komoditeti, se to seveda ne more zgoditi (resetiranje imunskega sistema). Malo ljudi ohrani oziroma ustvari močan imunski sistem v okolju, kjer ga ne trenira, ampak poleni. Kaj mislim z ‘ujetostjo v lastni komoditeti’? Zelo smo se oddaljili od narave in načina življenja drugih sorodnikov sesalcev. Le ti ne prekrivajo svojega telesa z oblačili, si ne grejejo doma, vode za umivanje, prav tako doma ne hladijo poleti, ne sedijo cele dneve za zasloni, kjer ni problem zgolj v statični drži telesa (slabi drži in pripadajočimi posledicami na telo), ampak tudi in predvsem na izgubi moči in ostrine uma.
Vse to udobje, nas dela vedno bolj šibke (in odvisne od drugih). Samo pomislimo, da imamo v telesu toliko žilnih poti, da bi lahko z njimi dvakrat in pol ovili cel svet, če bi jih postavili v eno linijo! Ves ta žilni sistem je prikrajšan vsakodnevne telovadbe in fitnesa, ker telo skrbno ovijamo v obleke in ne pustimo nikoli, da nas zares zebe ali nam je vroče. Zaradi (kronično) stresnega načina življenja, skrbi in hitenja pa vedno slabše (hitro in plitvo) dihamo, kar prav tako negativno vpliva na naše zdravje,saj se v telesu ob plitvem in hitrem dihanju sproži stresni odziv telesa. Stres sam po sebi je koristen, a le če smo ga deležni v majhnih količinah, kar telo spodbudijo k adaptacijam (na bolje) – za razliko od kroničnega stresa, ki v telesu poruši homeostazo in ustvari nezaželeno podlago za zagon (avto-imunih) bolezni in okužb.
Smo celo edini sesalci na tem planetu, ki pogosto dihamo skozi usta, čeprav usta nimajo nobene fiziološke funkcije pri dihanju (razen mehanske – kot izhod v sili), medtem ko jih ima nos kar 30 (ena od njih je tudi zaščita pred virusi) – dejstvo, ki prav tako prinese svoj delež pri slabem počutju in padcu imunskega sistema.
Zakaj vse to pišem..? Želim vas opolnomočiti s preprostim znanjem, ki bi se ga morali, po mojem mnenju, učiti že v osnovni šoli.
V nadaljevanju bom zato povzela znanstveno potrjena dejstva iz del dveh zelo velikih in kompetentnih mož, strokovnjakov na področju dihanja, zdravja in imunskega sistema:
Wim Hof in njegovo knjigo The Wim Hof Method oziroma Wim Hof Metoda
Patrick McKeown in njegovo novo knjigo ‘The breathing cure’
Dela teh dveh velikih mož sta mi bistveno spremenila življenje in mi pomagala iz moje kronične izgorelosti s pogostimi okužbami, herpesi.. ob prisotni zdravljeni’ limski boreliozi.
Mimogrede, Metoda Wima Hofa se je izkazala za koristno tudi pri odpravljanju simptomov oziroma bolezni kot so limska borelioza, revmatoidni artritis, parkinsonova nolezen, vaskulitis, fibromialgija, sarkoidoza. VIR
Znanje, ki sem ga pridobila s pomočjo njunega življenjskega dela, predstavlja glavni steber novega programa Vadbene klinike, STRES & VAGUS – programa, čigar uporabno vrednost človeštvo nujno potrebuje, če želi preživeti. V nadaljevanju vam bo postalo jasno, zakaj..
1/1 Kaj sem se naučila od Wim Hofa? (Oziroma prva metoda)
Wim Hof – ‘The Iceman’ – Človek, ki je postavil mnogo svetovnih rekordov, med drugim v plavanju pod ledeno površino (57,5 metra), pretekel bos pol maraton po ledu in snegu (v dveh urah, 16 minutah in 34 sekundah) in preživel eno uro in 42 minut v posodi z ledom. Svojo metodo imenuje Wim Hof metoda (WHM) in temelji na posebni tehniki dihanja, izpostavljanja mrazu in moči uma. Wim Hof si je dal kot del klinične študije vbrizgat smrtonosno bakterijo in jo premagal asimptomatsko z zavestno regulacijo lastnega avtonomnega živčnega sistema preko njegove tehnike dihanja in moči uma. Vir
Ne, Wim ni izjema, ki potrjuje pravilo, Wim je dokazal, da lahko kdorkoli doseže, kar je dosegel on – če sledi njegovi metodi! Trdi, da lahko vsak, kot on, asimptomatsko premaga vbrizgano e-coli bakterijo, kar je tudi dokazal s skupino 12 ljudi.
O Wimu smo že pisali v članku o krioterapiji oziroma hladni termogenezi in rjavi (grelni) maščobi v telesu, če vas zanima več. Lahko pa si pogledate tudi YT dokumentarec, ki prikazuje njega, njegovo metodo, znanstveno potrjene raziskave o učinkih metode in skupino njegovih privržencev v enem od ‘ledenih’ podvigov (Mimogrede, video ima več kot 15 MIO ogledov!) PS: Ne potrebujete kopanja v ledeni vodi, da dosežete učinke metode, zadostuje že redno izvajanje dihalne metode, mrzli tuši in miselni fokus.
Wim Hof spreminja medicinske učbenike, saj smo z njegovo pomočjo odkrili, da je človek sposoben zavestne regulacije svojega avtonomnega živčnega sistema, ki je do danes veljal za ‘avtonomnega’ – torej izven dosega naše volje (bitje srca, dihanje, prebava, imunski sistem, endokrini sistem..)
Za vas sem našla ključne kratke izseke iz njegovih YT video intervjujev in jih opremila s slovensko razlago.
VIDEO 1 V sebi imamo zdravilo proti korona virusu, ki ga ne uporabljamo (6 min) Vir
V tem videu Wim poziva kateregakoli zdravnika ali znanstvenika, da dokaže nasprotno – torej da lahko vsak človek zavestno kontrolira svoj avtonomni živčni sistem (in imunski sistem) na način, da ne pride do okužbe s korona virusom (ali drugimi patogeni) oziroma, da ga preboli praktično asimptomatsko brez simptomov kot so visoka vročina, bolečine, slabo počutje, slabost ipd – ker za tem stojijo znanstvene študije. Vse to je možno doseči z njegovo WHM metodo, ki se jo lahko nauči vsak. (Tudi sama jo izvajam). Vemo, da je do sedaj veljalo prepričanje, da človek ne more zavestno nadzorovati svojega avtonomnega živčnega in imunskega sistema, zato se tudi imenuje ‘avtonomno’, vendar imamo sedaj znanstveno potrjene dokaze, da ima vsak človek ta potencial v sebi!
VIDEO 2 Kaj lahko takoj storimo, če smo že zboleli? (6 min) Vir
Wim v tem videu pojasni, da lahko začnemo z dihalnimi vajami tudi, če smo v tem trenutki že okuženi in se počutimo slabo. Dihalne vaje bodo zmanjšale vnetje in telesu bomo pomagali k hitrejšemu okrevanju. Z vajami počasi dobimo nazaj kontrolo nad lastnim telesom in potem lahko nadaljujemo to ‘naravno terapijo’ še z hladnimi tuši. Wim pojasni, KAKO dihalne vaje vplivajo na biokemijo telesa in mu pomagajo okrevati. (PS: Preverjeno na lastni koži, med boleznijo – deluje takoj!)
