Endometrioza je predvsem vnetna bolezen. Kot taka ima velik vpliv na imunski sistem in obratno.
S tem, ko se krvavitve iz tkiva podobnega endometriju (celicam znotraj maternice) dogajajo izven maternice, torej (najpogosteje) v trebušni votlini in ne odtekajo iz telesa kot menstrualna krvavitev, sprožajo vnetne reakcije.
S tem ko se sprožajo vnetne reakcije iz tega ‘materiala’ nastajajo ciste (‘čokoladne ciste’), ki vedno bolj rastejo, vaskularizirajo in vežejo organe med seboj (nastajajo adhezije, notranje brazgotine).
To povzroča hude bolečine, omejuje gibanje notranjih organov in telesa. S tem ko je omejeno gibanje notranjih organov, so omejene tudi njihove funkcije, na primer polnjenje in praznjenje mehurja, praznjenje črevesja.. hkrati pa je omejeno gibanje celotnega telesa in porušena telesna drža. Bolečine zakrčijo mišice trebušne stene, medeničnega dna ter s tem dodatno omejujejo gibanje, omejujejo funkcije omenjenih organov in kar je najhujše – ustvarjajo nove vire bolečine.
Na sliki so prikazani zasevki endometrioze, ki so že postali ‘čokoladne ciste’ in zarastline – adhezije, ki posledično vežejo nase vsa tkiva v okolici, kar omemjuje gibanje, povzroča vnetja oziroma je posledica vnetij, povzroča bolečine in povzroča nove vire bolečin.
Pri tem je zelo obremenjen CŽS (centralni živčni sistem – možgani), ki se zaradi nenehnega sporočanja bolečine senzibilizira in ujame v nepovratno zanko sporočanja bolečin (tudi če teh ni, jih začne ustvarjati avtomatsko).
Iz teh razlogov je zelo težko prekiniti začarani krog bolečine.
Kateri so vzroki endometrioze?
Vzroki za endometriozo so neznani, vendar dandanes vemo, da ima (zametke za) endometriozo lahko že zarodek v maternici (najverjetneje kot izpostavljenost nosečnice toksinom kot je dioksin) ali pa do nastanka pride kasneje v življenju (najverjetneje) kot posledica izpostavljenosti prekomernim dozam estrogena (sploh sintetičnega), ki se nahaja v farmakoloških sredstvih, plastiki, vodi, kozmetičnih izdelkih, prehrani ipd.
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da k nastanku pripomore tudi preobremenjen imunski sistem (slaba prehrana, stres, zdravila, cepiva..) ali pa mehanične lastnosti našega sodobnega načina gibanja, na primer sključeno sedenje, preozka oblačila, kjer so notranji organi stisnjeni, se ne gibajo v ritmu gibanja trebušne prepone, kar pomeni tudi manjši dotok hranil, kisika in odvoz odpadnih snovi.
Nedavne raziskave o človeškem mikrobiomu pa razkrivajo tudi drugačno sestavo sevov bakterij pri ženskah z endometriozo. To nam da lahko veliko misliti, če razumemo, kaj vse vpliva na sestavo črevesne mikroflore (prehrana, stres, gibanje, spanje, toksini iz okolja..).
Kateri so simptomi endometrioze?
Poleg hudih bolečin in bolečih menstruacij, ki se ne pojavljajo samo v predelu abdomna in medenice, ampak praktično kjerkoli po telesu, je za endometriozo značilno, da najverjetneje dobite namesto nje drugo diagnozo, kot na primer:
Intersticijski cistitis (kronična vnetja mehurja)
Sindrom razdražljivega črevesja (bolečine v spodnjem delu trebuha s spremljajočo drisko ali zapeko).
Vulvodinija, boleči spolni odnosi oziroma boleče medenično dno
Depresija
Kronična utrujenost
Bolečine v križu
Neplodnost
Kako se diagnosticira endometriozo?
V povprečju traja 7 let, predno ženska dobi pravo diagnozo. Diagnoza je možna samo preko biopsije, torej odvzema tkiva. Gre za invazivni poseg, čeprav ‘le’ laparoskopski.
Kot smo že omenili zgoraj, so posledice vnetij pri endometriozi ‘usodne’ za pojav kaskade novih virov težav in bolečin.
PRIMER NA MEHURJU: Zakrčene mišice, ki so nastale v reakciji na bolečino in adhezivno tkivo – zarastline, ki jih zlepljajo skupaj, spravijo mehur v neustrezno lego, hkrati mu preprečujejo optimalno krčenje in raztezanje (ter s tem polnjenje in praznjenje) ter obenem še onesposobijo funkcionalno delovanje mišic medeničnega dna. Tako nastanejo težave z mehurjem bodisi boleča mikcija bodisi občutek neizpraznjenja mehurja bodisi izguba kontrole njegovega delovanja bodisi pogosta vnetja.
Ker imate težave z mehurjem, greste k urologu, ne k ginekologu. Endometrioza ne spada pod njihovo ‘okrilje’. Zato dobite diagnozo, ki ustreza eni od možnih diagnoz, ki jih poznajo urologi. Morda dobite celo antibiotik, začasno vam je celo bolje, na daljši rok pa slabše.
Kot tako hodite od specialista do specialista in dobite vsakič drugo diagnozo ali celo ostanete brez nje, na koncu’ se ugotovi’, da imate najverjetneje depresijo ali fibromialgijo.
Vaše življenje pa teče dalje, stanje se zaostruje, vi postajate (čustvena in telesna) razvalina in morda ste v tem času postali že neplodni.
Kako se spopasti z endometriozo?
Če ste ena izmed tistih ‘srečnic’, kateri so uspeli postavit pravo diagnozo, pa sedaj sledi najtežji del. Kako se je znebiti? Se to sploh da? Splošno znano je, da endometrioza ni ozdravljiva. Pa vendar..
Ginekolog vam pove za operacijo. Tako v Sloveniji kot tudi v Ameriki večini primerov poseg pomeni ablacijo (zažiganje cist oziroma zasevkov), kar pomeni kar več kot 70% verjetnost ponovitve. Tak poseg je preprostejši, krajši in takega ponavadi krije zavarovalnica. Namesto ablacije se priporoča izrez endometrioznega tkiva.
Glede na dejstvo, da je endometrioza tako vnetna, kot estrogenska bolezen, katero spremlja nastanek adhezivnega tkiva, pa vam nihče ne svetuje ali pove, da lahko
bolečine bistveno zmanjšamo
in telo bolje pripravimo na poseg (z večjim odstotkom uspešnosti)
Utrinek iz vadbenega videa programa Endometrioza, kjer preko preponskega dihanja v kombinaciji z masažo ‘povečamo gibanje notranjih organov in s tem zmanjšamo primež zarastlin ter zmanjšamo bolečine.
če naredite še sledeče:
Spremeba prehrane (protivnetna in hormonsko usklajena)
Izvajanje ustreznih vaj, ki zmehčajo zarastline
Izvajanje ustreznih vaj, ki naučijo telo sprostiti zakrčene mišice in poravnati porušeno poravnavo zdrave telesne drže.
Izvajanje ustreznih dihalno/meditacijskih vaj, ki pomirijo kronično razdražen CŽS
Želite izvedeti več?
Ta zapis je le kratek izvleček iz posebnega webinarja, ki smo ga pripravili, da vam pomagamo bolje razumeti to nadležno bolezen, ki pesti kar vsako deseto žensko. Pri tej bolezni žal ne gre drugače, kot da se ženska sama izobrazi in poduči o vsem, kar endometriozo napaja in o vsem, kar jo lahko umiri ali celo ‘uniči’.
Vabimo vas, da si s klikom na spodnji gumb pridobite več informacij, saj jih ta zapis vsebuje le peščico in napoveste vojno tej bolezni.
Zadnje tedne svoje prve nosečnosti sem občutila popolnoma nov tip bolečine v svojem telesu. Začelo me je boleti v sramni zrasti (glej sliko spodaj – obarvano z zeleno barvo) in občasno v levem sakroiliakalnem sklepu (glej sliko spodaj – sklepa obarvana z rdečo barvo) in prvič v življenju sem dejansko začela čutit svojo medenico. oziroma, bolje rečeno, njeno nestabilnost.
Primarni vzrok za bolečine v medenici je premik oziroma zamik leve ali desne kolčne kosti v odnosu ena na drugo oziroma v odnosu na križnico, kamor se pripenjata.
Do takrat se sploh nisem zavedala, da je medenica sestavljena iz dveh kolčnih kosti, ki se (gibljivo) pripenjata na hrbtenico oziroma križnico! Kdo bi si mislil, kako pomembno vlogo ima medenica pri gibanju oziroma prenosu teže iz ene noge na drugo in pri stabilizaciji hrbtenice. Dokler sam ne občutiš, kot da ti medenica dobesedno razpada na dva dela, je njeno brezhibno delovanje samoumevno. Potem pa postane problem že preprosto gibanje kot je hoja, oblačenje hlač, obuvanje, obračanje v postelji, dvigovanje, spolni odnosi, gospodinjska opravila, daljše stanje na nogah in celo sedenje!
Posledice pa se lahko odražajo tudi še kasneje v obliki bolečih menstruacij, prebavnih težav, napihovanja, bolečega uriniranja ali izločanja blata in inkontinence.
Video prikazuje gibanje medenice oziroma njenih sestavnih delov (kosti) in odpiranje porodnega kanala.
Svoje težave sem reševala še eno leto po porodu in se v tem času zares veliko naučila o delovanju medenice.
Vsi so me tolažili, da bo z rojstvom dojenčka težava izzvenela. Pa ni. nekaterim izzveni, drugim pa ne.
In kaj zdaj?
Ginekologinja me je ‘tolažila’, da bo slej ko prej izzvenelo. Posvetovala sem se tudi z dvema uglednima ortopedoma, znancema, katerih odgovor je bil enak. To mi ni bilo ravno v pomoč. Kot edina rešilna bilka takrat je obetala fizioterapija. Dobila sem napotnico za šest obravnav. Izboljšanja vseeno ni bilo.
Ker sem takrat že raziskovala človeško telo in gibanje, sem se obrnila še na manualno terapijo. To je bil eden od prvih konkretnih prebojev. Manualni terapevt (osteopat) je problem takoj povezal z adhezijami (notranjimi brazgotinami mojega carskega reza) in jih začel manupulirati. Hkrati mi je začel sproščati adduktorje (notranje stegenske mišice), ki so bile zaradi navodil (fizioterapije) o stiskanju nog skupaj tako zakrčene, da so vlekle simfizni sklep narazen. (Glej sliko.)
Slika prikazuje, kako se tako notranje stegenske mišice kot trebušne mišice pripenjajo na medenico v predelu simfize oziroma sramne zrasti in s tem vplivajo na njeno delovanje oziroma bolečine v tem predelu.
Nato sem naletela še na stranko s podobnimi težavami, ki mi je posodila v branje knjigo Relieving pelvic pain during and after pregnancy. Ta knjiga (napisala jo je holandska fizioterapevtka s tremi porodi in identičnimi težavami) in manualna terapija, sta mi povsem spremenili oziroma odprli pogled na delovanje medeničnih sklepov. Nato sem vpisala še študij manualne terapije in znanje prvega letnika (o palpatorni anatomiji, manipulaciji miofascialnih tkiv) prenesla v svojo prakso s pomočjo svojih terapevtskih masažnih žogic.
terapevtske masažne žogice Vadbene klinike – z njihovo pomočjo sproščamo fascije in mišice, odpravljamo manjše adhezije, nepravilnosti in izboljšujemo propriocepcijo, prekrvavitev in limfni pretok.
Svoje težave sem dokončno rešila z novim znanjem in novim protokolom, ki sem ga razvila, pomagal pa je tudi že veliko drugim mamicam, ki jim klasične metode niso pomagale.
Kaj vse vpliva na bolečine v medenici?
Asimetrična telesna drža (tudi skolioza, krajša noga..) oziroma slaba drža
Hoja po stopnicah (še posebej z dodatno obremenitvijo telesa)
Treningi plavanja, jahanja in gimnastike v mladosti
Bolečine v križu pred nosečnostjo
Ženske. ki veliko delajo stoje na nogah (medicinske sestre, proizvodne delavke ipd..)
Veliko vožnje avtomobila (kjer je ena noga bolj obremenjena od druge) ali stoje (prenosa teže) vedno na isti nogi
Drža, kjer so kolena ‘zaklenjena’ (hiperekstendirana) – inhibira aktivacijo mišic, ki stabilizirajo medenico.
Dvigovanje težkih bremen (s slabo držo)
V nadaljevanju si poglejmo, kako delujejo medenični sklepi in kakšne vaje/gibanje pomagajo stabilizirati medenico po porodu (v nosečnosti pa omiliti težave in preprečiti, da se slabšajo).
Diastaza symphysis pubis (DSP) pomeni nenormalno velikost (širino) špranje v sklepu obeh sramnih kosti, ki predstavljata sprednji rob medeničnega obroča.
Običajna širina špranje v tem sklepu je med 4 in 5 milimetri, vendar se zaradi hormonskega vpliva v nosečnosti, predvsem zaradi delovanja relaksina, fiziološko razmakne za dodatna 2 do 3 milimetre. Poleg hormonskih vplivov naj bi pri pojavu sodelovale tudi spremembe v metabolizmu kalcija, spremenjene biomehanične razmere in možne anatomske variacije. Širina špranje do 9 milimetrov je tako povsem normalen pojav in se smatra kot ena izmed prilagoditev ženskega telesa za lažji porod.
Ko govorimo o zgoraj omenjenih simptomih, govorimo o disfunkciji simfize ali in o simfiziolizi. Za slednjo je značilen večji razmak med kostema (1 centimeter in več) ali celo dislokacija sramnih kosti in je največkrat posledica travme, ki nastane med spontanim ali operativnim porodom, ali pa je enostavno posledica zunanje poškodbe medeničnega obroča.
V tem blogu bomo govorili predvsem o disfunkciji simfize, ki zajema razmik do 10mm in ne več.
Med glavnimi simptomi pri težji obliki disfunkcije simfize kot DSP lahko naštejemo bolečine v predelu sramne kosti, ki se lahko širijo v spodnji del trebuha, križ ali noge; bolečine pri hoji, pokrčenju noge ali enostranski obremenitvi telesa; bolečine pri vsakodnevnih opravkih, kot so pripogibanje, vstajanje iz sedečega položaja, pri hoji po stopnicah ali obračanju v postelji. Občasno lahko zaslišimo ali začutimo premik obeh sramnih kosti. Pri pregledu se ugotavlja spremembe v področju sklepa (občutljivost, oteklina), z ultrazvočno preiskavo (v nosečnosti) ali z rentgenskim posnetkom (po porodu) pa se dokaže diastazo. (Pri rentgenskem posnetku je pomembno, da se oseba slika tako, da stoji na eni nogi izmenično – ne da leži – RTG slikanje Chamberlein view). Neredko se najdejo tudi nevrološke nepravilnosti in občutljivost mišic medeničnega dna, oteženo gibanje v kolkih ali stanje na eni nogi. Preden se postavi diagnozo, se morajo izključiti nekatera obolenja, ki dajejo podobno klinično sliko, kot sta npr. stisnjenje živca pri izstopu iz hrbtenice (lumbischialgia) in globoka venska tromboza, če naštejem le najpogostejše.
Ko se sprašujemo, kaj so vzroki bolečin v simfiznem sklepu (sramni zrasti), ne moremo mimo dejstva, da (abnormalne) premike v njem povzročajo (abnormalni) premiki sklepih na zadnji strani medenice – v kolčno-križničnih oziroma sakroiliakalnih sklepih (SIS).
Zato se moramo na prvem mestu vprašati, kaj vpliva na mehaniko sakroiliakalnih sklepov. Zgoraj smo že našteli veliko (verjetno večino) možnih vzrokov, sedaj pa si še poglejmo, kako nastanejo in potem v nadaljevanju, kako to preprečimo ali saniramo.
