Zakaj je gibljivost prsne hrbtenice ključna pri bolečinah v rami, vratu, med lopaticami, v križu, pri inkontinenci.. in še mnogo več?
Pravijo, da smo stari oziroma ‘postarani’ toliko, kot je (ne)gibljiva naša hrbtenica (Joseph Pilates).
Bolj je hrbtenica negibljiva, bolj je ovirano celotno gibanje telesa, kamor spada tudi gibanje tekočin (kot je limfa) in tudi dihanje.
Življenje je gibanje.
Če hrbtenico razdelimo na tri glavne segmente: vratna, prsna in ledvena (ostane še križnični del), velja, da je njen najbolj gibljiv del, vsaj moral bi biti, prsni del hrbtenice (čeprav iz nje izraščajo rebra), v praksi pa je ravno obratno.

Prsni del hrbtenice (vijolični) bi moral biti veliko bolj gibljiv segment hrbtenice kot je pri večini ljudi.
Ker je prsna hrbtenica premalo mobilna, telo to pomankljivost nadoknadi (kompenzira) s preveliko gibljivostjo vratne in ledvene hrbtenice, kjer se v povprečju pojavlja največ poškodb, bolečin in degenerativnih sprememb!

Gibanje hrbtenice je pomembno v vseh ravninah gibanja, ne samo v sagitalni (upogib naprej in izteg nazaj). Na prikazu vidimo rotacijo hrbtenico – torej gibanje v transverzalni ravnini (‘vodoravni’).
Kadar sta ogrožena vratni ali prsni del hrbtenice, ju telo (možgani) zaščiti tako, da jima zmanjša gibljivost. To potem čutimo na primer kot zategnjen vrat. Bolj je področje ogroženo (živci so ključni za preživetje!), bolj ga telo ‘zategne’.
Če se telo ne počuti varno – nam ne dovoli gibljivosti.
Nato pa zategnjenost že sama po sebi povzroča nadaljnje težave kot so bolečine. Zakaj?
Ker zategnjene mišice in fascije utesnijo živčne končiče za bolečino (nociceptorje) in tudi druge živce,
ker zmanjšajo pretok krvi (kisik in hranila), ker zmanjšajo pretok limfe (odvoz stropov in odpadnih produktov),
ker tkiva začnejo fibrotizirati (postanejo rigidna, neelastična, fibrozna),
ker začnejo tkiva izgubljati vodni delež (kot dojenčki imamo kar 97% vode v telesu in kot odrasli le še okoli 70 % ).
In zgodba se ne konča tu. Restrikcija gibanja telesa, pomeni tudi restrikcijo gibanja notranjih organov. Ko nam kolabira telesna drža in se držimo sključeno, ne moremo več optimalno dihati s trebušno prepono. Trebušna prepona pa je ‘najboljši trener’ za gibanje notranjih organov, fascij in limfe!

Na prikazu vidimo gibanje oziroma ‘pumpanje’ trebušne prepone, naše glavne dihalne mišice. Pri slabi drži se ne more gibati v svojem celotnem obsegu gibanja, za kar trpijo notranji organi, ki jih s tem prikrajšamo masaže in limfne drenaže.
Zato postajamo vedno bolj toksični. Kako se telo odzove na toksičnost? Z vnetnimi procesi. Potem je tu še (ne)ustrezna prehrana, stres in premalo (kvalitetnega) spanja.. in smo tu.
Kje? Slabo počutje, kronična utrujenost, nejevolja, dovzetnost za okužbe, alergije..
Zakaj sploh pride do tega? Zakaj imamo premalo gibljivo prsno hrbtenico?
Gre za naš izbor življenjskih odločitev. Gre za cono udobja – za ceno zdravja.
Večino opravil opravljamo sede, stoje v eni in isti ravnini gibanja (v smeri naprej in nazaj – glej sliko spodaj). Zelo malo izvajamo rotacij in nagibov telesa vstran.
Ker je večino našega dnevnega (ne)gibanja sestavljeno iz takšnih ponavljajočih se gibov, se telo temu prilagodi. Po sistemu ‘use it or lose it’ izgubi mobilnost tistih delov telesa, ki jih ne uporabljamo (dovolj).
Slika prikazuje gibe v sagitalni (‘lokostrelski’) ravnini. Tu poteka večina našega življenja – v smeri naprej in nazaj.
Bolj uporabljamo te (omejen) gibe, bolj dobivamo ukrivljeno vratno in ledveno hrbtenico (zaradi zategnjenosti). Bolj imamo ukrivljeno ledveno in vratno hrbtenico, manj lahko nagibamo in rotiramo prsno (sklene se začarani krog).
In bolj ko imamo poglobljeno vratno in ledveno lordozo, bolj imamo izraženo prsno kifozo in vratno grbo. Bolj imamo izraženo prsno kifozo, manj imamo centrirane lopatice in ramenski sklep! Lopatice ne morejo več lepo drseti po prsnem košu in pojavi se omejena gibljivost rame oziroma obraba in s tem težave kot so utesnitveni sindromi rame, kalcinacije, poškodbe rotatorne manšete, mravljinčenje v rokah..

Slika prikazuje spremembe v naši drži (hrbtenice), kot so prekomerna ledvena krivina (‘hiper’ lordaoza), prekomerna prsna krivina (‘hiper’ kifoza), zamik glave naprej (‘vratna grba’) . Takšno telo je manj gibljivo že zaradi same mehanike (pomanjkanja centriranosti sklepov) in manj ekonomično v gibanju (gibanje zahteva ogromno kompenzacij).