VIDEO 3 Kako družbeno distanciranje vpliva na zdravje? (1 min) Vir
Wim: “Povezovanje ljudi – psihično in fizično je nujno za dobro delovanje našega živčnega sistema in zagotavljanja homeostaze. Poskusi na ločenih miših so pokazale, da jih je kar 80% (ločenih) razvilo maligna (rakava) tkiva.
VIDEO 4 Znanost pozna naravne metode za človekovo zaščito pred okužbami z virusi in bakterijami, pa je ne želi razkriti – vzrok je dobiček (2,5 min) Vir
Wim pojsnjuje o neverjetno koristnih dognanjih znanstvenih študijah, ki so jih izvajali z njegovo pomočjo in na njegovih ‘vajencih’, kjer so dokazali, da njegova metoda znižuje vnetne markerje, zmanjšuje ali celo odpravlja kronična vnetja, avto-imune bolezni, preprečuje okužbe.. vendar sedaj ne služijo svojemu namenu, ostajajo le črka na papirju, čeprav bi z njimi lahko pomagali ohranjati zdravje ljudem po celem svetu. Denar sveta vladar..
VIDEO 5 Kako so na smrt bolne kovidne bolnike ozdravili s kontrolirano hipotermijo (2 min) Vir
Wim razlaga o posebni raziskavi izvedeni v New Yorku, kjer so skupini na smrt bolnim kovidnim bolnikom pomagali do zdravja tako, da so jim načrtno znižali telesno temperaturo za dva dni – na ta način so v telesu vzpostavili kratkoročni ‘dober’ stres, ki je pomagal imunskemu sistemu se postaviti ‘nazaj na noge’. Bolniki tako niso ‘le’ preživeli, ampak so popolnoma okrevali!
Če se želite tudi vi naučiti Wim Hof Metode, potem lahko začnete na njegovi spletni strani, kjer vas čaka brezplačni mini tečaj. Sicer pa je njegova metoda tudi podrobno razložena in prikazana v našem novem programu STRES & VAGUS (več v nadaljevanju – naročite se na brezplačni prikaz vaj), in je ‘le’ ena od treh ključnih metod za vzpostavljanje in ohranjanje homeostaze v telesu- druga metoda temelji na Buteyko metodi (oziroma metodi Patricka McKeowna – Oxygen Advantage) in tretja na metodi dihanja s frekvenčno resonanco za izboljšanja variabile srčnega utripa (najboljši prediktor bolezni in dolgoživost) in tonusa vagusnega živca (glavnega živca v našem telesu, šefa avtonomnega živčnega sistema).
Torej.. imamo vse vire, da se branimo virusov in bakterij, pa jih ne uporabljamo? Zakaj? Ne čakajmo, da nam rešitve ponudijo (ali celo vsilijo) drugi, začnimo jih iskati tudi sami! Vsak je sam odgovoren za svoje telo in ima lahko popolno kontrolo nad njim, če hoče.
2/2 Kaj sem se naučila od Patricka McKeowna? (oziroma druga metoda)
Kdo je Patrick McKeown? Avtor knjig Oxygen Advantage (prevedena tudi v slovenščino ‘Zdrav dih‘) , avtor čisto nove 500 strani debele knjige The breathing cure, ‘izumitelj’ Mayotape ustnih obližev za vzpostavitev nosnega dihanja pri otrocih in odraslih ter človek, ki je sebi in na tisoče drugim ljudem pomagal odpraviti simptome astme s pravilnim načinom dihanja, Patrick McKeowen (s katerim smo opravili tudi VIDEO INTERVJU).
V sami knjigi The Breathing cure Patrick izčrpno pojasnjuje, kako je nosno dihanje ključnega pomena za ustvarjanje NO (dušikovega oksida) v telesu (z dihanjem skozi usta se ga ne ustvari dovolj), ki deluje antiseptično, protimikrobno (pobija patogene, ki želijo skozi nos priti v naše telo) ter poleg tega pomaga pri vstopu kisika v celice.
Dušikov oksid je tako zelo pomemben plin, da so znanstveniki razvili celo nosni sprej z dušikovim oksidom kot zaščito pred okužbo s COVID-19!
Leto 2020 je prineslo številne klinične poskuse, kjer so raziskovali vpliv NO (dušikovega oksida) in njegove protivirusne lastnosti oziroma inhaliranje NO za zdravljenje okužbe s COVID-19.
Ustrezen nivo NO lahko ne samo prepreči okužbo, ampak jo tudi omili, če pride do nje in omogoči hitrejše in lažje okrevanje.
Junija 2020 so v Kanadi začeli drugo fazo kliničnih raziskav o NO nosnem spreju v boju s covidom. VIR1 Ta sprej so sicer začeli razvijati za kronične sinuzitise, ampak se je izkazal za odličnega pri preprečevanju razmnoževanja covid-19. VIR 2 Vir3.
Na tem mestu se sprašujem, zakaj takšne novice oziroma preproste (naravne) rešitve ne pridejo do širše populacije?
Ali ste vedeli, da Slabe dihalne navade vodijo v kronične težave kot so astma, visok pritisk, motnje v delovanju imunskega sistema in anksioznost?
Nosna školjka nas s svojimi sinusi, turbinami in sluznico ščiti, kot ščiti morska školjka svoje bistvo, s tem da filtrira ven patogene in nezaželene delce.
Veliko ljudi, ki nosi zaščitno masko, posledično diha skozi usta (v želji dobiti več zraka), a žal ravno zaradi tega vdihne več patogenov, ki z lahkoto vstopijo v nezaščiteno telo!
Če imate težave z dihanjem skozi nos, vam v našem novem programu STRES & VAGUS nudimo naravne rešitve. Takoj zdaj pa morate preveriti, če dihate čez noč tudi ponoči? Če je vaš odgovor da, najdete rešitev na sledeči povezavi.
Zdravo (funkcionalno) dihanje je dihanje skozi nos, neslišno, počasno, s trebuhom (ne rameni) – kjer izdihu sledi kratka pavza (sekundo ali dve) pred naslednjim vdihom.
Patrick ugotavlja, da se veliko kovidnim bolnikom med in tudi po bolezni spremeni vzorec dihanja na slabše tako, da postanejo bolj zadihani, da dihajo bolj plitvo in da težko povedo cel stavek brez napora.
Če jim izmerimo BOLT oceno (Body Oxygen Level Test) – koliko časa zdržijo brez zraka na izdih predno začutijo prvo malo večjo potrebo po vdihu – je njihova ocena samo 3 sekunde, medtem ko je BOLT zdravega človeka ( s funkcionalnim dihalnim vzorcem) med 30 in 60 sekund!
V svoji knjigi in ZOOM predavanju (omenjenemu zgoraj) natančno opredeljuje korake za izboljšanje BOLT ocene oziroma za ponovno vzpostavitev funkcionalnega dihanja, ki je osnova za pravilno delujoč vagusni živec, avtonomni živčni sistem in variabilo srčnega utripa (HRV Heart Rate Variability).
Če vam ti pojmi povzročajo preglavice, vas vabimo, da si ogledate naš novi program STRES & VAGUS & DIH – Trening avtonomnega živčnega sistema, kjer so pojasnjeni na preprost način in aplicirani v prakso s še bolj preprostimi, pretežno dihalnimi vajami. (Prijavi se spodaj za brezplačni ogled videa).
ZAKLJUČNA MISEL
Predstavljajmo si, da še vedno živimo v naravi kot lovci in nabiralci (dejansko smo uspeli na milijone let živeti tako). Narava nam je ustvarila imunski (obrambni sistem), ki smo ga s pridom uporabili pred napadi patogenih organizmov in tako uspeli preživeti kot vrsta vse do danes. V naravi nismo imeli zdravnikov, nismo imeli zdravil, še manj pa cepiv. Gibanje je bilo pogoj za preživetje, vročina in mraz in občasna lakota pa naš osebni trener.