Kakšne vrste sklep je sakroiliakalni sklep in kakšne so njegove funkcije?
Sakroiliakalni sklep je sklep med kolčnico in križnico. Sklepna površina je v obliki uhlja in relativno velika. Tak sklep omogoča do 4% gibanja in cca 2mm premika. Pri ženskah je bolj gibljiv kot pri moških. Gibanje v teh sklepih omogoča optimalni prenos sil (udarca tal) in sil iz predela hrbtenice na spodnje ekstremitete (ude). Sklep je lahko preveč ali premalo gibljiv – oziroma, ker imamo dva je en lahko hipermobilen, drug pa zaklenjen. Ko pride do teh disfunkcij SIS, potem se v telesu vršijo kompenzacije. Predvsem nivo višje (ledveni del hrbtenice – bolečine v križu) in/ali nivo nižje (kolki – bolečine v kolkih, večja obraba) in/ali nivo v istem rangu (simfiza – bolečine v simfizi). Sakroiliakalni sklep mora biti hkrati mobilen in stabilen.
Ko govorimo o dinamiki delovanja sakroiliakalnih sklepov, govorimo o dveh mehanizmih:
‘Form closure’ (sklep zapira forma medenice oziroma oblika njenih kosti)
‘Force closure’ (sklep zapirajo mišice in vezivna tkiva)
Glavno gibanje v tem sklepu je nutacija in kontranutacija. Nutacija (in gibljivost SIS) je še posebej pomembna med porodom, da ustvari večji medenični izhod za še nerojenega dojenčka. Nutacija je bolj stabilen položaj, saj se takrat sklepne površine dotikajo v večji meri. Položaj nutacije je navadno prisoten v situacijah, kjer premagujemo večje sile, torej ko stojimo ali sedimo.
Slika prikazuje gibanje križnice v odnosu na kolčnici – nutacijo in kontranutacijo in s tem ‘zaklenjen’ in ‘odklenjen’ položaj sakroiliakalnih sklepov. Pri normalnem delovanje se pri gibanje ves čas izmenjujeta obe poziciji. Problem je, ko sklep postane ‘zaklenjen’ v eni od pozicij (hipermobilen ali rigiden).
Dobro je vedeti, katere mišice, vezivna tkiva in fascije sodelujejo pri stabiliziraji SIS (‘force closure’), da potem preko njih vplivamo na boljše delovanje le tega.
Ligamenti (sakrotuberalni, sakrospinalni, interosseous sacroiliac, dolg dorzalni sacroiliac, iliolumbalni) – večinoma omejujeo pretirano nutacijo ali kontranutacijo, imajo tudi vlogo bogatega vira proprioceptorjev)
Slika predstavlja prvo vrsto podpore/stabilizacije sakroiliakalnim sklepom oziroma ‘pritrditvi’ kolčnic na križnico.
2. Mišice oziroma mišični slingi
Longitudinal sling (multifidusi, ki se pripenjajo na SIS, globoki sloj torakolumbalne fascije, glava biceps femoris, ki se pripenja na sakrotuberalni ligament)
Mišice medeničnega dna, vključno z trebušno prepono in piriformno mišico. (Te globoke mišice bi se morale vklopiti časovno pred vsemi ostalimi naštetimi mišicami.)
Na tej sliki vidimo drugo linijo podpore in funkcionalnosti SIS – v obliki mišičnih slingov, ki potekajo poševno čez oba SI sklepa.
3. Torakolumbalna fascija Naloga TLF je prenos sil iz prsnega dela hrbtenice čez medenico skozi SIS. Hkrati pomaga skupaj z lineo albo in mišicama transversus abdominis (globoki trebušni mišici) ustvarjati notranji kanister za nastanek intraabdominalnega pritiska (IAP), ki je prav tako ključnega pomena pri stabilizaciji oziroma kontriranju gravitaciji 24 ur dnevno.
Na tretji sliki vidimo podporo torakolumbalne fascije, ki se, mimogrede, preko mišice transversus abdominis (globoka trebušna mišica) povezuje s sprednjo fascijo – lineo albo, kjer v nosečnosti (in po porodu) pogosto potega diastaza rektusov (patloški razmik trebušnih mišic).
Velja prepričanje, da povečana napetost v TLF poveča kompresijo v SIS in s tem poveča stabilizacijo.
Več o TLF v povezavi z bolečinami v križu si lahko preberete TU.
Asimetrična laksativnost medeničnih sklepov privede do stanja, kjer medenične kosti niso v poravnavi. To povzroča bolečine. In to povzroča kompenzacije, kjer napačne mišice skušajo opraviti večino dela oziroma nadomestiti funkcijo ohlapnih ligamentov. na udaru so mišice medeničnega dna in notranje stegenske mišice, ki zaradi tega lahko razvijejo kronične tenzije.
Kako nosečnost vpliva na delovanje sakroiliakalnih sklepov?
V nosečnosti se spremeni center težnosti telesa. Ženska povprečno pridobi 11 kg. Gre za povečanje teže na sprednjem delu telesa. Ker telo nosečnice trebuh vleče naprej, kompenzira tako, da se nagiba nazaj. S tem se poveča ledvena lordoza in nutacija križnice. To rezultira v povečani kompresiji na SIS.
Slika prikazuje spremembo drže ženske v nosečnosti in posledično vpliv na SIS (kronično zaklenjen položaj) zaradi česar se sklepi lahko poškodujejo.
Večja kompresija SIS sklepov sicer povečuje njihovo stabilnost, a če traja to stanje predolgo časa, ima lahko negativne posledice kot so skleroza (osteitis condensana illi)To povzroča bolečine, občutljivost in slabšo formo zapianja (‘Form closure’). To stanje posledično negativno vpliva tudi na simfizni sklep.
Takšna obremenitev sklepov pa se ‘žal’ nadaljuje tudi po porodu, saj mati še vedno veliko nosi otroka (ki je vedno težji) le da ne znotraj trebuha, ampak zunaj. Šteje, če mati doji, kako dviguje otroka, kako ga nosi, kako ga doji in tudi sama oblika poroda.
Progesteron in relaksin sta dva ključna hormona, ki vplivata na laksativnost sklepov. Oba vplivata na elastičnost kolagenskih vlaken, saj vplivata na zmožnost medenice, da optimalno poveča svoj medenični outlet za čim lažji porod.
Žal pa to hkrati pomeni slabšo stabilnost SI sklepov – še posebej med gibanjem. V nosečnosti (in po porodu) je zato ključnega pomena:
Posteriorni ligamenti, ki se upirajo pretirani nutaciji, so pod največjo obremenitvijo in se lahko poškodujejo (mikro-natrganine). Kolagen.. Prav tako vpliva na skrajšavo mišic, ki so vključene v to gibanje. Vsaka mišica, ki je predolgo časa v skrajšanem ali podaljšanem položaju, izgubi svojo moč ali del svoje moči.
Rešitev ni zgolj krepitev (koncentrična kontrakcija) vseh omenjenih mišic, ampak strukturirana aktivacija (tako koncentrična, kot ekscentrična in izometrična) mišičnih slingov v različnih telesnih položajih in v kombinaciji z miofascialno manipulacijo teh tkiv (pri nas z terapevstkimi masažnimi žogicami, ki jih uporabljajo tudi fizioterapevti), ki tem poškodovanim tkivom vrača elastičnost, propriocepcijo in moč.
Kako nosečnost vpliva na delovanje trebušnih mišic… in s tem na (ne)stabilnost medenice?
V nosečnosti se skupaj z rastjo ploda razteguje tudi trebušna stena. Zmanjša se njena sposobnost vzdrževanja napetosti in moč. Zmanjšana moč (in zakasnelo delovanje) Tva (mišica transversus abdominis – globoka trebušna mišica) in internal obliques (notranje stranske trebušne mišice) zmanjšuje tudi napetost v TLF, kar zmanjšuje ‘force closure’ SIS.
Včasih oziroma kar pogostokrat pride do pojava preveč razmaknjenih trebušnih mišic (diastaza rektusov), kjer ne gre zgolj za problem razmaknjenosti mišic, ampak stanjšanost in nezmožnost tvorjenja napetosti v vmesnem vezivnem tkivu med njimi – v linei albi.
Kako nosečnost vpliva na delovanje mišic medeničnega dna .. in s tem na (ne)stabilnost medenice?
Nosečnost in porod lahko vodita v disfunkcijo mišic medeničnega dna, to so globoke oziroma lokalne mišice, ki podpirajo medenico (in SIS) od znotraj. Poškoduje se lahko mišično tkivo, fascije, ligamenti in pudendalni živec. Slednji se lahko poškoduje s povečanim pritiskom ploda nanj, kar se lahko med porodom še stopnjuje. To povzroča še dodatno šibkost medeničnega dna (nevrološkega izvora)..
Hormonski vpliv – povečan nivo progesterona vpliva na relaksacijo gladkih mišic in tudi na mišice medeničnega dna. Svoje prispeva tudi hormon relaksin. To lahko vodi v pretiran razteg mišic medeničnega dna in s tem v šibkost mišic.
Po drugi strani pa lahko vodi v pretirano togost, saj so mišice medeničnega dna konstantno stimulirane s pritiskom dodatnega bremena (in reagirajo nazaj). Hkrati pa ima veliko žensk neustrezen vzorec rekrutacije teh mišic (športnice, plitvo oziroma obratno dihanje, kronično stiskanje trebuha..), kar pomeni, da mišic ne znajo sprostiti. To vpliva na (ne)ustrezno odpiranje porodnega kanala, na zmanjšano gibljivost SIS in na večjo verjetnost raztrganin, epiziotomije ali vakuuma pri porodu.
Vrsta porodatorej znantno vpliva na delovanje SIS in stabilnost medenice. Poleg možnih raztrganin in epiziotomije medenično dno največkrat poškodujejo manevri kot je pritisk na fundus (kristellerjev manever), vakuum ali celo klešče, ki se jih pri nas ne uporablja več. Pri takšnih agresivnih postopkih velikokrat pride tudi do povešenja medeničnih organov (prolaps) in ali do inkontinence (urinske, tudi fekalne).
Omenili smo že, da carski rez prav tako vpliva na nestabilnost medenice. Sicer ne poškoduje direktno mišic medeničnega dna (odvisno tudi ali je bil CR planiran ali je bil urgentni), poškoduje pa trebušno steno in vse globoke sloje tkiv, ki se nato med seboj zlepijo in zabrazgotinijo, preprečijo njihovo gladko drsenje. S tem, ko spremenijo mehaniko delovanja trebušnih mišic, vplivajo tudi na mišice medeničnega dna in prav tako direktno na medenico, saj se nanjo pripenjajo.
Bolečine v medenici ali dimljah pa lahko povzročajo tudi ligamenti maternice. Maternica ima več ligamentov preko katerih se pripenja v telo, natančneje na medenico. Ligamenti maternice niso klasični ligamenti, ampak so na pol mišice, da se v nosečnosti lahko raztegnejo in po njej vrnejo nazaj. Žal pa ne posnemajo le dobrih lastnosti mišic, ampak tudi ‘slabe’ – lahko postanejo spastični (gredo v spazem, krč). Okrogli ligament se pripenja na sramno zrast in zato lahko spazem (ponavadi se dogajajo enostransko) občutimo kot bolečine v sramni zrasti ali v dimljah.
Na sliki vidimo nekaj ligamentov maternice, kako se pripenjajo spredaj na sramno zrast (simfizo) in zadaj na križniso (s trtico). Ligamenti maternice lahko s tem v nosečnosti bistveno prispevajo k asimetričnosti oziroma nestabilnosti medenice ali obratno – asimetrična medenica lahko vpliva na skrajšave oziroma spazme v posameznih ligamentih maternice in s tem na (manj ugodno) lego ploda.
Kot vidimo na sliki se kar nekaj ligamentov maternice in materničnega vratu pripenja na križnico in trtico. Še posebej, če je ženska kadarkoli v življenju utrpela močnejši padec na trtico, to lahko povzroči deviacijo križnice in trtice ter s tem spazem ligamentov maternice, nepravilno delovanje SIS, bolečine in tudi težji porod, saj se mora otrok ‘prebijati’ skozi otežen izhod.
Vse to pa je dokaj obvladljivo z ustreznimi vajami in položaji. V programu Celostna nosečnost se v ta namen poslužujemo :
Vaj po Spinning babies (glej sliko spodaj) za ‘strečing’ ligamentov maternice
Masažno mobilizacijo SIS, križnice in trtice
Vaje za razgibavanje SIS
Edukacijo o pravilnem sedenju (da trtice ne porivamo v porodni kanal)
‘Spust na glavo’ je ena od vaj po Spinning babies, ki uči sproščati ligamente maternice in tudi ‘otrdel’ trebušček. To je koristno tako za otroka kot za mati.
Kako si torej lahko pomagamo v nosečnosti in po porodu?
Sanacija medenice je podobna renovaciji hiše v kateri živimo. Karkoli delamo čez dan (in tudi ponoči) vpliva na prenos sil čeznjo. Hoja je bipedalno gibanje – izmenjava prenosa teže iz ene noge na drugo – kar je v bistvu glavno delo medenice. Težko si predstavljamo vsakdanjik, ki ne bi bil povezan s tem gibanjem. Zato je včasih sanacija dolgotrajna, njena dolžina pa se lahko (ni pa nujno) podaljšuje skupaj z dojenjem (in sproščanjem že omenjenih hormonov).
Vsakodnevno gibanje je pri bolečinah v medenici ključnega pomena, saj telo ne loči med vajami in splošnim gibanjem. Kot smo že omenili skoraj vsi gibi potekajo preko medenice, zato je pomembno, kako so izvedeni.
Primer sedenje – Na fizioterapiji so me učili, da je treba noge stiskati skupaj (ko se vsedeš, ko se vsedeš v avto, ko se obračaš v postelji..). Ampak to žal pogosto vodi v preveč zakrčene notranje stegenske mišice. Adduktorji oziroma notranje stegenske mišice se pripenjajo na simfizo (sramno zrast) in tudi na sedne kosti. Zato ne smejo biti ne preveč zakrčene, saj s tem onemogočajo pravilno mehaniko medenice in hkrati delovanje mišic medeničnega dna, saj se z njimi povezujejo s skupno fascijo.
Ko sem v knjigi Realiving pelvic pain during and after pregnancy prebrala, da je treba sedeti z razširjenimi koleni, sem najprej pomislila ‘auč’. nato pa kmalu ugotovila, da ima avtorica (prav tako fizioterapvetka in mati treh otrok, ki se je tudi sama borila s temi težavami) prav. Že samo pravilno gibanje skozi dan mi je kmalu bistveno olajšalo težave.
Potrebno se je naučiti, kako pravilno sedeti, stati, hoditi (po stopnicah), dvigovati (otroke) ali sebe, se obračati v postelji, se oblačiti in obuvati čevlje. Večino teh gibov se ‘priučimo’ izvajati sonožno (kar je hkrati še usluga kolenom).
Nato sledijo korekcijske vaje. Le te vključujejo aktivnosti vseh prej omenjenih mišičnih slingov in mišic medeničnega dna. Vse se začne pri lokalnih mišicah in pri tehniki Blow before you go (avtorice Julie Wiebe), ki te mišice ponovno nauči, kdaj, kako in koliko se morajo aktivirati (motorični trening), da od znotraj podpirajo medenični obroč.
Korekcijske vaje ki sledijo vsebujejo:
Predhodno miofascialno obdelavo tkiv (s terapevtskimi masažnimi žogicami) – vezivno tkivo okoli SIS, križnice in trtice, TLF, medenično dno
Pomoč gravitacije pri vzpostavljanju ponovne simetrije medenice
Manipulacijo brazgotin in adhezij (po porodu in po CR)
Krepitev (na različne načine koncentrično, ekscentrično in izometrično) ostalih mišic, kot so gluteusi, kolčni rotatorji, velika hrbtna mišica, oblikusi, psoas..
