Posted on 1 Comment

Kako preprečiti carski rez & raztrganine, poškodbe medenice v nosečnosti in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku

Kaj je najpogostejši razlog za urgentni carski rez? Zastoj v porodu, prevelik otroček za mamo, mama se ne odpira dovolj.. vsaj tako so vam rekli, ne? 

 

Poglejmo si, zakaj to največkrat ni res oziroma, kaj se dogaja v maternici in materinem telesu. Ni vseeno, kako še nerojeni dojenček leži v maternici. Še posebej po 34. tednu nosečnosti, ko bi moral biti idealno z glavico navzdol in gledati proti mamini hrbtenici oziroma biti obrnjen v levo (ne v desno – bom še razložila zakaj).

 

Poglejmo si primer:

Na sliki vidite primerjavo med anteriorno lego (dojenček gleda v hrbet matere) in posteriorno lego (dojenček gleda navzven). Imamo še druge lege, na primer prečno in medenično, vendar vam želim danes podati bistveno razliko med tema dvema.

 

Kaj mislite, katera je pravilna oziroma optimalnejša lega tako za dojenčka kot mamo? Anteriorna, res je! Dojenček je v poziciji fleksije (upogiba), kar je norma za zdrav razvoj in lažji porod. Pri posteriorni legi hrbtenica mame sili dojenčka v ektenzijo (izteg), kar ni dobro za njegov razvoj in veste kaj še? V tem položaju je obseg glavice veliko večji, ko gre za izstis! In bolj pritiska na pubis (sramno zrast). Zato lahko pride do raztrganin, epiziotomije, carskega reza in do ekstenzijskega vzorca pri novorojenčku ali torti collisa (nagnjene glavice). Med samo nosečnostjo pa se pri mami lahko pojavijo bolečine v križu ali medenici in zaradi nosečniških hormonov, predvsem relaksina, ki sprošča ligamente in mišice, lahko pride do nestabilne medenice, kar pa spet lahko pomeni težji porod.

 

Najpomembnejše pri vseh legah dojenčka, tudi če so v prečni ali medenični legi je, v kakšnem položaju je njihova bradica oziroma vrat. Če imajo glavico oz bradico v položaju fleksije (upogiba, kot da bi želeli narediti podbradek), pomeni to manjši premer glavice za izstis pri porodu. 

Če je premer glavice večji, potem se to velikokrat razume, da je otrok ‘prevelik za lastno mamo’. Otrok nikoli ni prevelik za mamo. Le način, kako je tak otrok situiran v maternici, ni primeren za mamo.

 

Žensko telo je bilo ustvarjeno za rojevanje. Toda naša družba ni. Gibanje ni več pogoj za preživetje, ampak sedenje oziroma statične drže. Ko vozimo avtomobile asimetrično obremenjujemo medenično dno, saj imamo desno nogo bolj obremenjeno. Torbico nosimo na eni strani. tudi otroka rade nosimo na enem kolku.

 

Vse to vodi do asimetrij v legi maternice, v napetosti ligamentov maternice (kar 11 jih je), mišic medeničnega dna, globokih kolčnih mišic in drugih, ki prav tako vplivajo.

 

In veste zakaj je razlika, če otrok leži bolj v levo kot v desno? In zakaj je boljše v levo? Ker je tudi maternica asimetrična in je na levi strani večja in bolj podobna ‘viseči mreži’ za otročka. V tem položaju ima otrok lažje bradico v fleksiji.

 

Porod bi moral biti 50% ‘dela’ s strani mame in 50% ‘dela’ s strani dojenčka. Če se dojenček pravilno spušča (ima bradico v pravem položaju) s svojo glavico stimulira tanjšanje materničnega vratu in odpiranje porodnega položaja. Če se ‘zagozdi’ nekje vmes, (ker ga mama ‘ovira’ s svojim telesom oziroma načinom gibanja), porod ne napreduje. Takrat je priporočljivo delati posebne tehnike (ki jih prikazujem na delavnici) in upoštevati naravne porodne položaje (vsekakor ne leže na hrbtu).