Danes živimo kot ujetniki lastnega udobja. Sedenje, stres, hitenje, strahovi, ekrani, procesirana hrana, hrana na voljo vsak trenutek, vedno enaka temperatura našega prostora polenijo naše telo in naš um. Predvsem pa polenijo imunski sistem, ki se vedno težje brani pred oportunističnimi napadi virusov in bakterij in na koncu začne napadati še samega sebe.
Kaj lahko storimo? Ker ne moremo zavrteti časa nazaj, ko smo še živeli brez pohlepa v sožitju z naravo, lahko pa naredimo sledeče:
Začnemo dnevno izvajati metodo Wima Hofa, ki sestoji iz treh delov: 1. Dihalna vaja, 2. Mrzli tuši, 3. Umiriti um
Začnemo dihati skozi nos (podnevi in ponoči), dihati s prepono, počasi in neslišno
V mesecu oktobru 2021 je izšel čisto novi program Vadbene klinike z naslovom STRES & VAGUS & DIH – Trening avtonomnega živčnega sistema, kjer boste lahko bolje spoznali svoje telo in se naučili sami vzpostaviti in zagotavljati homeostazo – to je zdravje, dobro počutje, rast in razvoj.
S klikom na spodnji gumb dobite brezplačni 45 minutni video iz programa.
Verjetno starši pogostokrat podvomimo v koristnost nošenja zaščitnih mask pred očmi otrok ali celo na njih. Ali dejansko opravičijo svoj namen, kot ga zagovarjajo vodilni, se sprašujemo. Veliko se je že govorilo vplivu mask na dihalni vzorec, na stresni odziv telesa, na spremenjeno biokemijo v telesu in na razvoj nezaželenih patogenov v njej.. nisem pa še zasledila, da bi se kdo poglobil na (negativen) vpliv nošenja maske na razvoj otrok oziroma na razvoj avtonomnega živčnega sistema, s poudarkom na vagusni živec, predvsem na tisto vejo, ki oživčuje obrazno mimiko, govor in sluh.
Za kaj gre? Kaj je vagusni živec?
Vagus je deseti možganski živec, ki izvira iz možganskega debla in potuje skozi obraz, vrat, pljuča, srce, trebušno prepono in trebuh, vključno z želodcem, vranico, črevesjem, jetri in ledvicami.(2) Vagus v latinščini pomeni “potepuh oziroma vandrovček”. Vagusni živec je neločljivo povezan z razpoloženjem, imunskim odzivom, prebavo in srčnim utripom (3)
Vagusni živec oziroma živec ‘vandrovec’ in potek njegovih vej po telesu. Vir internet
V skladu s Polivagusno teorijo (Polyvagal theory, Stephen Porges, 1994)(1) ločimo dve veji vagusnega živca (‘poli’ pomeni ‘dvojen’). Prva se nahaja nad trebušno prepono* (glavna dihalna mišica, ki se nahaja pod pljuči in nad trebušnimi organi) in se imenuje ‘ventralni vagus’ (oziroma moderni ali socialni vagus, ki izvira iz ventralnega dela možganskega debla, natančneje iz nucleus ambiguus-a) , druga se nahaja pod njo in se imenuje ‘dorzalni vagus’ (oziroma primitivni vagus, ki izvira iz dorzalnega dela možganskega debla).
Bistvena razlika med obema je, da se je, evolucijsko gledano, najprej razvil dorzalni vagus (plazilski), nato pa, s pojavom sesalcev, kamor spada tudi človek, se je razvil ventralni vagus, ki je mieliziran (ima maščobno ovojnico, po kateri se signali prenašajo hitreje). Ventralni vagus je svojevrsten nevro-regulator (8, 4) možganskih živcev V, VIII, IX, XI, ki oživčujejo progaste mišica obraza in glave (vsi omenjeni izvirajo iz možganskega debla). Te mišice nam omogočajo obrazno mimiko, vid, sluh, požiranje (koordinacija z dihanjem) in vokalizacijo (različne intonacije glasu) ter hkrati prepoznavanje mimike obraza, glave in intonacijo glasu pri drugih ljudeh oziroma sesalcih. Zato se ta sistem imenuje sistem ‘socialne interakcije’, ki ga imamo samo sesalci, z namenom, da nam omogoča prepoznavati svet okoli nas (ljudi in situacije) v obliki sporočil ‘varno’ ali ‘nevarno’. Tovrstno ‘detektiranje’ našega avtonomnega živčevja se odvija v nas neprestano in poteka preko vagusa. Ventralni vagus je tisti ‘dvosmerni kabel’ tega sistema, ki takšna sporočila sprejema in na podlagi njih ‘ukrepa’ (na primer regulira bitje srca in dihanje). (Prav tako dorzalni vagus sprejema in oddaja sporočila ter tako omogoča komunikacijo med notranjimi organi in možgani ter obrtano.)
Delitev avtonomnega živčnega sistema na tri funkcionalne enote (za razliko od klasične delitve na simpatikus in parasimpatikus). V skladu s Polivagusno teorijo se naš parasimpatični živčni sistem, katerega glavni živec je vagus, deli na ventralnega (nad prepono) in dorzalnega (pod prepono). Spodnji je evolucijsko starejši, zgornji pa se je razvil ob pojavu sesalcev in nam omogoča socialne interakcije (ki so ključne za preživetje.) VIR internet
Plazilci te sposobnosti (socialne interakcije) nimajo, zato je njihov najpogostejši odziv na zaznano nevarnost – da se delajo mrtve (‘shut down’) in s tem postanejo nezanimivi za predatorje, kar jim lahko omogoči preživetje.
Želva (plazilec), ki se skrije v svoj oklep – aktivacija dorzalnega vagusa – ‘shut down’ preživetveni sistem
Moramo se zavedati, da je glavna naloga našega živčnega sistema PREŽIVETJE. Druga najpomembnejša naloga pa je rast in razvoj (‘to thrive’). Naš živčni sistem zato non stop zbira podatke iz okolice bodisi ‘VARNO’ ali ‘NEVARNO’.
Natančneje se naše avtonomno (nezavedno) živčevje deli na simpatičnega in parasimpatična. Prvega si lahko predstavljamo kot pedalo za gas in drugega kot pedalo zavore. Ko oba delujeta usklajeno, je naše telo v homeostazi, imunski sistem lahko deluje optimalno in telo lahko raste in se razvija (otroci) ali pa ‘se obnavlja’ (odrasli).
Če otrokov avtonomni živčni sistem (v razvoju) ne zaznava dovolj ‘znakov za varnost’ ali še hujše, če ob tem zaznava preveč ‘znakov za nevarnost’, ker bodisi videva na pol zakrite obraze bodisi ker zaznava strah staršev (o tem v nadaljevanju), potem se lahko razvijeta sledeča odziva:
Boj ali beg (‘fight or flight’ – vodi ju simpatični del živčevja, ki omogoči hitro mobilizacijo telesa) – otrok postane razdražljiv, hiperaktiven, agresiven, napadalen..
‘Zamrznitev’ oziroma ‘ugasnjenost sistema’ (‘shut down – voden s strani dorzalnega ‘plazilskega’ vagusa, ki omogoči imobilizacijo telesa in s tem dvoje: 1. da kot plen nismo več zanimivi za plenilca, 2. da ne občutimo bolečine, če bi vseeno postali plen) – otrok postane pasiven.