Korekcijske vaje v nosečnosti in po porodu so lahko izvedljive in jih lahko vsaka izvaja sama doma.
Za zaključek..
Kot vidimo so mehanizmi, ki pripeljejo do bolečin v medenici v nosečnosti in po porodu zelo kompleksne narave. Zato se moramo tudi sanacije lotiti na tak način.
Če imam nosečnica tudi skoliozo, krajši ud ali določene fizične poškodbe medenice ali hrbtenice, je potrebno po porodu čim bolj nasloviti tudi širši pridružen krog težav oziroma vzrokov.
Dodatno lahko nosečnici pomagamo z namestitvijo kinezio trakov. včasih celo z medeničnim ali trebušnim pasom.
In kako je s ponovitvami? Tja do 85 odstotkov žensk bo imelo enake ali hujše težave v naslednji nosečnosti, velik odstotek žensk navaja značilno bolečino tik pred ali med menstruacijo. (Meni osebno se problematika v drugi nosečnosti ni ponovila – razen če ne štejem prihod bolečine v začetku drugega tromesečja, kar se je izkazalo za spazem enega od okroglih ligamentov maternice, ki sem ga sprostila s pomočjo zgornje vaje (Spust na glavo) in visceralne manualne terapije. Druge stranke pa so navedle še koristne sinergistične učinke trigger point terapije, osteopatije in homeopatije.
V nadaljevanju (klik na gumb) vam podarjamo BREZPLAČNI VIDEO iz programa CELOSTNA NOSEČNOST, ki pomaga razbremeniti križ in medenico. Videa bodo še posebej vesele nosečnice, ki zaradi službe veliko sedijo ali so v drugih prisilnih položajih. (Tudi če si že po porodu, ti bodo vaje prav prišle).
Viri
Relieving Pelvic pain During and After Pregnancy, Cecile Rost, PT (knjiga)
Akne bi lahko opredelili kot najbolj razširjeno ‘bolezen’ sodobne civilizacije.
Akne so pomemben pokazatelj – ogledalo, v kakšnem stanju je naše črevo oziroma v kakšnem stanju je naše telesno zdravje.
Pa ne samo to – akne znatno vplivajo na samopodobo najstnika in na njegov psiho-fizični razvoj. Pustijo pa lahko tudi ne zavidajoče brazgotine na obrazu.
Akne se pojavljajo samo v svetu civilizacije. Nikakor ne boste našli človeka z aknami v višavju Papue Nove Gvineje ali v nomadskih vaseh pri Indonezijskih otokih..nimajo jih niti najstniki. Povsem drugače kot pri nas v Evropi, Ameriki, Avstraliji in na Japonskem, kjer jih imajo tako rekoč vsi.
Z mozolji se vsaj enkrat v življenju sooči več kot 90% prebivalcev industrializiranega sveta.
Najhuje so prizadeti najstniki, toda zadnjih nekaj desetletij so postali tegoba tudi odraslih, še posebej žensk med 25 in 40 letom starosti.
Zaradi aken obišče dermatologa več ljudi kot zaradi katere koli druge kožne bolezni.
Zakaj imamo akne samo v civiliziranem svetu?
Akne so postale ‘normalen’ pojav med najstniki in nihče več ne posveča posebne pozornosti, kaj je njihov dejanski vzrok. Že več kot pol stoletja se uporabljajo enake pojasnitve: preveč dejavni moški hormoni, preveč loja in podivjane kožne bakterije Propionibacterium acnes, ki sprožijo imunski odziv v obliki rdečice, nabrekanja in gnoja (bele krvničke).
Če dobro premislimo, ta razlaga ni logična.
Ženske z višjo ravnjo androgenov, moških hormonov, ki naj bi bili odgovorni za pojav aken, nimajo hujših aken. In moški, ki imajo veliko višje ravni teh hormonov kot ženske, za aknami ne trpijo tako kot ženske.
Izsledki novih raziskav kažejo, da smo vzroke iskali na napačnem mestu.
Kako dejansko nastanejo akne?
Domneva, da akne povzročajo bakterije P. acnes je stara več desetletij. In razlog zanjo je očiten.
Teorijo, da akne povzročajo P acnes je podpiralo in še podpira dejstvo, da antibiotiki, če jih nanašamo neposredno na obraz in če jih uživamo v tabletah, akne pogosto ublažijo.
Antibiotiki so najpogosteje predpisano zdravilo za akne.
Marsikdo jih (žal) jemlje več mesecev ali let. Vendar antibiotiki ne vplivajo samo na bakterije na koži. Vplivajo tudi na tiste v črevesju. In s tem ko vplivajo na bakterije v črevesju, vplivajo na delovanje imunskega sistema (LINK).
Poleg tega ste vedeli, da današnja hrana vsebuje veliko antibiotikov (pa ne samo meso, tudi rastline, ki so gnojene s hlevskim gnojem živali, ki so bile ‘pitane’ z antibiotiki). S tem postajamo vedno bolj in bolj odporni na antibiotike, čeprav bi jih sicer uživali malo.
In ali ste vedeli da najstniki ali odrasli, ki za obvladovanje aken več mesecev ali let uporabljajo antibiotik minociklin, imajo kar dvakrat višje tveganje za pojav sistemskega eritematoznega lupusa (če gledamo samo ženske pa kar 5x večje)!
Jasno postaja, da P. acnes niso bistvene za razvoj aken. Vedno bolj se potrjujejo hipoteze, da na pojav te sodobne kožne bolezni vpliva imunski sistem. Koža bolnikov z aknami vsebuje dodatne imunske celice (pro-inflamatorne).
Zdi se, da so akne še en izraz kroničnega vnetja po telesu.
Zadnje raziskave potrjujejo, da se akne povezujejo z delovanjem našega holobioma (vsota naših telesnih mikrobiomov) in sicer kožnega ter predvsem črevesnega. Stanje črevesnega mikrobioma vpliva na stanje kožnega (saj črevesni mikrobi komunicirajo s kožnimi), prav tako pa vplivajo na permeabilnost (prepustnost) črevesne stene (črevesna stena je meja med zunanjostjo in notranjostjo telesa).
Preberite si več o tem, kako delujejo črevesni mikrobi v našem blogu o POSTBIOTIKIH in preberite si tudi, kako se mikrobi povezujejo z našim IMUNSKIM SISTEMOM.
Če na hitro ponovimo.. Slabo stanje črevesne mikroflore oziroma disbioza povzroča prepustnost črevesne meje. Prepustnost črevesne meje povzroča vnetna stanja v telesu, kar vodi v (pretiran) imunski odziv. Tudi akne so vrsta imunskega odziva. (Kaj povzroča disbiozo smo pisali v obeh zgoraj omenjenih člankih).
Dokler ne rešimo notranjih vnetnih stanj (zaradi disbioze in prepustne črevesne meje) tudi ne moremo rešiti imunskega odziva v obliki aken na površini telesa (na koži na obrazu).
Vsak pristop, ki naslavlja problem pri vrhu (akne – to kar vidimo – so le vrh ledene gore), recimo različne kreme, ne rešuje vzroka problema, ampak samo bolj ali manj uspešno upravljajo s simptomi.
Največji krivec aken je sodoben način prehranjevanja.
Sodobna prehrana je eden od največjih razlogov za pojav disbioze.
Sodoben način prehranjevanja vsebuje (pre)velik delež procesirane hrane, veliko (škodljivih oblik) sladkorja, premalo vlaknin, premalo zdravih maščob, preveč transmaščobnih kislin, preveč pesticidov, umetnih dodatkov, barvil in konzervansov.
Mlečni izdelki na voljo v trgovinah (pasterizirano, homogenizirano, vsebujejo antibiotike, kortikosteroide, protibolečinska sredstva, kazein A1) in tudi inzulinu podoben rastni faktor IGF1 – kar povzroča dvig in rezistenco na inzulin in prehitro rast. (Samo za primer domače kozje mleko večino tega ne vsebuje) ter porast bakterij, ki ‘povzročajo’ akne.
Antibakterijska mila lahko celo stimulirajo porast neželenih bakterij, kot njihov odgovor na ogroženost. Tako da so takšna mila prej škodljiva kot koristna. Kožo je najbolje le umivati z vodo ali naravnim milom in ne prepogosto. Odsvetujemo tudi uporabo konvencionalnih krem. Če imate mastno kožo, krem sploh ne potrebujete, če je koža suha, pa bo zadostovalo malo kokosove maščobe iz kuhinje.
Ps: Ko smo že pri kremah za obraz in kožo. Ali ste vedeli, da večina konvencionalnih krem vsebuje hormonske motilce? Ti ne samo, da lahko povzročijo prezgodnje menstruacije, kasneje neplodnost, ampak celo kopičenje odvečnih maščob, čeprav ženska ni noseča (moški pa sploh ne -a dobi ‘prsa’ in maščobo okoli trebuha).
Avtor Perry Nichelston. Ljudje so izgubili zaupanje v svoje telo in povezanost z njim. Svoje telo raje zaupajo kemični industriji, katere namen ni pomagati odpravljati (vzroke) težav, ampak jih še poglabljati v zameno za dobiček.
Kožne bakterije, ki ‘povzročajo’ akne so v pravem razmerju koži koristne bakterije.
Ustvarjajo nizek pH, tvorijo koristne maščobne kisline in ščitijo kožo pred vdorom Staphylococcus aureus in Streptococcus. Zato bi bilo nesmiselno jim napovedati vojno v celoti.
Stres prav tako negativno vpliva na pojav aken.
Stres poruši ravnovesje črevesne mikroflore in s tem vpliva na pojav aken. Za upravljanje s stresom so pomembne dihalne vaje, meditacija, gibanje. (Konkretne vaje najdete v programu Zdravo črevo – Zdravo telo (in možgani) ).
Nam probiotiki lahko priskočijo na pomoč?
Vsekakor se je problema bolje lotiti na način ‘zagovarjanja življenja’ kot z vidika ubijanja vsega, kar ‘miga’. Pro-biotik pomeni namreč ‘za življenje’, anti-biotik pa proti življenju.
Predno si pogledamo, kateri probiotiki bi bili lahko učinkoviti, razčistimo, kako probiotiki sploh delujejo v našem telesu, kajti vsak vnesen probiotik se obnaša kot turist – največkrat le pride in gre, redko ostane v tujem kraju, vedno pa pusti pa vpliv na okolje.
Sam vnos probiotikov je lahko popolnoma neučinkovit, če:
Se probiotiki (oralno vneseni) prebavijo in ne pridejo na cilj (debelo črevo)
Ne vnašamo tistih, ki nam jih primanjkuje (glej spodaj)
Če jih potem stalno ne hranimo in vzdržujemo (kot domače živali)
Bolj kot probiotiki v obliki prehranskih dodatkov je pomembna probiotična hrana (hrana, ki je bogata z dobrimi bakterijami) in ki jo spremlja prebiotična hrana (hrana za te dobre bakterije).
Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da poleg prebiotikov naše dobre bakterije potrebujejo tudi gibanje, sonce (D vitamin) in okolje brez stresa in toksinov.
Kateri so tisti probiotični sevi, ki naj bi pomagali pri zmanjševanju in odpravljanju aken?
Najboljša in najpogosteje uporabljena seva probiotikov v boju z aknami sta:
Lactobacillus
Bifidobacterium (tudi Bifidobacterium coagulans (B. coagulans))
Probiotiki naj bi pomagali ustvarjati imunske anti-inflamatorne celice, tako imenovane T regulatorne celice in Il-10 anti-inflamatorne citokine, ki pomirjajo vnetja.
Če probiotike nanašamo topično (na kožo), pripomorejo k boljši zaščiti kože pred tujimi patogeni in delujejo proti mikrobno.
Probiotiki naj bi pomagali pri reševanju aken s svojim vplivom na negativno delovanje viška inzulinu podobnega rastnega faktorja IGF1.
Kako limfni sistem ‘sodeluje’ pri nastanku aken?
In ko govorimo o aknah, ne moremo mimo omembe našega največkrat spregledanega čistilnega sistema telesa – limfnega sistema. Ko omenjeni sistem ne deluje dobro, odpadne snovi in tekočine zastajajo v telesu in povzročajo številne težave.
Če samo pomislimo na dejstvo da – je limfna tekočina (med drugim) sestavljena iz belih krvničk – in da je ognojek v akni tudi sestavljen iz belih krvničk – lahko sklepamo, da sta zadevi povezani. Poleg tega so bele krvničke del imunskega sistema, katerega smo omenjali kot preveč aktivnega (zaradi vnetnih procesov v telesu – zaradi prepustne črevesne meje) torej vidimo, da se zadeve globoko prepletajo.
Po mnenju dr Stracey Shillington ND obstaja še ena povezava in sicer preko hormona progesterona. Hormonske akne so pogosto povezane z neravnovesjem med estrogenom in progesteronom. Preveč estrogena in premalo progesterona vodi v številne ‘zaplete’ po telesu in med drugim vodi tudi v pojav aken. Limfa je ena od glavnih transportnih poti za progesteron. Če se limfa ne pretaka tako kot bi se morala, potem ta hormon ne pride na cilj in pojavi se pomanjkanje – kar lahko vodi v pojav aken – kot smo že omenili.
Kje imamo največ limfnih vozlov?
Največ limfnih vozlov se seveda nahaja prav v črevesju, kjer poteka največja obrambna linija pred patogeni iz zunanjega sveta – zato limfa in imunski sistem delujeta z roko v roki.
Eno izmed naslednjih največjih področij limfnih vozlov se nahaja v vratnem predelu (pomislite, kje vas bolijo bezgavke, ko ste bolni). Ta je prav tako kritičen predel za nastanek aken.
Pomislite zakaj imamo ravno tu toliko limfnih vozlov?
Vratni limfni vozli. Zastoji v teh limfnih vozlih so tudi eden od vzrokov aken.
Odgovor se skriva v pomembnosti te regije, ki se povezuje z možgani. Iz možganskega debla namreč izvira dvanajst možganskih živcev, ki opravljajo zelo pomembne funkcije za naše telo. Glavni predstavnik je zagotovo vagusni živec.
Zakaj so vratne bezgavke in vratni limfni vozli, kar vpliva na akne, manj pretočni?
Vsekakor ni zanemarljivo dejstvo, da dandanes veliko ljudi in na žalost veliko mladih slabo drži in ima zamaknjeno glavo naprej oziroma ustvari tako imenovano ‘vratno grbo’. (Preberite več o pojavi in odpravljanju vratne grbe.)
Današnje navade zelo slabo vplivajo na našo držo in posledično delovanje celotnega telesa.
V priročniku Zdravo črevo – Zdravo telo (in možgani) pa boste našli video suhega ščetkanja oziroma limfne drenaže tega predela, prav tako pa tudi vaje za dihanje s prepono in za telesno držo.
V razmislek staršem in otrokom..
Boj z aknami še zdaleč ni le boj za estetske ideale. Gre za veliko več. Akne so dejanski pokazatelj, kako se je telo sposobno spopadati z določenimi (hormonskimi) neravnovesji. V kolikor je telo zdravo (ima zdravo črevesno mikrofloro), do pojava aken ne pride, saj ima telo dovolj ‘rezervnih virov’, da se sooči s posebnimi izzivi neravnovesja.
Če se telo ni zmožno soočiti s temi izzivi (pojav aken), potem se moramo zamisliti, s čim vse se še ne bo moglo soočiti na naši dolgoletni življenjski poti. Vemo namreč, da se s prepustnostjo črevesne stene (in z njim nastalimi vnetji po telesu) povezujejo številne bolezni in težave kot so diabetes tipa 1, debelost, vnetne črevesne bolezni, alergije, vse avtoimunske bolezni, fibromialgija, Alzheimerjeva bolezen, demenca in še bi lahko naštevali..