 

Kaj lahko storite pred porodom? Bistvo je, da omogočite otroku v maternici dovolj prostora, da se sam pravilno obrne. Kaj ga utesnuje? Predvsem sedenje ter vaše pretekle in sedanje (ne)gibalne navade ali poškodbe medenice. Potrebno je hoditi vsaj 2x na dan po 30 minut. Delati ustrezne ‘razgibalne’ vaje za medenico in trup, pravilne globoke počepe, pomagajo pa tudi posebne tehnike (položaji), ki sprostijo ligamente maternice in tako omogočijo otročku dovolj prostora, da se pravilno namesti. Spodaj na sliki vidite položaj obrat na glavo (forward leaning inversion), ki pomaga sprostit zakrčene ligamente maternice (natančneje uterosacralna ligamenta), ki lahko povzročita (če je en bolj napet kot drug), da se spodnji del maternica zasuka in zvije (‘twist’) in tako zmanjša prostor dojenčku. Vaja se priporoča vsem nosečnicam brez kontraindikacij, tudi, če je njihov dojenček z glavo navzdol. (Če vas zanimajo kontraindikacije, mi pišite).

 

Če želite izvedeti več o NARAVNI NOSEČNOSTI IN NARAVNEM PORODU, se mi lahko pridružite

 

Na zastoj v porodu lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, eden izmed njih je epiduralna analgesija.

Če vas zanima, kako zakrčene mišice medeničnega dna vplivajo na težji porod oziroma epiziotomijo, raztrganine, potem si preberite še blog Zakaj keglove vaje ne delujejo oziroma škodujejo na dolgi rok.

Vse kar morate vedeti o carskem rezu, pa si preberete v blogu Kaj morate vedeti, če ste ali boste imele carski rez?  ali v blogu VBAC ali kako rodito vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično.

Posted on Leave a comment

Resnične zgodbe: “Nisem vedela, da imam diastazo rektusov in zgodilo se je tole.”

Opažam, da še vedno premalo žensk ve, kaj je diastaza rektusov ter katerim vajam in gibom se morajo strogo izogibati, če jo želijo sanirati. Nekatere celo dobijo nasvet fitnes trenerja, ginekologa ali osebnega zdravnika naj delajo trebušnjake!

Vedno je težko dobiti ljudi, da se javno izpostavijo, a vseeno sem našla tri mamice, ki so bile pripravljene delite svojo zgodbo z vami z namenom, da bi vam prihranile iste napake.

Tokrat se ne sprašujemo o stanjih pred in po izvajanju našega programa POPORODNI PREPOROD, s slikami dokumentirana pričanja o rezultatih namreč najdete tu. S kratkim online vprašalnikom sem želela ugotoviti, kaj se zgodi v primeru, ko oseba ne ve, da ima diastazo rektusov ali pa ve, da jo ima, ne ve pa, da določene vaje, čeprav v dobri veri, povzročijo da se stanje samo še slabša in povezani simptomi (bolečine v križu, inkontinenca) naraščajo..

Pogovarjala sem se z Matejo Platovšek (levo) in Ireno Godec (desno).

Alja Malis: S kakšno vadbo si se ukvarjala pred nosečnostmi? Je ta vključevala tudi trebušnjake, poskoke, gimnastiko, plavanje ali jogo?

Irena Godec: Da

Mateja Platovšek: Tek, Focus T25 in odbojka. Ja, vsebovala je poskoke, trebušnjake, saj sem po teku še telovadila.

 

Alja Malis: Koliko nosečnosti in porodov imaš za sabo?

Irena Godec: Dva poroda

Mateja Platovšek: Dva poroda

 

Alja Malis: Si imela ob prisotnosti diastaze tudi CR?

Irena Godec: Ne

Mateja Platovšek: Ne

 

Alja Malis: Kakšne vaje si delala po porodu, ko še nisi vedela, da imaš diastazo rektusov in ali se je stanje poslabšalo?

Irena Godec: Vaje so vključevale trebušnjake, stranske trebušnjake, plavanje… vse tiste vaje, katere ne bi smela izvajati.

Mateja Platovšek: Trebušnjake, plank, poskoke, sklece. Stanje se je poslabšalo.

 

Alja Malis: Po kateri nosečnosti oziroma kdaj in kako si ugotovila, da imaš diastazo rektusov?