Lestvica delovanja avtonomnega živčevja: Čisto na vrhu (delovanje ventralnega vagusa) omogoča dobro počutje, rast, razvoj in občutek varnosti. Ko se pojavi grožnja, se najprej odzove simpatični del avtonomnega živčevja, ki se želi boriti ali bežati. Če ta ne uspe odpraviti grožnje, pride na pomoč dorzalni vagus, ‘plazilski’ del našega parasimpatikusa, ki nam pomaga preživeti tako, da se pretvarjamo mrtve. Ventralni vagus je regulator oziroma inhibitor delovanja simpatikusa in dorzalnega vagusa. (Tega plazilci nimajo). VIR internet
Mimogrede, novorojenčki, še posebej nedonošenčki stari manj kot 31 oziroma 32 tednov, še nimajo dokončno razvitega ventralnega vagusa, tega evolucijsko naprednejšega (mieleniziranega oziroma ovitega v ovojnico), ki ga potem razvijejo s pomočjo matere oziroma staršev skozi prijazno obrazno mimiko, poseben ‘materinski’ ton glasu, nežen dotik bližino, sesanje in požiranje. (Avtonomni živčni sistem se začne razvijati že v maternici, tam se razvije simpatikus, dorzalni vagus, ventralni pa le delno in se nato razvija še celih prvih 12 mesecev po rosjtvu.) To se kaže v njihovih težavah kot so bradikardije (prenizek srčni utrip), apneah (kratki časovni intervali brez dihanja), težavah z hkratnim dihanjem in sesanjem / požiranjem ter v njihovi pasivnosti (veliko spijo in imajo slabši mišični tonus) – to je delovanje ‘plazilskega’ vagusa, ki predstavlja potencialno grožnjo za preživetje, saj ni prisotnega delovanja ventralnega vagusa, ki bi inhibiral brahikardije in apneje.
Dober tonus vagusnega živca, ki je zelo pomemben za dobro delovanje vseh telesnih organov, se razvije še s pomočjo ‘sinhronizacije’ mame in dojenčka skozi dihanje in bitje srca (ko-regulacija). Vemo, da dojenček ne more preživeti brez bližine in topline drugega človeka (ali teoretično sesalca). Še bolj neverjetno pa je dejstvo, da se tudi materin živčni sistem (z vagusom na čelu) odziva nazaj, ko je dojenček zadovoljen, ljubek, se nasmeji.. in ustvarja boljši tonus njenega vagusnega živca. In še to.. boljši je tonus vagusnega živca pri dojenčkih, hitreje se umirijo, ko začnejo jokat. (4)
Te informacije so zelo pomembne tudi za vse nosečnice, ki nosijo otroke v tem pandemičnem času in s svojim uravnovešenim ali neuravnovešenim avtonomnim živčevjem oziroma vagusnim živcem vplivajo na razvoj otrokovega avtonomnega živčnega sistema v maternici.
Ta razvoj se ne ustavi po zaključenem porodniškem dopustu. Otroci še naprej konstantno iščejo ‘znake varnosti’ še posebej, ko mame ni v bližini, v obliki ‘ninic’, bližnjih sorodnikov, vzgojiteljic, psa.. ipd. To je ključno za dober razvoj ventralnega vagusnega sistema, ki vodi v uravnovešen psihični in fizični razvoj posameznika.
Obstaja poskus z dojenčkom (‘Still face experiment’), ko ga mama dve minuti samo nepremično gleda in mu ne daje nazaj nobenih znakov varnosti. Poglejte v videu, kaj se zgodi:
Podobno je, če si odrasli nadenemo maske in na tak način komuniciramo z otroki. Vrtčevski in šolski otroci morda ne bodo zapadli ravno v tak odziv kot dojenček (prestrašen jok), bodo pa reagirali najverjetneje na način, da bodo vse pogosteje in pogosteje se začeli odzivati preko dorzalnega vagusa (lahko tudi preko simpatikusa ‘boj ali beg’) in se zapirati vase (‘shut down’ efekt). Otroci so šibkejši od nas odraslih, zato se najlažje ‘podredijo’ situaciji z ‘utišanjem svojega lastnega sistema’, tako kot se plazilci pretvarjajo, da so mrtvi, ker jim to omogoča način preživetja. Skrajšano: otrok oziroma njegov nezavedni živčni sistem bo ob znakih nevarnosti (ali premalo znakov varnosti) najverjetneje raje izbral ‘utišanje lastnega sistema’ kot boj ali beg. Razlika je v tem ali to strategijo uporabljajo/mo le v ključnih življenjskih situacija ali kronično, vsak dan..?
Značilnost ljudi, ki so ‘zaklenjeni v dorzalnem vagusnem stanju je, da so brezizrazni, govorijo z monotonim glasom ali celo prenehajo komunicirati, so bledi, nemotivirani, brezupni, nedružabni, niso se pripravljeni boriti zase, mišični tonus pade, drža se slabša (‘ukrivi’), spremeni se vzorec dihanja, lahko se pojavijo nepojasnjene bolečine kjerkoli po telesu, nagnjenost k odvisnostim, sindrom razdražljivega črevesja, napenjanje, refluks, diareja ali zaprtost..
Dobro se je zavedati, da obstaja ‘varnostni mehanizem’, da do tega ne bi prišlo in sicer (v skladu s Polivagusno teorijo) tako imenovani ‘social engagement system’ oziroma ‘družbena povezanost’, ki ga omogoča kompleks ventralnega vagusa. Ventralni vagus nam omogoča prepoznavanje obrazov in glasov, ki ustvarjajo občutek varnosti. S tem se odpovemo pretirani pozornosti na potencialne znake nevarnosti (‘hypervigilance’), kar bi nas v bistvu lahko ogrozilo. Večkrat ko je otrok deležen občutkov varnosti, bolj lahko razvije ta varnostni mehanizem. (Ventralni vagus regulira oziroma inhibira delovanje simpatikusa in dorzalnega vagusa. Vendar ko deluje sinhrono z njima, na primer ko deluje skupaj s simpatikusom, ustvarja stanje ‘igrive mobilizacije’ kot je razgibana otroška igra, športno tekmovanje ipd oziroma ko deluje v harmoniji z dorzalnim vagusom ustvarja okolje ‘imobilizacije brez strahu’ – ko na primer z otrokom ali ljubljeno osebo ležimo na postelji in se crkljamo.)
Vendar če otrok pogosto zapade v stanje imobilizacije (ugasnjenosti), potem vedno težje prepozna občutke oziroma znake varnosti, čeprav so le ti prisotni. (Enako velja tudi za odrasle). Če se z mislimi vrnemo na zgornjo lestev (slika), se moramo zavedati dejstva, da ko enkrat pademo na dno lestve, se veliko težje povzpnemo nazaj na vrh. če se to zgodi našemu otroku, je dobro vedeti, kako mu lahko pomagamo. (V nadaljevanju)
Kar pomislimo sami na kakšen tak dogodek v otroštvu, ki nas je privedel do ‘ugasnjenosti’. Sama lahko povem izkušnjo, ko sem v tretjem razredu osnovne šole, pri branju berila vprašala, kaj pomeni beseda ‘kolešček’ v nekem določenem kontekstu. Cel razred se mi je začel smejati. To sem občutila kot občutek grožnje (ne varnosti) in sem se zaprla vase (nisem se kregala s sošolci ali zbežala iz razreda). Posledično sem imela celo življenje strah kaj javno vprašati, da ne bi doživela enakega ali podobnega odziva, raje ‘sem se utišala’..