Torej naj izguba aken postane motiv za obnovitev črevesne mikroflore in celostnega blagostanja našega telesa.
Akne so naš rumeni karton. Prisluhnimo svoji telesni signalizaciji.
Delovanje imunskega sistema je obširna tema. O tem bi lahko napisali celo knjigo. V tem blogu sem naredila povzetek iz knjige 10 odstotno človek, Allana Collen iz poglavja ‘Vojna s klicami’. (Mimogrede, ta knjiga bi morala biti obvezno branje za vse že v osnovni šolo.)
Želela sem napisati sestavek, ki ga lahko razume vsak osnovnošolec oziroma kdorkoli brez kakršnega-koli znanja o delovanju človeškega telesa. Mislim pa, da bi spodnja dejstva moral poznati vsak, ki je ‘nosilec’ imunskega sistema. Vsak človek bi moral vedeti s čim hote ali nehote bojkotira delovanje svojega obrambnega sistema. Dandanes je ta tema zaradi ‘strašnega’ (beri zelo virulentnega) virusa Covid 19 še toliko bolj aktualna in pomembna!
Naštela bom nekaj zanimivih dejstev.
Večina ljudi nima premalo dejavnega imunskega sistema – temveč nasprotno – njihov imunski sistem je preveč dejaven. To je razvidno iz porasta alergij in avtoimunih bolezni v zadnjih desetletjih.
‘Zdravljenje’ alergij je pogosto povezano z z umirjanjem imunskega sistema s kortikosteroidi in antihistaminiki. Večino okužb pa z antibiotiki – čeprav slednji delujejo le na bakterijske okužbe in ne virusne. (Velik delež antibiotikov se predpiše tudi takrat, ko ni potrebe.)
Dejstvo je, da človeška mikrobiota spreminja razvoj imunskega sistema. In dejstvo je, da omenjena zdravila spreminjajo ustroj te mikrobiote.
To zelo vpliva na sposobnost imunskega sistema za boj proti boleznim. Živali, ki so jim v poskusih dajali antibiotike, so podlegle okužbam virusom. Miši, ki so jih zdravili z antibiotikom, niso mogle premagati virusa gripe, tako močno se jim je spremenila njihova mikrobiota.
Antibiotična terapija nam lahko pozdravi eno okužbo ter nas hkrati naredi dovzetne za drugo.
Ali se pri tem vprašate, če jemanje antibiotikov spreminja delovanje imunskega sistema na slabše? Z raziskavo, v kateri je sodelovalo 85.000 bolnikov, ki so dolgotrajno jemali antibiotike za zdravljenje aken, so ugotovili, da je bila pri njih verjetnost za prehladna obolenja in druga vnetja zgornjih dihal 2x večja.
Za otroke pa velja, čim več antibiotičnih terapij so prejeli, tem večja je verjetnost za pojavnost astme, ekcema ali senenega nahoda. (Na pojavnost teh bolezni, pa tudi diabetesa in debelosti niso vplivali samo antibiotiki v zgodnji dobi, ko se človeška mikroflora še oblikuje, ampak tudi okrnjena mikrobiota mame, ki je bila preko vaginalnega poroda in dojenja prenesena na otroka, pretirana čistost in premalo stika z zemljo, živalmi, mikrobi iz okolja, odsotnost dojenja, procesirana hrana in preveč sladkorja ter kemije v hrani in okolju v katerem živimo in tudi premalo gibanja – iz knjige ‘Eat dirt in ‘Let them eat dirt’.)
Higiensko hipotezo iz prejšnjega stoletja so konec stoletja / v začetku zdajšnjega zamenjala nova dognanja o delovanju človeškega mikrobioma.
Super čisto okolje ne preprečuje le preprostih nalezljivih bolezni (npr Covid 19), ampak tudi normalno poselitev zdravih mikrobov, naših življenjskih zavezancev.
Zakaj sploh potrebujemo dobre mikrobe (in kaj so)? O tem smo že pisali v blogu o POSTBIOTIKIH. Postbiotiki so produkt probiotikov (dobrih bakterij) s katerimi upravljajo naše telo. S tem ko upravljajo naše telo, pa upravljajo tudi z našim imunskim sistemom.
Tukaj se postavlja vprašanje, kako naše telo ve, katerim mikrobom lahko zaupa in katerim ne?
Najprej si poglejmo zelo na kratko, kaj sploh je imunski sistem in kako deluje:
Imunski sistem upravlja ekipo različnih vrst obrambnih celic. Vsaka ima svojo nalogo pri zaznavanju nevarnosti tako kot oborožene sile. Makrofagi so vojaki, ki goltajo nevarne bakterije, spominski limfociti B so ostrostrelci, ki merijo v specifične tarče, celice pomagalke (na primer Th1 in Th2) so vezistke, ki druge vojake opozarjajo na napad.
Akcije ‘teh oboroženih sil’ sprožijo antigeni, to so majhne molekule na površini patogena. So kot rdeče zastavice, po katerih jih imunski sistem spozna za sovražnika. Zato so morali dobri mikrobi, ki tudi nosijo takšne rdeče zastavice, najti ‘rešitev’, kako prepričati imunski sistem, da so njegovi zavezniki.
Niso vse imunske celice zadolžene le za ‘napadanje’ oziroma ‘pro-inflamatorne’ aktivnosti. Ker mora obstajati ravnovesje, potrebujemo tudi ‘anti-inflamatorne’ akcije. Za slednje so zadolženi nedavno odkriti regulatorni limfociti T. Slednji pomirjujoče vplivajo na napadalne krvoločne pripadnike imunskega sistema.
Čim več T regulativnih celic imamo, tem manj odziven je imunski sistem in obratno, čim manj jih je, tem bolj agresivno se odziva. (Manj oziroma ravno prav odziven imunski sistem je tisto, kar potrebujemo. Ne želimo si preveč aktivnega.)
Osupljiv je nov dokaz, ki potrjuje, da T regulatorne celice ne upravljajo človeške celice, ampak mikrobiota, ki s temi celicami upravlja kot s kmeti na šahovnici.
Z manipulacijo števila zatiralskih celic, si zagotavlja preživetje. Vendar se nam ni treba bati – v dolgi so-razvojni zgodovini z mikrobioto smo se naučili živeti v sožitju.
Zgleda, da pripadnice koristne mikrobiote razvijejo posebno geslo, ki ga poznata le ona in imunski sistem. Ta gesla so kemične spojine (kot na primer polisaharid A – PSA), ki ga izločajo v drobnih kapsulah. Te kapsule goltajo imunske celice v debelem črevesju. PSA v njih aktivira T regulatorne celice. To prepreči napad imunskega sistema na te dobre bakterije v nas.
Večjo skrb vzbuja okrnitev mikrobiote, ki jo hote ali nehote zatiramo z modernim načinom življenja (z industrijsko prehrano, preveč sladkorja, pesticidi, kemikalijami, zdravili, stresom, premalo gibanja, sončne svetlobe, premalo spanja..).
Kaj se dogaja z našim telesom, da nas imunski sistem ‘ne ščiti dobro’ pred virusi kot so Covid 19?
Vse se začne na naših ‘mejnih frontah’. Predstavljajte si našo državo in njene državne meje. Če pride do napada tujih sil, država pošlje vojake in policijo na obmejna območja, da jo zaščitijo. Enako imamo v svojem telesu takšna mejna področja. Glavna meja potek skozi prebavno cev. Ta cev je zunanjost sredi našega telesa. Zelo dobro mora biti zaščitena, da preko nje ne pridejo vsiljivci (patogeni) v naše telo. Druga mejna področja so še koža, nosna sluznica, grlo (ki je v bistvu del prebavne cevi), nožnica, celo pljuča.
Problem nastane, ko naša glavna meja, črevesna stena, postane (preveč) prepustna. Črevesna stena v bistvu mora biti prepustna, ampak selektivno, v telo mora spuščati hranilne snovi ali nazaj v črevo vodo, če mora odplakniti kaj škodljivega (driska).
Italijanski gastroenterolog, Alessio Fasano iz splošne otroške bolnišnice v Bostonu, je nedavno odkril obstoj človeške beljakovine zonulin, ki nadzoruje prepustnost črevesne stene..Če je zonulina preveč, se verige razrahljajo, celice razklenejo, zato lahko večje molekule prehajajo iz črevesja v kri (ali limfo) in obratno. Fassano je raziskoval delovanje kolere, a ker je bil pediatrični zdravnik, ni mogel mimo vse pogostejše pojavnosti celiakije.
Kako je zonulin oziroma preveč prepustna črevesna stena povezana z imunostjo?
Če je naša mikrobiota normalna in zdrava, so verige na svojem mestu, celice pa trdno povezane. V telo ne prepuščajo ničesar, kar bi lahko ogrozilo naše zdravje.
Če pa se poruši njeno ravnovesje (ob slabi prehrani, jemanju zdravil, veliko stresa, premalo spanja ..itd), potem črevesna stena postane preveč prepustna.. Kako?
Fassano je raziskoval zakaj gluten sproža celiakijo. Bil je prepričan, de je težava povezana z imunskimi celicami. Torej je moral gluten preiti skozi črevesno steno, da je lahko razdražil imunski sistem. Ampak kako? Gluten je prevelika molekula za prehajanje črevesne stene. Doktor je ugotovil, da imajo vsi njegovi bolniki s celiakijo prepustno črevo (in prevelike količine zonulina), da gluten tako prehaja v telo in tam draži imunski sistem – kar se odraža kot ‘napad oboroženih sil’ (taki napadi se v telesu imenujejo vnetja oziroma ‘proinflamatorne’ reakcije oziroma alergija).
Čezmerno prepustno črevo pa še zdaleč ni problem le celiakije. Še posebej prepustno črevo imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa I. Tudi debelost je povezana s tem. (Kako debelost nastane zaradi prepustnega črevesja, je natančno razloženo v priročniku Zdravo črevo – zdravo telo (in možgani)).
S spiskom težav, ki jih lahko pripisujemo prepustnemu črevesju bi lahko nadaljevali skoraj v nedogled.. depresija, akne, fibromialgija, črevesne vnetne bolezni, artritis, Alzheimerjeva bolezen, demenca, Parkinsonova bolezen, vse avtoimune bolezni..
Gre za to da se ob pojavi ‘sindroma prepustnega črevesja pojavijo velika vnetna žarišča po telesu in da nepovabljeni ‘priseljenci’ prihajajo v naše telo (patogeni organizmi, ostanki mrtvih bakterij, neprebavljeni delci hrane) in tudi v možgane. (Kako pridejo v možgane smo pisali v blogu Vpliv hrane na razvoj in delovanje možganov)’ .
Problem velikih vnetnih žarišč je, da se ‘vojska’ stalno bojuje na teh frontah (preveč razdražen imunski sistem), ki dejansko ne predstavljajo prave grožnje za naše telo, primanjkuje pa je tam, kjer je res potrebna – na primer, ko virus Covid 19 vstopi skozi dihala v naše telo.
In kaj ljudje počnemo, da bi preprečili okužbe?
Ukvarjamo se z dezinfekcijo in izolacijo, namesto da bi na prvem mestu poskrbeli za ‘trdnost’ naših telesnih mej.
Pa si poglejmo, kako razkuževanje še poslabša že slabo stanje
Največja ironija pretiranega razkuževanja in dezinfekcije je v tem, da je za zdravje potrebno več mikrobov, ne manj.
Našemu imunskemu sistemu grozi neskončna vojna. Pa ne zato, ker bi ga napadalo več sovražnikov, ampak zato ker po eni strani izgubljamo dobre vojake in na drugi strani prekomerno aktiviramo nepotrebne enote vojsk na mejnih področjih (črevo, koža, dihanje skozi usta pod maskami..), da gasijo vnetne požare, ki se kronično prižigajo po celem telesu.
Ko si ‘le’ z milom in toplo vodo – brez protibakterijskih sredstev – temeljito umijemo roke, se morebitnih škodljiv mikrobov ne znebimo tako, da jih ubijemo, ampak da jih fizično odstranimo. V bistvu s tem, ko odstranimo maščobo s kože, odstranimo tudi snovi, katerih se držijo.
Enako velja za čiščenje površin. S čiščenjem kuhinjskega pulta odstranimo ostanke hrane s katerimi se hranijo škodljive bakterije. Mikrobov s tem ne pobijemo in to tudi ni potrebno. Z dodajanjem protibakterijskih sredstev ne dosežemo ničesar.
Protibakterijska sredstva so zmagoslavje oglaševanja in domnev nad znanostjo. Zakaj?
Številne patogene bakterije ustvarjajo spore, ki mirujejo dokler nevarnost ne mine, ne glede na to, katero kemično snov uporabimo.
Kaj pomeni trditev, da pobijejo 99,9 % bakterij? Testi sploh niso bili opravljeni na ljudeh, ampak v majhnih lončkih z mili, kjer so bakterije namakali veliko dlje, kot si mi razkužujemo roke. Vemo, da na tako majhnem vzorcu ni moč dokazati ničesar. Kot pravijo znanstveniki: “Odsotnost dokaza še ni dokaz (o odsotnosti)”.
Te deklaracije tudi ne navajajo, katere seve bakterij pobijejo. 99,9% se nanaša na delež pobitih bakterij posameznega seva, ne pa na splošno.
Kaj se zgodi, ko si roke razkužimo z razkužilom namesto, da bi jih 15 sekund umivali z milom in toplo vodo?
Na prvem mestu znatno porušimo mikrofloro na rokah. Na račun nastalega nesorazmerja bakterij se pripadniki stafilokokov in streptokokov takoj po razkuževanju razbohotijo, kot reakcija na agresivno čiščenje. Tudi ‘klasično’ umivanje lahko v obliki OKM (obsesivno kompulzivne motnje) postane enako nevarno. Ravno pri slednjih bolnikih so ugotovili, da so imeli v akutni fazi bolezni tudi vneto žrelo. (Vnetje žrela povzročajo pripadniki rodu streptokokov.)
Sama osebno se pri tem vprašam ali to lahko vpliva tudi na okužbo vaginalne flore nosečnice s streptokokom B? Zaradi katerega mora mati dobiti antibiotik (in že v samem začetku predati otroku osiromašeno mikrobiotsko floro) ali pa tvegati morebitno okužbo, v kolikor se predhodno ne testira (ker testiranje ni obvezno)?
In to še ni vse. Streptokoki, ki se zaradi pretiranega umivanja rok lahko razbohotijo (tudi v črevesju) lahko začnejo delovati na bazalne ganglije v možganih, kje vplivajo na svojega gostitelja, da še naprej razvija motnjo kompulzivnega umivanja rok – s tem si namreč zagotavlja preživetje (191 – 192).
Zato ne preseneča, da je več duševnih oziroma neuropsihiatričnih motenj povezanih z motenim delovanjem bazalnih ganglijev in streptkoki. sem spadajo tudi telesni in glasovni tiki Tourettovega sindroma.
Nekatere študije kažejo, da je pri otrocih verjetnost za pojav tega sindroma (tikov) 14 krat večja, če so se v preteklem letu večkrat okužili s streptkoki.
Povezava pa obstaja morda tudi med Parkinsonovo boleznijo, ADHD in anksiozno motnjo.
Če resnično hočemo okrepiti svoj imunski sistem, potem pozabimo na razkuževalna sredstva in posebne prehranske dodatke – poskrbimo raje za bogato in raznoliko mikrobioto in vse ostalo se bo uredilo samo.
Protibakterijska sredstva imajo svoje mesto, tako kot antibiotiki. Brez njih ne bi mogli varno izpeljati kirurških posegov. Toda njihovo mesto ni zdravo telo. Obrambni mehanizem proti mikrobom že imamo – imenuje se imunski sistem. Morda bi bilo dobro, če bi ga poskusili uporabljati (in ne bojkotirati).
In kako si priskrbimo in ohranjamo zdravo črevesno floro?
Ko je ženska enkrat ‘po porodu’, je za vedno ‘po porodu’.