Mateja Platovšek: Po 2. porodu. Trebuh se mi je kljub izgubljanju kilogramov in redni aktivnosti večal in ne manjšal. Opazila sem, da se mi dela greben med vstajanjem iz posteje. Med prebiranjem objav mamic na FB, sem pomislila, da je možno, da imam diastazo, kar sem preverila s hitrim testom.

Irena Godec: Po drugem porodu so mi povedali za ta izraz. Po prvem porodu so mi omenili le razmik trebušnih mišic in se temu niti nisem posvečala kaj več. Izvajala pa sem 2 meseca vaje, ki sem jih prejela od fizioterapevtke v porodnišnici. Kasneje sem nadaljevala s ”prepovedanimi” vajami.

 

Alja Malis: Kakšne so bile opazne posledice poleg velikega trebuha?

Irena Godec: Urinska inkontinenca

Mateja Platovšek: Bolečine v križu

 

Alja Malis: Kako si se lotila problema in ali si ga uspela rešit?

Irena Godec: Po drugi nosečnosti nisem bila zadovoljna z videzom trebuha, ki je bil bolj izrazit kot po prvi nosečnosti. Ker sem vedela za izraz diastaza sem se o tem pozanimala na spletu in našla stran Alje Malis. Tako sem se tudi odločila za njen poporodni program. Po dveh mesecih diastaze nimam več.

Mateja Platovšek: Vadba za mamice po porodu (Poporodni preporod), prenehanje izvajanja dosedanje vadbe in pazljivost pri vsakodnevnih opravilih, kot so vstajanje iz boka, pravilno dvigovanje otroka, bremen.

 

Alja Malis: Bi še kaj dodala?

Irena Godec: Takole je izgledal moj trebuh (slika spodaj) pred in po neustrezni vadbi po drugem porodu. Na desni sliki se vidi, kako se mi je stanje poslabšalo.

Mateja Platovšek: Žal nimam fotografije takrat prizadetega trebuščka. Bi bila pa res lepo vidna razlika med velikostjo trebuha. Stanje se mi je res precej izboljšalo, vendar še ni povsem saniran problem, saj še opazim greben, ampak razmaka pa je le še malo.*😊 Letos poleti sem skoraj dva meseca izvajala vadbo ng, od julija do takrat, ko sem se odločila za tvoj program.Pa se stanje ni poboljšalo. Takole sem izgledala po dveh mesecih te vadbe.

Takole pa pred začetkom izvajanja te vadbe:

*Opomba: V času pisanja tega članka je Mateja še v procesu izvajanja Poporodneg preporoda.

Alaj Malis: Iskrena hvala obema mamicama, da sta bili pripravljeni deliti to zgodbo z nami in vami! Ostaja upanje, da bo vedno več mamic in tudi nosečnic ozaveščenih o tem problemu, ki pusti kar veliko posledic na telo, čeprav nekaterim izgleda samo estetske narave. Če želiš poglobiti znanje o problematiki, klikni čisto na dnu tega prispevka na sličico ‘PO PORODU’, kjer boš dobila zbrane na enem mestu vse moje prispevke na to temo, razen youtube videov. Priključi se naši odprti FB skupini Diastaza rektusov.   Lahko pa se pridružiš tudi mini skupinski  vadbi mamic v našem vadbenem studiu. Ali pa s klikom na spodnji gumb pridobi brezplačni video.

PS: Vse ženske, ki iščete varen trening pred diastazo rektusov, pa si poglejte, kaj ponuja naša vadba WOMAN POWER oziroma online verzija JUNGLE FIT MAMA!

Posted on 10 komentarjev

Vzroki in posledice dihanja skozi usta

Preverite, kako uporaba obraznih mišic in jezika vpliva na nastanek krivih zob, slabšo držo, manj privlačen obraz in celo na slabše umske sposobnosti!

Kaj lahko storite za boljše dihanje otroka (in sebe) takoj zdaj? Vsaka vaša odločitev, tudi tista, ki je ne sprejmete, bo pustila posledice v življenju vašega otroka.