Tudi na odrasle imajo lahko maske na drugih ljudeh ali sebi enak efekt. Le da imamo odrasli že razvit živčni sistem, kar pa žal ne pomeni, da smo ‘imuni’ na spremembe na slabše. Pri odraslih ni problem le v nošenju mask, ampak v celotni situaciji pandemije, ki nam ustvarja tri ključne dejavnike za pojav kroničnega STRESA, (stres pa vemo, da vodi v različna bolezenska stanja in deregulacijo živčnega sistema.) Torej te tri dejavniki so:
Pomanjkanje informacij
Nepredvidljivost
Pomanjkanje nadzora nad situacijo
Dr. Steven Porges navaja socialno interakcijo (‘social engagement’) in ko-regulacijo (‘co-regulation) naših živčnih sistemov (med ljudmi) kot temelj dobrega razvoja ventralnega vagusa, ki je pogoj za naše zdravje tako kognitivno kot telesno.
Torej ključni pogoj za preživetje in razvoj otroka je povezovanje z osebami, ki imajo reguliran (uravnovešen) vagusni živec oziroma avtonomni živčni sistem. Sesalci se za razliko od plazilcev med seboj povezujemo in s pomočjo ko-regulacije uravnavamo/razvijamo naš živčni sistem, ki je pogoj za preživetje.
Zato se je na tem mestu tudi potrebno vprašati, kam pelje socialna izolacija?
Kako bomo starši zaščitili svoje otroke? Kakšna generacija bo zrasla iz njih, če ne bomo ničesar storili?
Kakšen svet jim bomo s tem pustili za sabo?
Tudi ne-ukrepanje je vrsta ukrepanja. Odločitev in moč je na naši strani.
Kako si lahko pomagamo v teh časih (starši otrokom)?
Ko je le možno, se čim več družimo in pogovarjajmo s svojimi otroki.(zraven sodi tudi poljubljanje, objemanje, nežna intonacija glasu, nasmeh na obrazu..)
Skupaj pojmo pesmi, kajti petje pomaga ustvarjati boljši tonus (ventralnega) vagusnega živca
Če je možno, naj ima otrok (družina) psa oziroma drugega sesalca.
Pustimo vrtčevskim otrokom in prvošolčkom (če je potrebno) njihove ninice s seboj.
Skušajmo zmanjšati druge stresorje v njihovem življenju.
Narišimo nasmeh na masko (če jo že moramo nositi).
Ustvarjajmo video klice s sorodniki/prijatelji, s katerimi se ne moremo srečati.
Ne pozabimo na skupna kosila/večerje z zdravo prehrano in sprehode v naravi, na svežem zraku in soncu.
Vzgojitelji in učitelji naj ne nosijo mask (niti pod brado).
Če že moramo nositi masko v dani situaciji (npr družina), se igrajmo igrico, da otrok ugane, katera oseba se pod masko smeji (to naj razbere iz oči).
Če nosimo masko, ne nosimo hkrati še sončnih očal in bolj poudarjeno komunicirajmo z očmi ali intonacijo glasu, lahko tudi s telesno držo. (slaba sključena drža je tipična za dorzalni vagus). Sočloveka oziroma otroka večkrat vprašajmo, kako je, kako se počuti.
Spanje v istem prostoru lahko pomaga uravnovesiti (‘ko-regulirati’) vagusni živec.
Najstniki lahko izvajajo tudi vaje za odrasle (beri v nadaljevanju).
Vabljeni, da napišete tudi vaše predloge spodaj v polju za komentiranje!
Kako starši lahko pomagamo sami sebi?
Če trpimo stres, napade tesnobe, panike, ankisoznost, depresijo, težave z dihanjem, motnje v razpoloženju, brezup, zakrčeno telo, palpitacije, bolečine po telesu, pogosto zbolevate, pomeni da naše telo (živčni sistem) reagira (kronično) bodisi s prevlado simpatikusa ali dorzalnega vagusa.
Dobro je, da starši znamo poskrbeti zase, da smo čim bolj zdravi in uravnovešeni, kar se posledično odraža (ko-regulacija) tudi na otrocih.
Za vas imam dobro novico, saj sem ravno sredi priprav čisto novega programa vaj za uravnovešanje vagusnega živca oziroma program vaj za naše telo (avtonomno živčevje), da postane (bolj) odporno na stres! (Izide do 31.10.2021 – do takrat si ga lahko zagotovite v predprodaji po polovični ceni!)
Ko bo program na voljo (september 2021), bo na voljo nekaj dni brezplačno. Če se želite naročiti na brezplačen ogled tega edinstvenega programa, ki je rezultat večletnih raziskav dihanja, variabile srčnega utripa in vagusnega živca, potem se prijavite s klikom na spodnji gumb.
Še bolj bom vesela, če napišete spodaj v komentar, kaj si najbolj želite v tem programu oziroma, kakšni so vaši predlogi za pomoč otrokom in njihovim staršem (učiteljem, vzgojiteljem) v teh turbulentnih časih!
Povzetek
Novodobni turbulentni časi prinašajo velike spremembe oziroma posledice na psihično in fizično stanje ne samo nas odraslih, ampak tudi naših otrok. Le ti so veliko bolj ranljivi od nas, saj se še razvijajo in nimajo veliko besede pri tem, kaj se z njimi (in v njih) dogaja. Dobro je, da se starši zavedamo morebitnih škodljivih vplivov aktualnih ukrepov in da znamo pri tem (glede na dane razmere) otroku (in sebi) čim bolj pomagati. Znanje osvobaja.
Ključne besede tega zapisa so: #varnost #občutekvarnosti #socialnapovezanost #družbenapovezanost #koregulacija #avtonomniživčnisistem #vagusniživec #ventralnivagus #dorzalnivagus #polivagusnateorija
Torej po principu Polivagusne teorije, potrebuje otrok za dober razvoj svojega avtonomnega živčnega sistema (ki mora znati navigirati med aktivacijo simpatikusa in dorzalnega – primitivnega (‘shut down’) vagusa) čim več ‘sporočil varnosti’ iz okolice. Ker se naš telesni živčni sistem regulira preko živčnih sistemov bližnjih (‘ko-regulacija’), potrebuje otrok brati ta sporočila iz obrazne mimike in skozi ton glasu ljudi, ki so prisotni v njegovem življenju. Če si zakrivamo obraz, hote ali nehote, ta sporočila preoblikujemo v sporočila ‘ne-varnosti’ s tem pa pri otroku spodbujamo prevlado primitivnega – dorzalnega vagusa (‘shut down’), kar ima lahko neželene posledice na njegov kognitivni in fiziološki razvoj ter življenje.
Rešitev vidim v tem, da starši (oziroma vzgojitelji, učitelji) skušamo kompenzirazi z ‘načrtnim’ dodajanjem ‘varnostnih sporočil (‘cues of safety’) v otrokovo vsakdanje življenje in da ob tem poskrbimo za lastno uravnovešenost živčnega sistema (dihalne vaje, gibanje in še mnogo več).
Simbolično drevo avtonomnega živčnega sistema in lestvica od dorzalnega do ventralnega vagusa (od spodaj navzgor).
VIRI:
Stanley Rosenberg, Accessing the Healing Power of the Vagus Nerve, (California: North Atlantic Books, 2017), 37.
Vince, Gaia. “Hacking the Nervous System to Heal the Body.” Discover Magazine, May 2015
Breit, Sigrid, et al. ‘Vagus Nerve as Modulator of the Brain-Gut Axis in Psychiatric and Inflammatory Disorders’, Frontiers in Psychiatry, 13 March 2018.