Ne se ustrašit! To ne pomeni, da ne more več normalno telovaditi, skakati in živeti ‘normalno’ življenje, ampak pomeni, da se telo v nosečnosti in med porodom fizično spremeni (medenica se razširi, nekatere dobijo globoke brazgotine, lega medeničnih organov se spremeni in celotna stabilizacija in kinematika telesa se poruši ali spremeni).in ni nikoli več enako.
Zato pa je po porodu potrebno, da ga mamica ‘resetira’ od znotraj navzven.
Če se prehitro loti prezahtevnih nalog oziroma gibov, lahko povzroči trajno škodo.
Težko je generalno napisati pravilo, kdaj in kako začeti z vadbo po porodu, ker je vsaka ženska drugačna. Na fizično stanje in kondicijo mamice po porodu vpliva zelo veliko dejavnikov. Od vrste poroda (vaginalni, carski rez, epiziotomija ali raztrganine, pritisk na fundus maternice ipd, dolžina poroda – prehitri ali prepočasni in celo velikost ploda in količina plodovnice..). Seveda tudi nošenje dvojčkov naredi svoje, starost, število porodov, dojenje, čas med zadnjim dojenjem in novo zanositvijo.. O tem smo že pisali v blogu Kdaj in kako začeti z vadbo po porodu. Lahko pa opravite tudi online TEST.
Vendar vseeno, na srečo, obstajajo neka generalna pravila in metode, ki veljajo za vse ženske enako.
Obstajata vsaj dva načina (predstavili vam bomo 3), kaj bi morala početi vsaka ženska po porodu, da ustvari podlagi za varno in učinkovito ‘resetiranje’ svojega telesa od znotraj navzven.
Ne boste verjele, ampak na prvem mestu je dihanje s trebušno prepono. Se sliši preveč ‘preprosto’ ali ravno obratno? Vas zanima zakaj ravno dihanje na prvem mestu?
Na tem čudovitem dinamičnem prikazu vidimo, kako trebušna prepona (diafragma – roza prepona zgoraj) narekuje gibanje vseh globokih mišic telesnega trupa. To je proces, ki omogoča dihanje, stabilizacijo, masažo viscere, limfno drenažo in tudi pomoč pri prebavi. Ker se v nosečnosti pozicija trebušne prepone zamakne (zaradi rastočega ploda), ker se trebušna stena raztegne in ker je ‘prizadeto tudi medenično dno (oboje večkrat tudi z brazgotinami), je esencialnega pomena začeti ‘z vadbo’ tu, na samem začetku.
Dihanje oziroma gibanje trebušne prepone je generator gibanja globoke trebušne mišice in mišic medeničnega dna (med drugim). In še posebej, ker je to področje prizadeto zaradi nosečnosti in poroda (Trebušna stena je stanjšana, pojavi se razmik med mišicami, medenično dno je doživelo velik razteg in morda še brazgotine..).
Dihanje s prepono pa ni le ‘trening’ teh mišic po porodu, ampak je tudi generator telesnega filter sistema – limfne drenaže. Če limfa zastaja, potem je telo kot akvarij s slabo delujočim filtrom. Trebušček pa kar noče in noče splahneti.. Poznano?
Torej, v nadaljevanju (spodnji gumb) si lahko naložite 3 videe, ki vas bodo naučili, kako začeti z vadbo po porodu.
Dva videa sta vadbena, medtem ko je eden izmed njih edukativni – kako pravilno dvigovati in nositi (sebe in otroka). Naši možgani pač ne ločijo med telovadbo in splošnim (dnevnim) gibanjem). Vsak gib šteje.
Vsak gib (in dih), ki ga naredite po porodu, vas lahko pelje na boljše ali pa na slabše.
Žal večina mamic nehote izbere slabšo pot. Kultura v kateri živimo, žal ne promovira lepega naravnega gibanja, kot recimo v Afriki.
Zato, drage mamice, vas povabim na kratko poporodno gibalno potovanje z mano, Aljo Malis, tudi mamico dveh otrok in z VBAC zgodbo.
Želim prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Vsi vemo, da nas slaba hrana (tako imenovana ‘junk food’, procesirana hrana) redi. Dandanes pa tudi vemo, da znatno vpliva na sestavo in delovanje črevesne mikroflore, katera upravlja z našim telesom (LINK). Koliko pa vemo o tem, kako naša vsakodnevna prehrana vpliva na delovanje naših možganov? Bodisi na njihov razvoj bodisi na kognitivni odklon.. in vse vmes?
Ogledali smo si dokumentarni film ‘Better brain health’ in vam pripravili izvleček.
Slaba hrana lahko dobesedno skrči naše možgane!
In vpliva na spomin!
Prve obroke hrane naši možgani prejmejo še pred rojstvom, v maternici. Tam so popolnoma odvisni od prehranske izbire matere.
Znanstveniki so sledili prehranskim navadam 23.000 nosečnicam in nato opazovali vedenje njihovih otrok starih od 18 mesecev do 5 let. Opazovali so njihovo emocionalno plat.
Ugotovili so, da mame, ki so v nosečnosti jedle procesirano hrano (sladke in slane prigrizke ipd) so imele otroke z:
večjo agresivnostjo
večjo jezo
žalostjo, anksioznostjo, nočnimi morami
Ugotovili so, da prehrana nosečnice vpliva na mentalni razvoj otrok.
Prav tako je k temu prispevala prehrana otrok po rojstvu.
Procesirana hrana, z malo hranili, pod-hrani živčne celice oziroma možgane.
Poskuse so delali tudi na miših in prišli do enakih zaključkov.
Katero hranilo v hrani je najpomembnejše za naše možgane?
Pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin, ki jih telo ne zna samo proizvesti, najbolj prizadene možgane – saj je 90% sive materije sestavljeno iz te maščobne kisline. (Najdemo v ribjem olju, mesu organov kot so npr jetrca, sezamovem olju, mandljih (brez lupine – zaradi lektinov )..)
Najbolj kritična obdobja za vnos omega 3 maščobnih kislin v življenju so: prenatalno, v otroštvu, v adolescenci, in v starosti, ko se začne odklon. Da sploh ne pride do odklona oziroma v čim manjši meri, pa jih moramo dovajati konstantno.
Prvo in najpomembnejše pravilo za optimalno delovanje možganov je – da se izogibamo pomanjkanju njegovih ključnih hranil – kot so omega 3 maščobne kisline, vitamin B3 (niacin)..
Poskusni hrčki, ki so bili hranjeni samo s koruzo, s pomanjkanjem vitamina B3, so pobili 80% svojih mladičev. Ko so jim dodali vitamin B3, so se začeli obnašati normalno in skrbeti za svoj naraščaj.
Ali lahko osiromašena prehrana tudi vpliva na agresivno vedenje ljudi?
Na Nizozemskem so izvedli raziskavo v osmih različnih zaporih. Določeni skupini zapornikov so tri mesece dovajali hrano polno hranljivih snovi (omega 3, vitamine in minerale). Potem so merili vpliv na njihovo vedenje. Merili so, kolikokrat so bili kaznovani. Primerjali so stanje pred vnosom hranil in stanje z zaporniki, ki niso prejemali prehranskih dopolnil. Število incidentov se je zmanjšalo kar za eno tretjino.
Ali vrsta hrane vpliva tudi na naše odločitve?
Hrana, ki jo jemo, oblikuje naše misli.
V drugi raziskavi so primerjali odločitve (možnost izbir med dvema opcijama – ena od opcij je bila bolj krivična druga manj) po zaužitju dveh različnih vrstah zajtrka. En tip zajtrka je vseboval več beljakovin, drug pa ogljikovih hidratov. Izkazalo se je, da je proteinski zajtrk vplival na izbiro sebi bolj nepravičnih odločitev. Medtem, ko je zajtrk baziran na ogljikovih hidratih vplival na bolj sebi pravične odločitve. Nato so tudi primerjali hormonsko krvno sliko (po zaužitju obeh zajtrkov) in opazovali ravni adrenalina, kortizola, inzulina A-C-T-H in aminokisline kot so triptofan in tirozin).
Tirozin je ključen za tvorbo dopamina. Ta molekula zagotavlja komunikacijo med nevroni zadolženimi za sprejemanje rizičnih odločitev in motivacijo.
Rezultati so pokazali, da so osebe z več tirozina v krvi, voljne sprejemati bolj rizične odločitve.
Prehrana tako dokazano vpliva na delovanje nevronov v naših možganih in vpliva na sprejemanje naših odločitev.
Glede na to, da jemo najmanj trikrat na dan in da hrana oblikuje naše telo in možgane ter celo počutje in odločitve, je ključnega pomena, da se zavedamo, kaj vnašamo v svoje telo.
Na prvem mestu je pomembno, da si ne delamo škode. In na drugem mestu je vredno razumeti, kako si s prehrano pomagamo za doseganje boljšega zdravja in kognitivnih sposobnosti. Še posebej je to pomembno za razvoj možganov naših otrok.
Torej, kaj se zgodi, ko jemo ‘junk food’?
V raziskavi, kjer so miši hranili z visoko procesirano sladko in mastno hrano, kot so tortice, piškoti ipd, so ugotovili:
Da se miši takšne hrane nikoli ne nasitijo (se redijo) – kar ni nič novega
Da izgubijo prostorski spomin (spomin je zelo pomemben za preživetje)
Da dobijo vnetni odziv po celem telesu (povišani citokini)
Povečana maščoba v telesu (na račun slabe hrane) je vnetne narave, kar zmede imunski sistem. Maščobno tkivo izloča substance, ki aktivirajo vnetne procese po celem telesu. Možgani naj bi bili zaščiteni pred njimi, ker naj bi ‘se skrivali’ za možgansko krvno mejo, semi-prepustno membrano, ki ločuje krvne žile od možganov.
Zaradi teh vnetnih reakcij po celem telesu možganska krvna pregrada postaja permeabilna! (Leaky blood brain barrier) in dopušča ‘promet’ nezaželenih molekul v možgane. Takrat začnejo možganske imunske celice, imenovane mikroglia, jesti lastne (zdrave) nevrone. Njihova naloga je jesti mrtve nevrone in tako čistiti možgane, ne pa živih. (V dokumentarnem filmu v 24:17 minuti vidimo ‘in vitro’, kako mikroglia je nevronske celice!).
Tako potem pride do pojava Alzheimerja in demence!
Ta nezaželen proces žal znatno vpliva na delovanje naših možganov. Tudi otroških!
V drugi raziskavi so ugotavljali vpliv glukoze na delovanje nevronov in ugotovili, da sladkor deluje podobno kot droge. Sladkor ima večji zasvojitveni potencial, kot si lahko predstavljamo – celo večjega od heroina in kokaina.
Ker danes najdemo sladkor vsepovsod, tudi tam, kjer ga ne pričakujemo, na primer v šunki, juhi, ketchupu, razvijemo odvisnost ne da bi se tega sploh zavedali. Uživanje sladkorja na dnevni ravni ustvarja odvisnost na enak način kot droge.
Pri poskusu, kjer so merili možgansko aktivnost ljudi, ki so vsak dan jedli sladoled in tistih, ki ga nikoli niso, so ugotovili, da pri ljudeh, ki niso nikoli jedli sladoleda (in so pojedli sladoled), se je zgodila v možganih reakcija (zadovoljstva) – za razliko od tistih, ki so sladoled jedli vsak dan, sladoled ni sprožil nobene posebne reakcije.
Tako da uživanje sladke in visoko kalorične hrane na dnevni ravni zmanjšuje užitek, ki naj bi ga dobili s to hrano – in je zato želimo zaužiti vedno več! Večkrat bomo jedli sladoled (ali sladko), bolj si ga bomo želeli, da bomo dosegli enak učinek v naših možganih (kot pri drogah).
Pri vnosu veliko sladkorja v telo, možgani postanejo hiperaktivirani in ‘hiper’ občutljivi na podobe (slike, fotografije), ki ponazarjajo takšno hrano. To vpliva na nas tako, da samo pogled na takšno sliko, ustvari močno željo po tovrstni hrani (ker možgani ne ločijo sladice na sliki od prave sladice).
Torej.. bolj uživamo sladko hrano, manj smo dovzetni za doživeto ugodje, ampak se ironično to ugodje vedno bolj in bolj sproža samo ob pogledu na sliko sladice (na primer ob reklami, panoju, ob izložbi..) – in se ji zato težje upremo.
Kaj vpliva na naše odločitve, katero hrano izberemo?
Pri poskusih z mušicami so ugotovili, da tiste, ki imajo črevesno mikrofloro sprejemajo drugačne odločitve glede hrane, kot tiste sterilne.
Ali človeška črevesna mikroflora tudi narekuje naše odločitve oziroma željo po določeni vrsti hrane?
Da. Popolnoma.
Človeški mikrobiom je povezava med hrano in možgani.
Ravno naša prehrana oblikuje naš mikrobiom. In obratno nazaj, naš mikrobiom narekuje našo željo po hrani. Bolj nekvalitetno hrano jemo, več ‘plevela’ se nam razrašča v črevesju.
Zakaj je mikrobiom tako pomemben?
O tem smo več pisali v enem izmed prejšnjih blogov, Kaj so POSTBIOTIKI. Postbiotiki so produkti probiotikov, različne substance, ki komunicirajo z vsemi celicami našega telesa in tudi z možganskimi. Če se nam v črevesju razraste ‘plevel’, potem tvegamo nastanek prepustne oziroma permeabilne črevesne stene (‘leaky gut’).
Zakaj je prepustno črevo problem?
Črevo je kot koža obrnjena navznoter našega telesa. Je zunanjost (zunanja cev) v našem telesu. Kot taka mora vsebovati dobro mejo z ostalim delom našega telesa, da poleg hranilnih snove ne prepusšča tudi patogenov, mrtvih bakterij in ostankov neprebavljene hrane. To vodi v vnetna stanja in bolezni. Prav tako pa to vodi tudi v prepustnost možgansko – krvne bariere.
Torej kakšna hrana je najboljša?
Veliko znanstvenikov prisega na tradicionalno mediteransko dieto (zeleno listnata zelenjava, oljčno olje, ribe, stročnice, oreščki). Nekateri pravijo, da so glede ‘idealne diete’ merodajni prebivalci tako imenovanih ‘modrih con’ (Blue zones), kjer živijo tudi več kot sto let. Spet nekateri zraven prisegajo še na izločanje lektinov. Pri vsem tem igra ključno vlogo raznolikost hrane. Bolj je hrana raznolika, bolj je raznolika tudi črevesna mikroflora.
S katero hrano lahko pomladimo možgane?
S hrano, ki vsebuje veliko polifenolov, kot je gozdno jagodičevje, pa tudi oljčno olje, črno vino in črna čokolada.
Znanstveniki so tudi potrdili, kako vrsta prehrane vpliva na depresijo. Bolj zdrava hrana lahko znantno zmanjša depresijo, anksioznost, strahove in tudi jezo.
Več o tem smo zbrali v našem novem priročniku Zdravo črevo – Zdravo telo (in možgani). V njem pa nismo zbrali samo najbolj zdravih receptov, ampak smo dodali še večino drugih aktivnosti, ki vplivajo na dobro ‘počutje’ in ‘kondicijo’ dobre črevesne mikroflore kot so gibanje (posebni treningi), trike za dolgoživost (kot so avtofagija, aktivacija lastnih matičnih celic ipd), meditacijsko dihalne vaje, tapkanje EFT, suho ščetkanje – oziroma limfna drenaža doma, žvrkljanje, vse za boljši spanec in še veliko več… ter povezali v enomesečni akcijski plan sprememb – ki vas korak za korakom vodi do boljših življenjskih navad.
Naj bo hrana zdravilo. Naj izbor hrane služi našemu telesu in še posebej možganom.