Na prikazu vidimo drsenje lopatic in gibanje rame na prsnem košu. Če je ta del hrbtenice ukrivljen, lopatice ne morejo gladko drseti, ampak se začnejo ‘zatikati’. To privede do obrab, poškodb in bolečin. Ker se nekatere mišice lopatice pripenjajo tudi na vrat (m. levator scapulae), začne trpeti tudi vratni del hrbtenice.
Prav tako mišice trupa (stabilizatorji – kako deluje ‘core’?) ne morejo optimalno podpirati našega telesa (hrbtenice) v sključeni drži. Če je prizadeta stabilizacija hrbtenice in medenice, se lahko pojavijo obrabe, zategnjenost ali bolečine kjerkoli po telesu. VIDEO
Takšna drža pa žal prispeva tudi k pojavu težav kot so zdrs medeničnih organov, inkontinenca in diastaza rektusov.
S tem tudi bistveno reduciramo možnost gibanja v transverzalni (horizontalni) ravnini.
V našem vsakodnevnem življenju in vadbenih procesih nam občutno primanjkuje rotacij hrbtenice.

Ko izgubimo transverzalno ravnino gibanja, pa izgubimo tudi MOČ. Kdor hoče biti funkcionalno močan in stremi k športnim dosežkom, mora obvladati gibanje telesa v tej ravnini!
Kaj lahko storimo?
En od načinov, da se telo počuti bolj varno (in zatorej dovoli več gibanja) je, da se več gibamo na tleh. Ko se gibamo na tleh, ima telo več stičnih točk s tlemi in s tem več oporne površine. Telo se potrebuje manj ukvarjati s silo gravitacije in več z gibanjem telesa. Več stičnih točk pa pomeni tudi več senzoričnih informacij, ki so pogoj za boljši motorični izid.
Že Vladimir Janda je povedal, da se naše telo giba v funkcionalnih linijah (povezavah oziroma verigah mišic in fascij).
Tak način je lahko resnično preprost. Namesto, da zvečer sedimo na kavču, bodimo na tleh! (Zato pri nas doma sploh nimamo kavča in se moramo v dnevni sobi pač gibati na tleh ali stoje 🙂 ) Tla so najboljši vadbeni pripomoček! Na ta način boste naredili tudi ogromno za gibljivost kolkov in elastičnost mišic medeničnega dna – in še svojim otrokom boste (gibalni) vzor!

Naša dnevna soba – brez kavča. 🙂
Ena izmed vaj, ki vsebuje vse omenjene elemente je ‘Diagonalni sed s tvisterjem.
Klikni na gumb spodaj in si zagotovi dostop do vaje!
Drugi način je izvajanje somatskih vaj.
Zakaj somatskih vaj?
Zakaj zakrčene mišice ostajajo zakrčene in kako nam pri tem pomaga klinična somatika?
Tretji način je uporaba terapevtskih masažnih žogic za sproščanje zakrčenih mišic in fascij.

Utrinek iz programa RESETIRAJ SE, kjer z masažnimi žogicami obdelamo celo telo, zraven pa izvajamo tudi raztezne in krepilne vaje.
Kako vpliva stres na vse skupaj? Je v ozadju za vse kriv stres?
Stres je odziv telesa za preživetje. Ta odziv je lahko v obliki ‘boja’, ‘bega’ ali ‘zamrznitve’. V prvem primeru nam zakrči zadnjo stran telesa, v drugem primeru nam prav tako zakrči zadnji del telesa, medtem ko nam tretja preživetvena strategija zakrči sprednji del telesa.

Odziv telesa ‘zamrzni’. (Velikokrat drža depresivnih ljudi.)

Odziv telesa boj ali beg. (velikokrat drža anksioznih ljudi.)
Veliko ljudi dandanes živi s kroničnim stresom. To je dolgotrajna oblika odziva telesa z ‘preživetvenim načinom delovanja’, kjer se zgodi sledeče:
- trajnejše preoblikovanje telesne drže (z vsemi zgoraj naštetimi posledicami)
- nezmožnost opravljanja drugih funkcij kot so limfno dreniranje, menjava slabih celic z novimi in boljšimi
- nezmožnost dobrega delovanja imunskega sistema
- nezmožnost sprejemanja pomembnih odločitev (vse je vezano le na preživetje telesa)
Kaj lahko storimo v zvezi s stresom? Lahko naredimo telo bolj odporno nanj. Kako?
Zaključna misel..
Torej, če seštejemo.. Največji sovražnik zdravja sodobnega človeka je stres (kronični) in življenjske navade oziroma način življenja dolgotrajnih in prisilnih drž – pri čemer gre v bistvu za problem ‘stanja udobja’, ki se mu ne odpovemo zlahka.
Ne glede na to ali gre za bolečine v križu, v vratu, inkontinenco, težave z želodčno kilo, anksioznostjo, zaprtostjo, refluksom, alergijami, vnetnimi boleznimi, diabetesom.. ali nespečnostjo.. se moramo lotiti težav pri njihovem korenu.
In ta koren težav je skoraj vedno stres in/ali slaba drža..!
Ko se spopademo s tema dvema.. morda druge intervencije sploh ne bodo potrebne.