EVOLUCIJSKO GLEDANO – ZMOŽNOST, DA LAHKO HITRO IN UČINKOVITO OBRAČAMO GLAVO POMENI RAZLIKO MED PREŽIVETJEM IN SMRTJO (tako za plenilce kot za plen).
Gibljivost vratne hrbtenice je zato dejansko pokazatelj oziroma napovednik zdravja celotnega telesa!
Mimogrede, koliko stopinj bi naj bili zmožni obračati glavo?
Fleksija (upogib glave naprej) — 45 -50 stopinj
Ekstenzija (izteg glave nazaj) — 80 stopinj
Desna lateralna fleksija (desno uho proti desni rami) — 45 stopinj
Leva lateralna fleksija (levo uho proti levi rami — 45 stopinj
Rotacija v desno (pogled v desno, brada potuje proti rami) — 80 stopinj
Rotacija v levo (pogled v levo, brada potuje proti levi rami) — 80 stopinj
Še bolj kot to, da je vrat tog in negibljiv je, da je bolj tog in zakrčen na eni strani kot na drugi. Dostikrat temu lahko botrujejo naše vsakodnevne navade (recimo gledanje v monitor postrani ali igranje glasbenega inštrumenta na eno stran ipd), lahko pa razlog pride celo iz notranjosti telesa, kjer vladajo asimetrije. Več o tem oziroma o asimetričnosti trebušne prepone in učinkih na telo, si poglejte v spodnjem videu ‘Kako vratna drža vpliva na telo’.
Poglejmo si enega od scenarijev..:
Stresno življenje, korona obdobje, hitenje, strah pred prihodnostjo, strah pred neznanim, nemoč.. spremenijo naš vzorec dihanja v bolj plitvega (da dihamo ‘z rameni’).
V takem stanju trebušna prepona (glavna dihalna mišica) ne more dobro opravljati svojega dela (zagotavljati kisika pljučam in s svojim gibanjem masirati trebušnih organov vključno z vagusnim živcem), to delo prevzamejo po večini vratne mišice (pomožne dihalne mišice).
Dihanje s trebušno prepono, glavno dihalno mišico.
Zaradi plitvejšega dihanja, morajo trebušni preponi pomagati pomožne dihalne mišice, ki jih vidimo na sliki v vratnem in prsnem predelu. To je stresni način dihanja in naj ne bi trajal večino časa.
Slaba drža z zamikom glave naprej oziroma z ‘vratno grbo’.
Omeji pretok kisika in hranil ter limfe možganskim živcem, še posebej vagusnemu, ki prehajajo iz lobanje.
Možganski živec (vagus), ki izhaja iz lobanje in se spušča po vratu navzdol.
Ko je omejeno delovanje vagusnega živca, je lahko omejena skoraj katerakoli funkcija našega telesa! Vagusni živec, glavni živec našega avtonomnega živčnega sistema namreč oživčuje skoraj vse organe. (Več o vagusnem živcu v blogu ‘Je za vse kriv vagusni živec..?’)
The brain, in right profile with the glossopharyngeal and vagus nerves and, to the right, a view of the base of the brain. Photolithograph, 1940, after a woodcut, 1543. Created 1940. Human anatomy. Cerebellum. Pons Varolii. Neuroanatomy. Cranial. Nerves. Glossopharyngeal nerve. Vagus nerve. Nervous system. Contributors: Andreas Vesalius (1514-1564). Work ID: njv3mjbp.
Vagusni živec (živec ‘vandrovček’), glavni živec avtonomnega živčnega sistema.
Ker se glava zamakne naprej (oči pa morajo ostati v horizontalni ravnini), se naredi v vratu velika lordoza, na vrhu ramen pa ‘grba’. Takšna drža (konstrukcija), ki je mimogrede tipična, ko tipkamo po telefonu ali smo za računalnikom, zakrči pomembne zatilne (subokcipitalne) mišice – s tem pa omeji dotok kisik in hranil (krvi in tudi limfe) do možganskega debla (iz katerega izvirajo možganski živci). To pa velikokrat povzroča tudi glavobole.
Kaj se še zgodi pri tem? Spodnji del lobanje pritisne na aksis (prvo vratno vretence) in utesni ne samo možganske živce, ampak tudi hrbtenjačo.
Znajdemo se v začaranem krogu.
Obkroženo na sliki. atlas in aksis, prvi dve vratni vretenci. Pri drži, kjer je glava zamaknjena naprej, spodnji del lobanje začne pritiskati na atlas.
Mimogrede, mišice na spodnji sliki (Trapezius in SCM – sternocleidomastoid) so edine mišice (od vratu navzdol) oživčene z možganskimi (in ne spinalnimi) živci! In ravno te mišice kompenzirajo delo trebušne prepone.
Torej.. GLABOVOLI? BOLEČ VRAT? BRUKSIZEM? (Škrtanje z zobmi), TEŽAVE S TMJ (temporo-mandibilarnim oziroma čeljustnim sklepom) ..izbočen trebuh, bolečine v križu, morda prolaps?
TEST OD KOD IZVIRA MIŠIČNA BOLEČINA V VRATU
Če obrnemo glavo v desno in nas pri tem boli/zateguje na levi strani, potem je vzrok najverjetneje v trapezasti mišici ali mišici sternocleidomastoid, ki sta oživčeni z možganskimi živci (XI). Če pa vas boli na isti strani, kamor obračate glavo, potem je verjetno vzrok v mišici levator scapulae (dvigovalka lopatice), ki je oživčena s spinalnimi živci.
Ločimo vaje, ki so namenjene mišicam oživčenimi z možganskimi živci in vaje, ki so namenjene mišicam oživčenim s spinalnimi živci. [PROGRAM ODKLENI VRATNO GRBO].
Da sta ključni obračalki glave, mišica trapezius in sternocleidomastoid oživčeni z možganskimi živci ima verjetno prav tako evolucijski pomen, saj živčni signali tako hitreje pridejo do cilja in nazaj, kar je pomembno z vidika preživetja.
Ali ste vedeli, da lahko že ena negativna misel premakne atlas (1. vratno vretence) iz poravnave?
V svoji knjigi the Healing Power of Vagus Nerve, avtor dr. Stanley Rosenberg pojasnjuje svoj eksperiment s študenti, kjer so s tipanjem spinalnih procesusov atlasa (robov prvega vratnega vretenca) ob produciranjem negativnih misli zaznali premik (v frontalni in horizontalni ravnini).
Samo ena negativna misel! Ali se sploh zavedamo kakšno moč imajo naše misli? Možgani praktično ne ločijo resnice od ‘resnice’, ki se odvija v naših mislih. Če verjamemo, da nas naše lastno telo (imunski sistem) ne more zaščititi pred virusi in bakterijami, potem nas najverjetneje tudi ne bo. In če pogosto razmišljamo pesimistično, smo nestrpni, ljubosumni, žalostni.. potem se to odraža v našem živčnem sistemu, srčni variabili, tonusu vagusnega živca..
Zamik atlasa lahko pomeni ‘zamik česarkoli’ v telesu..npr težave z lopaticami, vratom, ledvenim delom, kolenom, gležnjem.. Prav tako pa pomeni omejen dotok kisika in hranil v možgansko deblo, kar slabo vpliva še posebej na vagusni živec..
Zamaknjeno prvo vratno vretence (atlas) poruši celotno telesno ravnovesje.