Poleg ustrezne prehrane, pa je za optimalno delovanje in čim počasnejše staranje (ali za boljši razvoj) možganov ključnega pomena tudi kvalitetno spanje in gibanje. Samo med spanjem poteka globoko čiščenje možganov (beta amiloidni plaki) – pogoj pa je, da ne jemo prepozno in da spimo dovolj globoko. Gibanje, sploh če je raznoliko, pa ustvarja nove nevronske povezave (rastline nimajo nevronov, ker se ne gibajo), sprošča stres, ki je prav tako eden največjih sovražnikov zdravja možganov in blagodejno vpliva na delovanje črevesne mikroflore, ki tako ustvarja več kratko-verižne aminokisline imenovane butirat, ki ima številne koristne funkcije v telesu, med njimi tudi zaščita črevesne stene pred permeabilnostjo.
Če si niste ogledali te oddaje – intervju z dr. Rankom Rajovićem na RTV in če imate otroke, potem skoraj nimate izbire – če svojemu otroku želite vsaj nekaj dobrega in če mu privoščite normalno (ali nadpovprečno) življenje. Lahko pa si preberete zapiske v nadaljevanju.
KATERE SO NAJVEČJE NAPAKE STARŠEV PRI VZGOJI OTROK (NEKAJ NAJBOLJ IZSTOPAJOČIH)?
1.NAPAKA: Starši pobarvajo sobo za punčke roza in sobo za fantke modro. Ali oranžno – ni važno. Ko se otrok rodi in prvih nekaj mesecev življenja, otrok vidi le kontraste. V enobarvni sobi nima nobenih stimulacij za razvoj možganov. Če ste sobo že pobarvali z eno barvo, ji dodajte zavese in druge detajle v kontrastnih barvah ali z vzorci. Sama osebno sem prve tri mesece uporablja črno-bele kartice z različnimi vzorci in motivi. Glej VIDEO.
2. NAPAKA: Fiksiranje glave. Res je, da novorojenčki še niso zmožni sami držati glave in da jih moramo pravilno podpirati (‘handling’ – glej VIDEO, česa ne početi.), da njihovi možgani dobijo pravilen občutek za propriocepcijo in motorični razvoj. Ampak glava mora biti vseeno mobilna, ne smemo je podpirati tako, kot da bi jo fiskirali z opornico. Če glava ni mobilna, potem se ne morejo povezati ramena vrat in glava. Če se ti ne povežejo dobro, ostanejo neki primitivni refleksi. To pomeni, da se možgani ne razvijajo pravilno. 10% otrok v prvem razredu ima primitivne reflekse.
3. NAPAKA: Otroku ne dovolimo, da hodi. Otroku ne dovolimo, da pada. V Sloveniji so otroci povprečno v vozičkih ali drugih podobnih napravah (‘smart trike.) do tretjega leta. Ko otrok shodi, ni več vozička in ničesar. Otrok mora sam hodit. S tem se razvijajo njegovi možgani. Petletnik bi moral na dan prehoditi vsaj 5 kilometrov! In pri tem procesu otrok tudi pada. Mora padat, ker se mora naučit, kako pasti. Če otroka nenehno varujemo, se ne bo naučil pravilno pasti in si bo ob padcu razbil zobe ali glavo, ker se ne bo znal ujeti na roke. To so resni problemi, ki se pogosto dogajajo. In ne samo da hodi, otrok mora skakati, plezati po drevesih ali plezalih, izvajati rotacije, se vrteti okoli svoje osi in hodit bos! (Poglejte Kekčev film. Otroci so bosi od začetka do konca filma in to v Julijskih Alpah!)
Bodimo otrokom zgled za gibanje. Pokažimo jim, da je gibanje za nas ena izmed glavnih vrednot v življenju. Če tega otroci ne bodo prepoznali v nas, smo jih prikrajšali za nekaj res pomembnega v življenju, kar bo težko nadomestiti.
Otroški možgani se razvijajo z gibanjem. Če pri štirih letih ne zna skočit nazaj, potem bo imel v šoli lahko težave z matematiko. Ugotovili so, da kar 60% otrok pri štirih letih ne zna skočit nazaj. Zakaj je to tako pomembno? Vemo, da rastline nimajo nevronov. Ker se ne premikajo. Tudi morska riba sea squirt, ko se pritrdi na skalo in se neha gibati, poje svoje možgane. Možgani se nam primarno razvijejo zaradi gibanja. Gibanje je pogoj za preživetje. Različni gibi so pomembni za povezovanje različnih možganskih regij. Če otrok ni sposoben skočiti nazaj, nima razvitih določenih živčnih poti!
Naloga staršev je, da poskrbijo, da je otrok do svojega 4-5 leta popolnoma okreten, spreten, da zna skakati, plezati, padati.
Otroci morajo vsak dan malo plezati, se obešati kot opice, teči, se loviti, vrteti se.. in tudi.. padati. Če ne gremo vsak dan na igrišče, si omislimo kaj podobnega doma. Ko bo šel otrok enkrat v šolo, bo prepozno.
4. NAPAKA: Mehka hrana do 2 ali 3 leta. Otroke hranimo večinoma z mehko hrano. Obrazne in žvekalne mišice so tako ‘podhranjene’ z gibanjem (‘treningom’) zato se čeljust ne more pravilno razviti. Posledično jezik ne počiva na nebu, sinusi in dihalne poti postanejo ožji, otrok začne dihati na usta (preberi blog o posledicah dihanja skozi usta) in začne razvijati infekcije. Ker se čeljust brez žvečenja trde hrane ne razvije pravilno, ima otrok krive zobe in premalo prostora za modrostne zobe, ki nam jih zobozdravniki zato večkrat pulijo. Takrat se še bolj poruši neravnovesje. saj že brez puljenja šibke žvekalne mišice vplivajo na delovanje vratnih mišic in otrok razvije zamik glave naprej (Preberi članek o ‘vratni grbi’). Centralne telesna os se ukrivi. Ukrivi pa se tudi od spodaj navzgor, saj imajo otroci zaradi premalo gibanja in nenehnega nošenja (trdih) čevljev tudi ploska stopala. (Prebirite si članek o rešitvah za ploska stopala!) To vpliva na prenos sil po telesu in pri tem (vsaj v otroštvu in pri mladostnikih) trpijo kolena – zato imamo toliko pretrganih križnih vezi.
Izguba mlečnih zob zaradi kariesa lahko vpliva na nastanek ‘ideopatske’ (ne ve se vzroka) skolioze!. Ko v ustih manjkajo zobje, gre hrana avtomatično tam, kjer je griz močnejši. Tako potem še ojačamo vzorec asimetrije na eni strani telesa. Močnejše obrazne mišice na eni strani, povlečejo vratne, one povlečejo hrbtne in tako se hrbtenica ukrivi frontalni ravnini (skolioza).
Moja opomba: Ne samo konsistenca hrane, tudi ‘vsebina’ hrane je ključnega pomena za razvoj otroških možganov, imunskega sistema in celega telesa. Otroci pojejo absolutno preveč sladkorja (tudi sladko sadje šteje), škroba, žitnih izdelkov in žal tudi industrijsko pridelane in predelane hrane, ki je polna antibiotikov, pesticidov, glifosfatov in škodljivih dodatkov. (Vas zanima več? Preverite Priročnik Zdravo črevo – Zdravo telo (in možgani).
5.NAPAKA: Ne pustimo, da je otroku dolgčas, igra igrice in gleda TV.
Kaj se dogaja, ko otrok igra igrice? Ustvarja endorfine in dopamin. Otrok tudi pri igri na igralih ustvarja endorfine, ampak veliko manj in veliko več truda/energije mora vložiti v to. Ko otrok igra igrice, se ti hormoni sreče sproščajo non stop (kot droga) in otrok postane nezainteresiran za šport, za branje knjig, igranje v naravi, ker mu ne prinašajo iste doze zadovoljstva. Zakaj bi se trudil, če v desetih minutah dobi celodnevno dozo dopamina? Hkrati mu ob gledanju TV in igranju igric ni potrebno razmišljati. Niti se gibati. Ne razvija niti motoričnih sposobnosti niti kognitivnih. Ponavadi pri tem celo sedi v sključeni drži. In v kolikor ima za igranje na voljo neomejeno časa, se pravi, da nima postavljenih meja, otrok postaja nesamozavesten in nesamostojen.
Novih tehnologij ni potrebno popolnoma izključiti iz otrokovega življenja, ampak mu je treba postaviti zdrave meje in tudi te meje prilagoditi starosti. Predšolski otrok nima kaj delati s telefonom v roki.
Otrokova inteligenca se intenzivno razvija od rojstva do sedmega leta.
Otroci že pri treh letih (ali celo prej) začenjajo razmišljati in povezovati informacije. Če čakamo (s pravilno), da gredo otroci v šolo, smo zamudili.
6. NAPAKA: Starši otroke preveč ščitimo in s tem oviramo njihov razvoj. Če otroci sami opravijo neko delo ali se nečesa sami naučijo (na primer shodijo, se naučijo vozit kolo, se sami obleč..) potem dobijo biološko nagrado v obliki endorfinov in dopamina, hormonov sreče. Ko telo preplavijo endorfini, si to možgani zapomnijo – to so hormoni za krepitev spomina. Zato so ti hormoni ključnega pomena v šoli, da si otroci zapomnijo snov. Vendar se morajo otroci naučiti jih sami ustvariti. Če jim starši nenehno pomagamo in delamo stvari namesto njih, jih s tem prikrajšamo tega pomembnega razvojnega ‘nagrajevalnega’ sistema.
KOLIKO TELEVIZIJE IN IGRIC LAHKO OTROKU PUSTIMO IN NA KAKŠNE NAČIN, DA SE ŠE VSEENO ZDRAVO RAZVIJA?
Dr. Rajović predlaga sledeče: Če že največ pol ure igric/TV med tednom in pred tem še enkrat toliko časa v parku/gozdu (torej eno uro). Med vikendom največ 1 ura risank/igric in vsaj 2 uri v parku kot kompenzacija.
Z GLEDANJEM RISANK IN IGRANJEM IGRIC OTROCI TUDI IZGUBLJAJO SPOSOBNOST KONCENTRACIJE. KATERE IGRE SO DOBRE ZA KREPITEV TE POMEMBNE ŽIVLJENJSKE FUNKCIJE?
Šolski otroci so v povprečju sposobni samo 10 minut čiste koncentracije. Igranje družabnih iger kot so Človek ne jezi se, karte ipd. Tudi šah, vendar če otrok ne izgublja preveč (da mu pustimo zmagovati ni rešitev).
KAJ JE FUNKCIJA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA?
Da uči otroke informacije se učiti na pamet ali da jih uči povezovati informacije? Nekatere stvari se tudi moramo učiti na pamet, samo tega je samo okoli 10%. Devet od desetih poklicev, ki jih obstaja danes, ni obstajalo pred desetimi leti. Vsak lahko v nekaj sekundah najde (na internetu) formulo za ‘določeno aminokislino’. Dostop do informacij ni več problem. Umetnost jih je povezovati in funkcionalno uporabljati. Otroke moramo izobraževati/vzgajati tako, da se bodo znali prilagajati času in okolici.
Otroci, še posebej predšolski, se morajo učiti skozi igro. Oni naj mislijo, da se igrajo, ampak v bistvu se učijo.
Sama sem lahko ‘zgleden’ primer. V času mojega šolanja (Na FOV sem se vpisala leta 1999) ni bilo še FB, YouTuba, interneta v takšnem pomenu, takrat sem poslala svoj prvi e-mail! Izučila sem se za poklic kadrovika. To delo sem tudi sicer opravljala 8 let. Ampak moj današnji poklic (ki traja že dobrih 5 let), je dobesedno ‘iskanje kvalitetnih informacij in povezovanje le teh v smiselne/funkcionalne celote, ki jih potem prodajam strankam. Ukvarjam se z gibanjem, zdravim življenjem. Poklic sem ‘sama ustvarila’ in se zanj izurila. Ko sem bila majhna, nisem imela risank, igric in veliko igrač. Bilo mi je dolgčas (mama in ata sta se ukvarjala z dvojčkoma) in sama sem si iz papirja izdelovala igrače in ves čas ‘izumljala’ nove igre in stvari. Danes počnem isto. Le na višjem nivoju in od tega živim sebe in svoje otroke.
Doktor v oddaji poda tudi zelo dober primer učenja skozi igro in ne preko suhoparnega naštevanja podatkov.
Primer: Učenje o žirafi. Namesto, da suhoparno naštevamo podatke, koliko je žival visoka, koliko let živi, koliko mladičev skoti, kje živi ipd.. Učenje zapeljemo v dinamično interaktivno igro. In ne boste verjeli, iščemo napačne odgovore! ker skozi njih se učimo. Poglejte..
Zakaj bi se otroci učili skozi suhoparno naštevanje podatkov, če se lahko veliko več in z veliko več zadovoljstva učijo skozi igro? Pomislite samo, kako so se učili otroci naših prednikov. So lovci in nabiralci posedli svoje otroke na hlod in jih učili o lovu in nabiranju? Ne, zagotovo ne. Učili so se skozi gibanje in igro. Tudi mladiči drugih sesalcev se učijo na tak način.
Otroke vprašamo: “Dajmo otroci, to je svetovni rekord! Kaj v povezavi z žirafo je število 11?” Prvi otrok odgovori: “To je višina žirafe.” Starš/učitelj nikoli ne odgovori ‘da’ ali ‘ne’, ampak: “Bravo, Marija, dobro razmišljaš! (Marija je polna endorfinov), ampak nisem rekel dinozaver (in vsi v smeh). Dinozaver je visok 11 metrov.” (Otroci se nehote naučijo, kako veliki so bili dinozavri in igra gre dalje). “Žirafa samec je visok 6 m, samica pa 5 m. Dajmo otroci, kaj bi še lahko bilo?” “Živi 11 let”, odgovori Ivan. Starš/vzgojitelj/učitelj reče:”Odlično, Ivan! Lepo si to povezal. Ampak ni to to. (in spet vsi v smeh). Ampak živi 20 let, v Živalskem vrtu celo 28.” (In se o tem malo pogovorimo, nato se ‘predstava’ nadaljuje). Mojca reče: “11 mesecev nosi mladiče!” “Bravo, Mojca, kako si to dobro pogruntala! Človek nosi mladiča 9 mesecev, žirafa, ki je toliko večja, pa 11 mesecev.”(Mojca je polna endorfinov) Ampak, to ni to! (In vsi v smeh). Žirafa nosi mladiče 15 mesecev. Ampak svetovni rekord je pa slonica, ki jih nosi 20 mesecev!” In tako se igra/predstava nadaljuje.. No, da boste vedeli, kaj je odgovor: Žirafino srce tehta 11 kg in je največje srce na svetu!
Na tak način se otroci (radi) učijo in se veliko tudi naučijo!
Problem pri nas je, da otroci nočejo dat odgovora, če niso prepričani. Ker v našem sistemu se nepravilni odgovori kaznujejo. Kakšna je pri nas tipična reakcija, če bi otrok rekel, ‘da je žirafa visoka 11 m? “Marija, kakšna neumnost je to? Pa kje si videla žirafo veliko 11m? Pa veš koliko je to? Sedi, sedaj ti ne bom dala enke, ampak ko boš naslednjič povedala tako neumnost, boš dobila enko!”
To sem doživela tudi sama v tretjem razredu osnovne šole, česar očitno ne bom nikoli pozabila. Od takrat naprej sem vedno raje molčala, kot da bi vprašala in se ‘potencialno’ zopet osramotila.
Kaj je pomembneje? Odgovor? Ali pot do odgovora? Pot do odgovora – otroka se morajo naučiti mislit!
Problem našega šolskega sistema ni samo v učenju informacij na pamet in ‘iskanju neznanja’, ampak tudi v telesnem ne-gibanju oziroma nepremičnem sedenju.