Nameščanje atlasa pri usposobljenih strokovnjakih lahko pomaga (ali pa ravno nasprotno), zagotovo pa atlasa ne ‘zacementira’ v ustrezen položaj. Atlas se bo zaradi našega nespremenjenega načina življenja prej ali slej zopet premaknil. Vaje za resetiranje vagusnega živca pomagajo uravnovesiti tudi atlas (in s tem celo telo). Še največ pa lahko naredimo s celostnim pristopom (glej v nadaljevanju).
Ste vedeli, da je od poravnanosti čeljustnega sklepa in zob odvisna lega atlasa in aksisa?
Gibanje TMJ je zelo tesno povezano z drugim vratnim vretencem, C2 ali znanim tudi kot os. Lahko bi si mislili, da je pri odpiranju in zapiranju spodnje čeljusti njeno gibanje osredotočeno okoli kondila v samem TMJ. Vendar temu ni tako. Torej pravilna poravnanost čeljustnega sklepa in gibanja v njem vpliva na gibanje axisa in s tem tudi atlasa in s tem na celo telo.
Slika prikazuje, kako se ‘obnašanje’ določenih sklepov v telesu podvaja na drugih. Na primer prvo vratno vretence (C1) se povezuje s petim ledvenim vretencem (C5). Drugo vratno se povezuje s četrtim ledvenim, tretje s tretjim. Tako lahko razumemo, da vratna lordoza (konkavna krivina vratne hrbtenice) narekuje ledveno lordozo.
Zobni ugriz, krivi zobje.. tako vplivajo na našo držo! Včasih je dovolj, da poskrbimo za svoje zobe (ampak na pravi način) in lahko rešimo marsikatero težavo oziroma bolečine v vratu. Mimogrede, pri tem lahko naredimo veliko sami že samo s tem, da ne dihamo skozi usta! Poglejte si razsežnosti posledic dihanja skozi usta TU!
Kaj je glavni vzrok tem težavam?
V današnjem scenariju smo navedli stres in trenutno življenjsko situacijo.
Potem pa je tu še slabo zavedanje lastnega telesa, kar se odraža skozi slabo držo telesa skozi dan (in noč).
Zamislimo se, koliko časa na dan smo v takšni ali podobni drži, ko sedimo (za računalnikom), ko obedujemo, pišemo sporočila, nosimo otroke, hodimo..? Dlje časa smo v takšni drži, bolj jo ‘vgradimo’ v naše telo.
Razlog se lahko skriva tudi v fiziološki travmi, recimo v prometni nesreči, padcu, udarcu.. V tem primeru lahko pridejo zelo prav roke dobrega osteopata, cranio-sacralnega terapevta, manualnega terapevta, da vam morebitni zamik/premik skušajo ‘naravnati’.
In še več.. Kot smo že omenili, da zobni ugriz ter poravnava/mehanika čeljustnega sklepa vplivajo na vratno držo (in posledično celo tako), prav tako podoben vpliv lahko pride iz spodnjega dela telesa navzgor. Na primer iz nestabilne medenice (VIDEO) ali pa iz stopal!Če nas nekaj boli (na primer vrat), to še zdaleč ne pomeni, da razlog izvira iz vratu.
Na 1. sliki vidimo, kako lahko spuščen stopalni lok (tri imamo) vpliva na ‘kolaps’ celotne drže po verigi navzgor vse do vratu. Na 2. sliki vidimo, kako so mišice s fascijo (ovojnico) povezane med seboj v celostne funkcionalne enote od podplatov do zatilja. Na sliki sta prikazani sprednja in zadnja površinska linija (kompleksa mišic in ovojnic). Kjerkoli na ‘tračnici’ se pojavi težava, to lahko vpliva kjerkoli drugje.
Če imamo težave z vratom, moramo čim prej začeti razmišljati celostno in se na takšen način tudi lotiti težav.
Eden od pomembnih vzrokov za manj gibljiv vrat (in celo telo) je šibek trup!
Šibek trup pomeni ogroženost telesa, da si med gibanjem poškoduje hrbtenico, zato telo omeji gibanje tako, da zakrči mišice, kar se občuti tudi v vratnem predelu.
Naredimo test!
Stojimo pokončno. Z brado se skušamo dotakniti prsnice (ne da bi odpirali usta). Ne gre? Sedaj pa stisnimo blazino (en predmet) med noge (med notranje stegenske mišice) in poskusimo ponovno? Je sedaj vrat bolj gibljiv? Da? To pomeni, da gre za šibek trup, saj stisk notranjih stegenskih mišic aktivira globoke mišice trupa.
Z ustreznimi korekcijskimi vajami za vratno hrbtenico lahko vplivamo na držo celotnega telesa.
Za temi preprostimi tremi podpornimi stebri se skriva tedenski sistem vaj in napotkov, ki se imenuje ODKLENI VRATNO GRBO.
Drugi pomemben razlog je jezik!
Da, jezik! Prekratek oziroma premalo gibljiv jezik lahko vpliva na zategnjenost v vratu oziroma čeljustnem sklepu oziroma ‘poskrbi’ za nepravilen razvoj čeljusti in poravnavo zob ter preozke dihalne poti, ki vodijo v ‘vratno grbo’. Več o tem v članku VPLIV JEZIKA NA TELO.
In še nasvet, kaj storiti, ko vas ‘zagrabi v vratu’!
Vratni mišični spazem (krč) oziroma začasni torticollis nikoli ne raztegujemo. Ko pride do akutne bolečine, lahko le čakamo, da mine oziroma nežno masiramo ali grejemo. Telo je z razlogom zaklenilo vrat (vratno hrbtenico), saj njena ogroženost lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Recimo, da ste naredili tak gib, kjer ste prekomerno raztegnili vrat, ste lahko pri tem ogrozili hrbtenjačo in telo bo vedno ravnalo z načelom ‘naredi, kar je najpomembnejše za preživetje’ in zaklenilo (zategnilo) vrat oziroma del vratu.
Zaključne misli..
Ko nas začne kaj bolet, kot na primer vrat, ledveni del, rama.., smo večkrat mišljenja, da si sami ne moremo kaj dosti pomagati in iščemo pomoč pri zdravnikih, fizioterapevtih, osteopatih ali maserjih. Vsekakor nam to lahko pomaga, vseeno pa bi bilo že iz preventivnega vidika bolje, če bi znali bolje občutiti svoje telo, da ne bi z držo in gibanjem delali ‘napak’, ki nas privedejo do bolečin. Dobro bi bilo tudi, če bi v osnovi malce bolje poznali svoje telo. Če se tako dobro spoznamo na delovanje telefonov, računalnikov, avtomobilov, bi se ‘brez slabe vesti’ lahko bolje spoznali tudi na lastno telo. V večini primerov najbrž ne bi potrebovali pomoči drugih, kot je (divje) živali ne. Vedeli bi, kako osvoboditi svoje telo, da si samo pomaga. Kajti verjeli ali ne, najpomembnejša naloga našega telesa je, da preživi. Zato bo naredilo vse, da samo odpravi težave. Le včasih ga ljudje pri tem nehote oviramo.
In še čisto za konec..
Umirimo dihanje, aktivirajmo parasimpatik, pomirimo vagus, izboljšamo srčno variabilo.. dajmo telesu možnost, da kaj popravi tudi samo.
Viri:
Knjiga The Healing Power of Vagus Nerve, Stanley Rosenberg
Vse naštete težave (in še marsikatera druga) imajo lahko enak vzrok – del želodca ujet nad trebušno prepono. Temu strokovno rečemo hiatalna kila ali hiatusna hernija. Ko je del želodca ujet, kjer ne bi smel bit, nastaneta v grobem dve težavi:
Hrana se ne more pravilno prebavljat
Želodec pritiska na vagusni živec
V nadaljevanju si poglejmo, kaj vagusni živec sploh je in seveda hiatalna kila ter nato, kako ta pojav vpliva na naše telo in zdravje.