Ko so anketirali učence od prvega do četrtega razreda, kako radi gredo v šolo, se je izkazalo, da v prvi razred 99% otrok hodi z veseljem. Potem pa z vsakim naslednjim razredom ta odstotek drastično pada. So krivi učenci? Ne. Kriv je sistem. In tudi vzgoja staršev.
Doktor zopet poda zelo praktičen nasvet: Povežite mize in stole z vrvico/elastiko in naredite svojevrsten poligon v razredu. Otroci, ki bodo morali pred tablo, bodo morali ‘preplezati’ čez ovire in ritensko nazaj. Tako si bodo vsi otroci želeli iti pred tablo, učenje tako postane igra, učenci so deležni pozitivnih in nujnih učinkov gibanja na možgane in telo! Tako preprosto in učinkovito – zakaj se tega ne poslužujemo? Kje so ristanci, kolebnice, gumitvist, twister..?
Kolikor šola da, toliko tudi vzame. Nepremično sedenje na stolih ni bilo v naši evolucijski zgodovini nikoli del našega življenja in preživetja. Samo gibanje je bilo pogoj za preživetje. In z gibanjem naše telo najboljše funkcionira. Brez gibanja ni dobrega pretoka limfe, možgani so premalo stimulirani, mišice oslabijo, kostna gostota se manjša ali ne napreduje.. Naštevali bi lahko v nedogled. Želim si, da bi naš šolski sistem to sprevidel in spremenil učilnice v dinamične prostore (lahko tudi v naravi), kjer bi se učenci učili skozi igro in asociacije.
Posledice sedenja so trajne deformacije telesa naših otrok – v obliki slabe drže, plitvega dihanja, slabega mišičnega tonusa, potlačenih notranjih organov (viscere), slabšega pretoka limfe, zamaknjene glave naprej, slabše samopodobe, ne-optimalno delovanje možganskih in spinalnih živcev.
IDEJE VEČ NE OBSTAJAJO. IDEJE SO DANDANES NAJVEČ VREDNE.
Informacij je dandanes na pretek. Le tisti kognitivno sposobni jih znajo med seboj uporabno povezovat in nadgrajevat v nove ideje.
Dejstvo je, da imajo današnji otroci zmanjšane kognitivne in motorične sposobnosti. Prav tako pa slabšo koncentracijo, splošno znanje in žal tudi slabši besedni zaklad
Problem današnjih generacij je, da več časa preživijo znotraj kot zunaj.
Ali veste, da je en otrok v Italiji oslepel na eno oko, ker je imel blago vnetje in mu je mamam dala gazo nanj za deset dni. Deset dni (v času razvoja) oko ni dobilo nobene stimulacije. Kaj se je zgodilo? Otrok je na to oko oslepel! Možgani so ugotovili, da to oko ni v uporabi in so ga ‘izključili’. Zato je tako pomembno, da pomagamo ali vsaj ne oviramo razvoja otrokovih sinaps v možganih, ko se ti še razvijajo (pa tudi kasneje)!
IN ŠE ZA ZAKLJUČEK.. KAJ ŠE LAHKO STARŠI NAREDIMO?
Vsak večer (namesto televizije) preberemo otroku knjigo oziroma slikanico. Ampak ni vseeno, kako beremo. Doktor pravi, da 80% staršev ne zna brati knjig! Knjigo (isto) vsak dan v tednu povemo na malo drugačen način. (v 45 minuti oddaje) Ta odstopanja v otroku vzbudijo zanimanje in aktivirajo domišljijo. Cilje je, da potem oni nam pripovedujejo zgodbice in se jih sami izmišljujejo.
Možgani bolje delajo (so bolj stimulirani), ko je nekaj nelogično, kot kadar je logično.
Zakaj? Gre za preprost instinkt za preživetje. Če nekaj ni tako ‘kot smo vajeni’, nam lahko preti nevarnost. Možgani se dodatno aktivirajo in skušajo najti pojasnilo. Možgani enako reagirajo ali so dejansko v nevarnosti ali pa gre le za zgodbo. In takšne situacije, nelogične, moramo otrokom čim več ponujati za njihov optimalen razvoj možganov.
Bistvo človeka (razvoja možganov), za razliko od računalnikov in novih tehnologij je, da se naučimo razvijati nove ideje, kreativnost, ustvarjalnost, timsko delo in pomoč drugim. To moramo otroku privzgojiti takoj, ko spregovori, pa do šole oziroma v nižjih razredih osnovne šole. To je prihodnost. Zato poleg staršev (in šole) igra zelo pomembno vlogo tudi vrtec.
Pojdimo vsak dan vsaj za pol ure v naravo, tudi ob slabem vremenu. Otroke povabimo, da sodelujejo pri kuhi in drugih gospodinjskih opravilih. Ni potrebe, da jih ves čas ‘animiramo’. Prepustimo jih lastni domišljiji in opazujmo, kakšne ideje se rojevajo iz takšnih priložnosti. Postavimo jim meje in ne odstopajmo od njih. Dovolimo jim, da se umažejo z zemljo in blatom, dovolimo jim, da občasno skačejo po lužah.
Kaj pa vi? Imate kakšno anekdoto, da bi jo delili z nami spodaj v komentarju? Veseli bomo vseh vaših mnenj, izkušenj, doživetij! Poznate druge starše, ki nehote zavirajo razvojni potencial lastnih otrok? Delite te informacije z njimi. Od naših otrok je odvisno, kakšen svet bomo imeli jutri. Na nas starših je odgovornost, da otroke ne prepustimo ‘vzgoji’ nove tehnologije in obilici plastičnih igrač. Če smo se odločili za otroke, jim moramo znati postaviti zdrave meje, ker oni sami si jih ne znajo. In si jih tudi nikolo ne bodo znali.
Že ko sem raziskovala človeško gibanje, so se mi velikokrat pojavljale teme neplodnosti in rešitve v obliki vaj za sproščanje mišice psoas, pa vagusnega živca, ‘resetiranja’ parasimpatičnega živčevja in podobno.. vendar sedaj, ko raziskujem človeški mikrobiom in ustrezno prehrano za celostno zdravje, se počasi sestavlja cela slika..!
V knjigi Super Human (Dave Asprey) sem našla veliko zanimivih informacij o delovanju hormonov, staranju, kontracepcijskih tabletkah in neplodnosti. Žena avtorja omenjene knjige je bila neplodna (policistični jajčniki) in pri 37ih, ko sta se spoznala, je spremenila svoje življenje na spodaj opisan način, rodila 2 otroka (spočeta na naraven način) in napisala knjigo ‘The Better Baby Book’ ter se posvetila svetovanju drugim neplodnim ženskam.
Naši hormoni narekujejo telesu kako (hitro) se bomo starali
Vzrok neplodnosti, kot tudi prehitrega staranje je zagotovo hormonsko neravnovesje.
Dva najpogostejša krivca hormonskega neravnovesja sta slaba prehrana in izpostavljenost toksinom iz okolja. Z drugimi besedami, moderno
življenje ni prijazno do naših hormonov.
Hormoni nastajajo iz maščob.
To je zelo pomemben podatek, če človek sledi dieti z nizko vsebnostjo maščob, ki naj bi bila ‘zdrava za srce’. Že nekaj časa vemo, kako zdrave in pomembne so maščobe za delovanje našega telesa, ampak seveda ne vse maščobe. Ločiti moramo med dobrimi in slabimi.
Ogljikovi hidrati pa po drugi strani izčrpavajo naše hormone, posebej testosteron. Morda boste težko verjeli, ampak nekatera običajna hrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, kot so koruzni kosmiči in graham krekerji so bili izumljeni prav za zniževanje moškega libida. Kellogg in Graham sta verjela, da je moška spolna sla vzrok vseh težav v družbi, zato so se odločili pripraviti ‘lahko’ hrano, ki bi zmanjšalo libido.
Druga velika težava z zahodno (moderno) prehrano, poleg maščob je, da ji primanjkuje ključnih mikro hranil, ki jih potrebujemo za ustvarjanje hormonov, še posebej
vitamin D. Večina ljudi živi s pomanjkanjem vitamina D, ker velja splošno prepričanje, da je izpostavljenost sončnim žarkom slaba. Z nanašanjem (klasičnih, torej kemičnih) krem za sončenje vnašamo v telo hormonske motilce (ki se v telesu obnašajo kot trojanski konj) in hkrati preprečujemo sintezo D vitamina na koži.
Priporoča se, da opravite krvni test za preverjanje ravni vitamina D, in če ga primanjkuje, se lahko poslužite visokokakovostnega vitamina D3 (prehranski dodatek). Če boste jemali D3, potem dodajte tudi vitamin K2 in vitamin A (najboljša kombinacija je olje jeter polenovke) in morda še cink. V poletnem času si lahko namesto dodatkov privoščite raje hojo po soncu (seveda se poleti ne boste izpostavljali soncu čez dan, ampak zjutraj in pozno popoldne).
Za ženske pa žal obstaja še en velik razlog neplodnosti, staranja in porušene črevesne mikroflore – kontracepcijske tabletke.
Žalostna resnica je, da kontracepcijske tabletke starajo. Vsebujejo sintetični estrogen in progesteron. To zmanjšuje delovanje hipofize, ki uravnava mnoge
procese v telesu. Rezultat ni samo zatiranje funkcije jajčnikov, kar ženskam preprečuje nosečnost, ampak tudi zmanjšanje proizvodnje testosterona.
Tudi ženske potrebujejo testosteron za spolno poželenje, občutljivost za spolni dotik in doseganje orgazma. Leta 2010 so nemški raziskovalci objavili študijo v reviji The Journal of Sexual Medicine, kjer so dokazali, da kontracepcijske tablete znatno znižajo raven
kroženja testosterona, zaradi česar se je ženskam zmanjšalo zanimanje za seks in uživanje v njem.
Kontracepcisjke tabletke in druge hormonske metode (mirena?) proti zanositvi vsebujejo kar zajetno dozo sintetičnega estrogena. Ko naše telo ugotovi, da estrogenu podobne zadeve krožijo po telesu, jetra pošljejo ‘sex hormone binding globulin (SHBG)’, protein ki veže nase spolne hormone (estrogen, testosteron in DHT) in jih nosi po telesu v neaktivni obliki. Problem je v tem, da ne reagira samo na povečan odmerek estrogena, ampak na vse spolne hormone v telesu. Zato nivo vseh spolnih hormonov v telesu pade.
Ob prenehanju jemanja oralne kontracepcije, se bo nivo globulina sčasoma spet zmanjšalo (normaliziralo). vendar je bilo ugotovljeno, da za 6 mesecev jemanja oralne kontracepcije, telo potrebuje enako časa (6 mesecev), da normalizira globulin.
Tako kot vsa druga zdravila (še posebej pa antibiotiki) jemanje kontracepcijskih tablet znatno vpliva na sestavo in delovanje naše črevesne mikroflore ter prepustnost črevesne stene. Če še ne veste, v črevesju (pa tudi drugje po telesu) se nahaja za 1,5 kilograma večinoma koristnih bakterij, ki upravljajo z našim telesom (z zdravjem, počutjem, kognitivnimi funkcijami). O tem smo že veliko pisali, več si lahko prebereš tu: Kaj so postbiotiki in zakaj so ključni za naše zdravje in počutje?
Torej več zdravil v našem življenju – slabša mikroflora – slabše zdravje in delovanje našega telesa. S porušenostjo črevesne mikroflore tvegamo skoraj vse ‘novodobne’ bolezni, vključno s fibromialgijo, vnetnimi črevesnimi boleznimi, alergijami, drugimi avtoimunimi boleznimi, demeco, Alzheimerjem, Prakinsonom in še in še..
Kontracepcija je seveda osebna izbira vsakega. Vendar je dobro vedeti, da nam hormonska kontracepcija lahko vzame več let življenja ali pa nas celo oropa zmožnosti ustvarjanja novega življenja.
Ampak brez panike! Tudi če ste bili leta na kontracepcijskih tabletah, lahko še vedno popravljate (ali popravite) nastalo škodo. Kako? Berite dalje.
Ko je Dave (avtor knjige Super Human) spoznal Lano, svojo bodočo ženo, je bila izredno suha, vedno jo je zeblo in imela je diagnosticiran sindrom policističnih jajčnikov – hormonsko neravnovesje, ki pripelje do povečanih jajčnikov. Stara je bil 37 let in oba sta si želela ustvariti družino. Začela sta delati na korenitih spremembah, predvsem prehrane.
Lana je s svojega jedilnika umaknila sojino mleko (ki se je obnašalo kot posnemovalec estrogena v telesu) in margarino. Slabe maščobe je zamenjala z zdravimi in si tako na primer za zajtrk privoščila rumenjake domačih jajčk, kokosovo maščobo, avokado, MCT olje ipd. Potem je svoj linijo kozmetičnih izdelkov (polno hormonskih motilcev) zamenjala za naravno in konec koncev začela prakticirati jogo in meditacijo.
V enem letu je pridobila nekaj zdrave teže, nehalo jo je zebsti (roke, noge) in sindrom policističnih jajčnikov je začel kopneti. Kmalu za tem je naravno zanosila in potem še enkrat (rodila dva zdrava otroka), napisala knjižno uspešnico in se poklicno posvetila svetovanju ženskam v podobnih težavnih situacijah.
Tudi, če si ne želimo otrok, je še vedno za našo vitalnost pomembno, da smo plodni!
Dlje časa smo plodni, počasneje se staramo!
Kaj lahko še storimo?
Preučimo naravne oziroma ‘mehanične’ načine za zaščito pred nezaželeno zanositvijo
Poskrbimo, da iz svojega življenja izločimo vse motilce hormonov (deodorante, šampone, zobne paste..plastična posoda..itd)
Spremenimo prehrano, vključimo veliko kakovostnih zdravih maščob (kot so avokadovo olje, kokosovo olje, ribje olje, oljčno olje ipd) in se izogibajmo procesirani in s pesticidi in hormonskimi motilci kontaminirani hrani
Poslužimo se (ustreznega) gibanja za naše telo (prenaporni treningi so kontraproduktivni), vaje za sproščanje psoasa, vaje za dobro držo (in ustrezno lego reproduktivnih organov)
Razlogov za neplodnost je seveda veliko. Namen tega članka ni, da opišemo in razčlenimo vse. Namen tega članka je, da napišemo, kaj lahko naredi vsaka ženska za optimalnejše delovanje svojih hormonov in počasnejše staranje in to na najbolj naraven način.
Gre za zgoraj naštetih 5 ključnih točk, na katere smo morda popolnoma pozabili, ker je naš način življenja postal tako samoumeven. Tako samoumevno je, da kupimo v trgovini že pripravljeno hrano, da jemo konvencionalno vzrejeno meso (žal polno antibiotikov in protibolečinskih sredstev ter rasnih hormonov), da se poleti mažemo s konvencionalno sončno kremo, da tečemo maratone, da si ne privoščimo kvalitetnega spanca in da smo v konstantnem kroničnem stresu.
Vse to je seveda obvladljivo. Nobena takšna kompleksna stvar oziroma navada se ne popravi čez noč. Potrebujemo vsaj mesec dni časa, da zadeve postavimo na novo. Tudi sama sem šla skozi ta proces. V ta namen sem ustvarila 30 dnevni akcijski prehodni plan, ki ga najdete v zgoraj omenjenem priročniku (na povezavi si lahko preberete več in najdete tudi brezplačni video)..
Če sledite našim objavam, ste verjetno že zasledili, kako pomembno funkcijo imajo bakterije in druga mikroflora v našem telesu, še posebej v črevesju. V bistvu smo le 10% človek, saj je 90% celic v našem telesu bakterij. Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da te bakterije predstavljajo kar 99% genov ‘človeškega’ telesa! Se pravi samo 1% genov v našem telesu je v bistvu tistih, ki smo jih podedovali od naših staršev. To je zelo pomemben podatek, ko govorimo o ‘dednih’ boleznih in težavah, ki nas pestijo.
Ker imajo bakterije tako veliko vlogo v našem življenju, bi se lahko vprašali ali mi obstajamo za bakterije kot neke vrste kondominij, v katerem živijo – ali one živijo za nas, da nam pomagajo prebavljati hrano, tvoriti vitamine, komunicirati z mitohondriji celic po vsem telesu in predvsem.. da tvorijo POSTBIOTIKE?
Dejansko živimo eni za druge. Mi vsekakor ne bi mogli preživeti brez njih, one pa tudi ne brez nas. To je čudovito simbiotično dejstvo. In če zadeve funkcionirajo, tako kot bi morale, potem nas bakterije varujejo pred boleznimi, staranjem, virusi, kognitivnim odklonom, depresijo ipd.. saj gre tudi za njihovo preživetje!
Torej kaj so postbiotiki in zakaj so tako pomembni?
Ker bomo v tem zapisu govorili o POSTBIOTIKIH, za katere najverjetneje še niste slišali, si vseeno najprej poglejmo, kaj so PROBIOTIKI IN PREBIOTIKI, saj vsota enih in drugih rezultira v POSTBIOTIKIH.
V bistvu je razlaga zelo preprosta:
PREBIOTIKI + PROBIOTIKI = POSTIBIOTIKI
Cilj zagotavljanja zdrave mikroflore so vedno postbiotiki. Postbiotiki so tisto, kar dejansko potrebuje naše telo. Ali jih imate?
Kaj so probiotiki?
Probiotiki, pravi dr. Bulsiewicz, so živi mikroorganizmi (tipično bakterije in tudi kvasovke), ki telesu koristijo tako, da izboljšajo imunski sistem, zmanjšajo vnetja, pomagajo pri prebavi in izboljšajo razpoloženje. Živijo v našem črevesju, obstajajo pa tudi živila, ki vsebujejo probiotike, kot so jogurt, kefir, kombucha, kimchi, kisla zelenjava in miso. (Kot že veste jih lahko najdete tudi kot prehransko dopolnilo.)
Kaj so prebiotiki?
Prebiotiki so hrana za dobre bakterije v našem črevesju. Prebiotiki so gorivo ali energija za naše bakterije. Pomagajo čim hitreje povrniti ravnovesje dobrih bakterij.. Nekateri najpogostejši vključujejo inulin, oligosaharidi, beta glukane, odporni škrob.
Kaj so postbiotiki?
To je relativno nov izraz (zato ga morda še niste slišali!), ki ga je ‘skoval’ dr. Bulsiewicz.), ki se uporablja za opis “funkcionalnih bioaktivnih spojin, ki nastanejo v črevesju med fermentacijo in ki so namenjeni krepitvi zdravja v telesu”. Postbiotiki so v bistvu stranski produkti probiotikov. Probiotiki jedo hrano, ki fermentira v črevesju in pri tem nastanejo postbiotiki.
Katere so koristi postbiotikov za naše telo?
Raziskave o delovanju človeškega mikrobioma so mlade, verjetno je za pričakovati še veliko novega. Vseeno pa lahko opredelimo že kar nekaj dejstev, podprtih z raziskavami in študijami.
Preprečujejo nastanek permeabilnega (prepustnega) črevesja ‘leaky gut’
Najpomembnejša naloga naše mikrobiote je, da ščiti tanek enocelični epitelij črevesne stene pred uhajanjem črevesne vsebine v naše telo (odmrlih bakterij, patogenov in neprebavljenih delcev hrane). Črevesne bakterije v ta namen ustvarjajo butirat, maščobno kislino s kratkimi verigami, tako imenovani postbiotik, ki preprečuje nastanek sindroma prepustnega črevesa ‘leaky gut’. Nastaja z uživanjem (prebiotikov) v obliki v vodi topnih vlaknin.
2. Postbiotiki lahko znižujejo vnetna stanja.
3. Postbiotiki pomagajo krepiti imunski sistem.
4. Postbiotiki lahko pomagajo preprečiti nastanek diabetesa tipa II.
5. Postbiotiki preprečujejo nastanek diabetesa tip III (Alzheimer) in tudi drugih bolezni kognitivnega odklona (kot npr Parkinson) – saj postbiotiki ščitijo možgansko krvno pregrado in komunicirajo s CŽS na različne načine (kemično, električno in preko vagusnega živca).
6. Posebna vrsta postbiotikov, imenovanih psihobiotki (GABA), ki pomagajo pri zmanjševanju anksioznosti, depresije, fobij..
Kako poskrbimo, da naše telo (črevesne bakterije) ustvari čim več postbiotikov?
Na prvem mestu moramo poskrbeti, da nam v črevesju ne razrašča ‘plevel’ in da nam probiotiki ne uhajajo iz debelega črevesja v tanko črevo (SIBO) ali celo skozi stene črevesja.
Človeška črevesna mikroflora je edinstvena za vsakega človeka, je unikatna kot prstni odtis. Ključni čas razvoja so prva tri leta našega življenja, zato je takrat izrednega pomena, kaj otrok je, koliko je v stiku z naravo (zemljo, živalmi) in koliko zdravil prejme (ključni delež pa prispeva njegova mati, ki mu osnovno mikrofloro prenese ob vaginalnem porodu).
Faktorji, ki skozi življenje uničujejo našo črevesno floro (njeno raznolikost) so:
Stres (oziroma premalo čuječnosti, dihanja s prepono, meditacije)
Premalo gibanja (ali preveč gibanja maratoni, vsakodnevni naporni treningi..)
Premalo spanca ali spanec slabe kvalitete
Preveč kemikalij in toksinov, sevanja v naši prehrani, domovih, kozmetiki..
Preveč sanitanizacije, nepotrebnega razkuževanja in premalo pristnega stika z zemljo.
Zdrave prehranske navade, gibanje na svežem zraku in lovljenje sončnih žarkov naj postanejo naša stalnica, ki je hkrati najboljša popotnica za naše otroke.
Kako izboljšamo sestavo črevesne flore?
Probiotiki kot prehransko dopolnilo? V zvezi s probiotiki v obliki prehranskih dodatkov je treba vedeti, da se ne obdržijo za stalno. Črevesja ne kolonizirajo trajno, “pravi dr. Bulsiewicz. So kot turisti – pridejo, vplivajo na naše okolje in grejo.
Večina probiotikov se tako ali tako ne prebije čez močno želodčno kislino in vse do debelega črevesja. Tudi če se prebijejo, tam ne bodo ostali za vedno. Poleg vsega pa potrebujejo hrano, če želimo, da preživijo vsaj nekaj časa. Njihova hrana so prebiotiki.
Torej, kakorkoli obrnemo, potrebujemo ustrezno prehrano, ki jo spremljajo tudi gibanje, spanje, izpostavljenost sončnim žarkom, dihalne vaje, kvaliteten spanec..
Dandanes je to marsikateremu človeku ali staršu težko zagotoviti. Potrebno je imeti vsaj nekaj osnovnega znanja in volje, da povabimo nove navade v naše življenje. Obstaja nekaj trikov (seveda naravnih), kako izboljšamo ‘zdravje’ naše mikroflore. Ko jih obvladamo, življenje postane lažje.
Ko je človek zopet deležen koristnih učinkov POSTBIOTIKOV se počuti bolj vitalnega, ima več energije, veselja do vsega, več zdravja, odpornosti, sprejema boljše odločitve in se bolje počuti v svojem telesu.
Dejansko tako kot bi moralo biti.
Pa žal ni.
Človek je v zadnjih desetletjih izbral ugodje/profit v zameno za zdravje.
Posledice že plačujemo. Največji ‘davek’ pa bodo plačevali naši otroci.
Odgovorili smo na 30 vaših vprašanj, ki se navezujejo na:
Diastazo rektusov
Inkontinenco
Prolaps
Halluh valgus
Bolečine v križu
Ploska stopala otrok
Bolečine v medenici, kolkih, med lopaticami, v trtici
Trd vrat
In jih razdelili na tri videe.
00:20 Po 3 porodih,diastazo rešila,imela sem jo več kot za 1 pest. fizioterapevtka ni čutila robov mišic, se pravi je bila kar huda,nobenega občutka v mišicah,zrihtala z vajami skoraj popolno,ostalo mi je se za slaba 2 prsta razmika…problem pa imam s trebuhom,se vedno je isti,kot da sem v 6 mesecu nosečnosti prosim kako naj se ga resim? S kilogrami nimam nekih težav.
05:19 Prolaps organov in ploska stopala otrokhvala
17:39 Kdaj po porodu bi lahko začela z zumbo?
20:56 Jaz sem 16m po 2.CR in me zanima, ker me v predelu trebuha boli in karkoli pojem takega sem napihnjena…. Sumim na popkovno kilo. Je kak način, da se sama prepričam ali je to to? Ali pač samo k zdravniku? In se kakšne vaje se priporočajo pri tem….. hvala
25:13 Živjo. Mogoče kakšen nasvet če je možno in kako naj popek po 2 porodih spet postavim ”naravnost”. Sedaj izgleda kot da se zgornji del nagiba naprej. :S Hvala 26:11 Mene zanima naslednje: sem 8 mesecev po 4.porodu, diastaza v popku in gor 2-3 prste, ful moteče. Je možna vrnitev v normalno stanje (torej brez razmika), je se kaj upanja za mene? :)In pa povešena maternica – tako pravi ginekologinja. Se da to kako z vajami postaviti na svoje mesto? Hvala P.s. Carska telovadnica
32:27 Živjo. Sem mamica 4 punc. Najmlajša ima 20 mesecev. Po drugem porodu so mi ugotovili diastazo rektusov na dveh koncih imam pretrgano trebušno steno. Nekaj trebuščka je sicer slo stran velika večina pa je ostala. Večkrat me boli v predelu popka. Hodila sem na fizioterapije, izvajala vaje tudi doma in nosila poporodni pas ampak nekega velikega učinka ni bilo. Ko sem šla na pregled h kirurgu mi je pa rekel da sem debela. Sem pa hotela da bi šla na operativni poseg da mi to uredijo. Ampak nase zdravstvo to operacijo opredeljuje kot estetski poseg in ne kot zdravstveno težavo.
36:59 Jap… poporodni trebušček, kako se ga znebiti. Pa od porodov dalje uhajanje urina ko kihnem, skačem, tečem… pa bolečine v križu, ker sem mala dva večinoma na levi strani nosila in podpirala z boki
40:16 Pozdravljeni jaz imam vratno hranijo in me zelo boli.
00:09 Zaradi popkovne kile bom nekoč imela operativni poseg. Kakšna je možnost oz ali so kakšne kontraindikacije, da mi ob tem posegu ne bi “sanirali” tudi 2-cm diastaze?
00:59 Mene pa zanima kako sanirati totalno zakrčen in boleč vrat. Problem so tako mišice kot vretenca. Od tod gre bolečina tako v ramena kot navzgor v glavo, uho. Kot da se ustvarja pritisk v glavo.
07:02 Jaz sem imela kar izraženo diastazo, sem jo sanirala samo z eno Aljino vajo, z angelčkom to vajo prakticiram od lanskega leta čisto vsak dan
10:20 Jaz se trenutno že leto in pol borim s poporodnim trebuhom, pa tudi nekaj kilogramov manj se ne bi branila
10:40 Kako se najučinkoviteje znebiti ostanka trebuščka in s kakšnimi vajami sploh zaceti. Sem dobre 3 tedne po porodu.
13:45 Sem mamica 2 otrok, 3 leta po zadnjem porodu. Ostala mi je diastaza, 2 cm v višini popka, zadnji mesec redno delam vaje in upam na hitro izboljšanje – ampak to bom uredila. Imam pa viden ostanek ‘razvlečene’ kože, ki mi, ko napnem mišice trebuha kar ostaja in se nekako “guba”, se zatika za pas hlač ipd. S kilogrami nimam težav, sem celo pod idealno težo. Se da ta koža nekako popraviti, sanirati? Hvala za odgovor. ❤️
16:00 Lepo pozdravljena. Zanima me, kakšne vaje bi še lahko delala v naravi za oblikovanje trebušnih mišic. Mogoče kakšna ideja? Hvala lepa
16:16 Joj, šele danes sem videla to objavo… Mene pa zanima razvlečena koža v predelu trebuha in poporodni trebušček, ki kar ne gre stran, četudi naj bi imela sanirano diastazo. Hvala❤️
19:26 Migrena, diastaza, popkovna kila + bolečine… Poleg tega, da se naročim na operacijo, kaj lahko v vmesnem času naredim za izboljšanje oz. vsaj da se ne poslabša? 20:10 Imam distazo in malo popkovno kilo-lahko pomagate?
28:32 Imam zelo močan hallux, prosim za kakšne vaje za malo omiliti bolečino. Katja Vide Bolečine v medenici… Kako odpraviti in koliko časa izvajati potrebne vaje?
00:09 Opažam, da se mi na stopalih že kakšno leto, leto in pol dogajajo začetne spremembe hallux vagus. Zanima me, kaj narediti, da bi se to popravilo nazaj. Stvar je še precej v začetni fazi, zato bi res rada naredila, kar se da. Nosim udobne čevlje. & Imam izrazit Hallux valgus in visok nart na levem stopalu. Na desnem stopalu tudi, vendar manj izrazito. Občasno se mi precej razboli sklep palca. Operacijo sem odpovedala. Kako zadevo omiliti? Kako naj bi zgledala moja statika telesa pri hoji, da bi razbremenila palca?
00:43 Moja težave so predvsem hude bolečine v predelu od lopatic do spodnjega dela reber. Boletine se tekom dneva stopnjujejo in proti večeru postane to že kar krc vseh okolišnjih misic
04:56 Draga moja, se vedno moj trebuh, vratna vretenca in boleč križ
06:18 Mene zanima ali je Mihova vadba (popolna vadba) primerna za po porodu (govorim leto ali vec po porodu-cr)?
10:10 Mene pa zanima, če si lahko s kakšnimi vajami pomagam oz. premagam bolečine v predelu medenice (kolki, trtica, križ)? Sem 3 mesece po 2. porodu. Prvič teh težav nisem imela.
12:00 16m po porodu (cr), bolečine v hrbtu in križu, kako se jih znebiti ali vsaj omiliti? In pa seveda poporodni trebuh, ki visi čez rez …
14:56 Mene pa zanima glede prolapsa sprednje vaginalne stene, koliko časa traja ,da pride v prvotno stanje, če sploh pride? Hvala Delete, hide or report this
17:55 Prosim za nasvet: po 4 nosečnosti, boleča stopala in poporodni trebuh nikakor ne izgine!
19:43 Na družbenih omrežjih sem zasledila o vašem pozivu za vprašanja, ker sem tudi sama malo “izgubljena” se obračam na vas. Kmalu bo tri mesece odkar sem rodila še tretjega otročka. Zadnji je fant, in to konkreten fant. Rojen s 4150g in 54cm, obseg glavice pa je bil 37cm. Jaz pa sem bolj drobna z 160cm in običajno 50kg (sedaj jih je še nekaj več ). Aja stara sem 31 let, punci sta stari 10let in 3leta. Že v porodnišnici so mi odkrili diastazo rektusov. Ko si jo probam sama izmeriti, tipam za en prst razmaka. To se mi je zgodilo prvič. In tudi verjetno s tem povezane težave. Imam bolečine v križu in ob daljšem (15min) sedenju me boli trtica. Kakšen teden nazaj pa sem se zbudila z bolečino v leve kolku, ki je sicer zvenela. Bojim se, da ne vse skupaj povezano. Kolikor toliko delam vaje, ki so mi jih pokazali v porodnišnici (vlečenje popka h tlom v ležečem položaju). Si pa želim kaj več narediti zase, smo le aktivna družina (veliko kolesarimo, hodimo v hribe) in bi so želela dneve brez bolečin. Prosim za kakšen nasvet. Mi je izredno všeč vaš način razlage (posnetke si ogledujem na youtube), vse pohvale.
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