Kaj je vagusni živec?
Vagusni živec oziroma živec klatež je najdaljši živec parasimpatičnega živčnega sistema (deseti možganski živec), ki oživčuje skoraj vse naše notranje organe, povezuje glavo, vrat in trup (glasilke, požiralnik, srce, pljuča, prebavila, zunanje spolovilo). Vagusni živec je kot dvosmerna avtocesta, prenaša senzorične in motorične informacije iz možganov k organom in obratno.
Potencialni simptomi poškodbe vagusnega živca:
težave z govorom ali izguba glasu
glas, ki je hripav ali piskajoč
težave s pitjem tekočin
izguba gag refleksa
bolečine v ušesu
nenavaden srčni utrip
nenormalni krvni tlak
zmanjšana proizvodnja želodčne kisline
slabost ali bruhanje
napihnjenost trebuha ali bolečina
Kaj je hiatusna (hiatalna hernija / kila)?
Hiatus je odprtina v trebušni preponi, glavni dihalni mišici, skozi katero prehaja požiralnik v želodec. Hernija ali kila je izraz za oslabljeno (nategnjeno ali natrgano) mišico. Želodec se nahaja tik pod trebušno prepono (levo spodaj pod rebri) in del želodca lahko zaradi oslabljenosti te mišice prehaja skozi (nad njo). To povzroča številne zdravstvene težave.
Prikaz ‘želodčne kile’, kjer se del želodca ujame skozi hiatus (odprtino) trebušne prepone, ki je namenjena za prehod požiralnika v želodec.
“Prebava je ključ. Če prebavni sistem ne deluje brezhibno, so ogroženi vsi drugi sistemi v telesu in slej ko prej se bodo porušili. Motnje vagusnega živca so glavni vzrok.”
(Citat iz knjige Sindrom hiatusne hernije SHH – Mati vseh bolezni)
Vagusni živec potuje skozi požiralnik. Hiatusna kila (del želodca ujet nad prepono) mehanično pritiska nanj in mu onemogoča pravilno delovanje. Ni nujno, da je želodec 24 ur na dan ujet nad prepono. Tja lahko lahko ‘zahaja’ občasno. Tudi želodec je mišica. Ko smo pod stresom ali hitimo, se ena ali druga mišica (ali obe) lahko zakrčita in povzročita, da se želodec ujame nad prepono.
Ni nujno, da želodec dejansko prestopi mejo prepone, lahko ‘le’ pritiska nanjo in povzroča enake težave, zato je SHH res težko diagnosticirati. (Namen tega članka je iskati rešitve oziroma odpraviti dejanske vzroke). Predvsem s tem povzroča težje gibanje trebušne prepone in s tem težje dihanje, posledično pa tudi slabšo drenažo limfe (pod prepono se nahaja cisterna chili).
Zato ni nujno, da vam jo zdravnik lahko vedno diagnosticira.Tudi, če jo diagnosticira, uradna medicina ne ponuja odpravljanje vzroka, ampak samo kirurški poseg, (ki pa ni nujno, da odpravi težave).. ali zdravila antacide, ki naj bi pomagala pri povečani kislini (le ta pa lahko le zamaskirajo problem).
Ker se te težave pojavljajo zelo pogosto, jih imenujemo sindrom – sindrom hiatalne (hiatusne) hernije oziroma SHH.
Tudi če nimamo ‘uradne diagnoze’, lahko poskusimo z ukrepi, ki nam v nobenem primeru ne bodo škodili. Vsekakor pa prepona potrebuje nekaj časa, da se zaceli (popravi odprtino hiatus). Z ukrepi želimo preprečiti prevelike tenzije v želodcu ali preponi, kar posledično prepreči dvigovanje želodca in telesu omogoči, da popravi hiatus.
Citat št 2 iz knjige Sindrom hiatusne hernije/Mati vseh bolezni
“Zdravi ste le toliko, kot je sposobnost vašega želodca, da..
Ostane na svojem mestu
Pravilno prebavlja hrano
Pravilno presnavlja hrano
Omogoča pravilno razporejanje hranilnih snovi iz hrane
Omogoča pravilno odstranjevanje odpadnih snovi iz črevesja”
Katere težave lahko povzroča hiatusna hernija?
PREBAVNE TEŽAVE ( spahovanje, napihnjenost, občutljivost v predelu trebuha, črevesni plini, refluks, kolcanje, izguba ali pomanjkanje teka, slabost, bruhanje, driska, zaprtje, krči pri dojenčkih, helicobacter pylori..)
TEŽAVE Z DIHANJEM IN CIRKULACIJO (omejenost globokega dihanja s prepono, kronična utrujenost, požiranje zraka, alergije, suh dražeč kašelj, občutek polnosti na dnu grla, bolečina ali pekoč občutek v prsnem košu, bolečina v levem predelu prsnega koša, zgaga, pritisk pod prsnico, bolečina v pljučih. pospešen srčni utrip, hitro naraščanje krvnega tlaka)
TEŽAVE OKOSTJA (bolečine v levi rami, v levi roki, na levi strani vratu, tudi bolečine v desni rami, bolečina med lopaticami, sklepne bolečine v okončinah, bolečine v čeljustnem sklepu, bruksizem (škrtanje z zobmi med spanjem), bolečine v hrbtenici, glavoboli
STRES (omotica, tresenje, zmedenost, napadi tesnobe, nespečnost, hiperaktivnost pri otrocih)
DRUGE BOLEZNI (zasvojenost s sladkorjem ali alkoholom, kandidoza, menstrualne težave ali težave s prostato, hripavost, debelost
Če povzamemo, glavnina naštetih težav nastane zaradi pritiska želodca na vagusni živec, ki je s tem prizadet in posledično pride do motenj v delovanju vagusa, kar pa se lahko pojavi praktično v obliki katere-koli težave.
Vagusni živec je tisti, ki po večini nadzoruje tvorjenje želodčne kisline. Če je živec stisnjen, se količina želodčne kisline zmanjša, kar povzroči gnitje hrane.. in refluks! Jetra in žolčnik pri tem čezmerno izločata encime, kar še bolj draži prebavni sistem. Trebušna slinavka prekomerno proizvaja inzulin, kar lahko posledično vodi v stanje nizkega krvnega sladkorja – hipoglikemijo. Debelo črevo pa se odzove z drisko ali zaprtjem.
Občutljiv želodec se lahko skrči že ob najmanjšem psihičnem ali fizičnem stresu, negativnih mislih, jezi, žalosti, ljubosumju, slabi drži.. ipd.
Dejstvo je, da se hrana, ki pride v delno ujet želodec nad prepono ne more dobro prebavljati. Zato telo hranilne snovi začne črpati iz kosti, ki se s tem demineralizirano in lahko privede do osteopenije in osteoporoze. Upočasni se tudi delovanje endokrinih žlez, kar negativno vpliva na delovanje ščitnice.
Če želite izvedeti več, lahko s klikom na spodnji gumb pridobite celotno predavanje o SHH, kjer natančneje pojasnjujemo, kaj se dogaja v telesu pri posamezni težavi/simptomu, kako si SHH sami diagnosticiramo in kako si pri tem pomagati (na naraven način).
Video predavanje in video z vajami za samopomoč vam bosta na voljo tri dni, potem pa jih najdete v programu ODKLENI VRATNO GRBO.
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