[

Dojenčki in otroci naravno dihajo skozi nos, drugače ne bi preživeli kot vrsta, saj dojenje pogojuje dihanje skozi nos. Vzroki za pojav dihanja skozi usta se skrivajo največkrat v našem okolju, navadah, redkeje v samem telesu otroka. Večina staršev (in tudi medicinskega osebja) se ne zaveda, kako drastično to lahko vpliva na razvoj otrokovih dihalnih poti, na razvoj krivih zob, drugačen razvoj lobanjskih kosti, pogosta vnetja grla in ušes, karies, slab zadah, vnetje dlesni, smrčanje, slab zadah, spalno apnejo, bruksizem (škrtanje zob ponoči), podočnjake, slabšo koncentracijo otroka čez dan, debelost, astigmatizem, kratkovidnost, kronične sinuzitise, šibek imunski sistem in celo nočno močenje postelje.

Članek, dr. Josh Jeffersona v ‘General Dentist reports’ (Vir)
“Otroci, ki niso obravnavani zaradi dihanja skozi usta, navadno razvijejo dolge obraze, tenka usta visoko nebo (zgornja čeljust) in njihov nasmeh ‘krasijo’ poleg zob tudi vidne dlesni. Te otroci spijo veliko slabše, kar vpliva na njihov razvoj, rast in mentalne sposobnosti. Veliko teh otrok je neustrezno diagnosticiranih z ADD , ADHD ali hiperaktivnostjo.”

Dr. John Mew, odontolog je izjavil sledeče: več kot 50% današnjih štiriletnikov diha skozi usta! (Vir)


Slika deklice na levi prikazuje njen obraz pri starosti 6 let. Z dihanjem skozi usta se je njen obraz razvil primerno njenemu neprimernemu načinu dihanja. Zgornja čeljust se ni razvila do pravih dimenzij, kar je povzročilo ‘nametane’ in krive zobe, drugačen razvoj ustnic, obraza in tudi oči, ki so se povesile.

Slika na levi prikazuje deset letnega dečka, ki je dihal skozi nos in razvil lepo oblikovane obrazne/lobanjske kosti, ličnice, nos in usta. Pri štirinajstih letih je dobil hrčka zaradi katerega je dobil alergijo in imel posledično kronično zamašen nos. Zato je začel dihati skozi usta. Dihanje skozi usta pa je, kot vidite na drugih dveh slikah, tako znatno preoblikovalo njegov obraz. Obraz se je začel razvijati navzdol namesto naprej. Obraz se je podaljšal, oči so se povesile, nos se je povečal, brada povesila, kot med zgornjo ustnico in nosom se je bistveno povečal.

 

Obrazne spremembe, povzročene z dihanjem skozi usta, vodijo do še bolj omejenih zračnih poti.

Če želi človek tako lažje dihati, mora odpreti usta in dvigniti glavo. Ker pa ne moremo hoditi naokoli po svetu in gledati v zrak, se glava začne počasi pomikati naprej (ni več ‘nasajen direktno na ramena) in dobimo tako imenovano držo ‘forward head posture’ (glej sliko spodaj). Ker glava tehta 4-5 kilogramov se telo prilagodi novi konstrukciji tako, da prvič izdela ‘dodatni podporni material na vratu (vratna grba), da spremeni način drže, drugič s povečano lordozo, bodisi tako, da se ‘vsede na ledveni del’ – ‘sway back posture’, kar vpliva na delovanje kolkov, medenice, kolen in vse do stopal, ki so v takšnem primeru največkrat ploska.
Položaj glave naprej pa negativno vpliva tudi na delovanje temporo-mandibilarnega sklepa (‘čeljustni sklep’) – več v nadaljevanju članka.

 

Justin Biber si je dal ostraniti nekaj zob, da bi se mu ostali poravnali, vendar bo to po vsej verjetnosti vplivalo na podaljšanje obraza, rahlo povešenje oči. Trenutno ima zelo velik problem z držo.

Na zgornji sliki vidimo, kako pride do obraznih sprememb ob dihanju skozi usta.

ZAKAJ PRIDE DO TEGA?
Verjetno si mislite ali ni v genih že vse določeno v naprej? Ni. Če bi se človek razvijal pravilno, bi bili vsi ljudje lepi in zdravi. Dejstvo je, da se mehka tkiva našega telesa, kamor spadajo tudi mišice in hrustanec, razvijejo do svojega genetskega potenciala, medtem, ko se kosti ne. Kosti se razvijejo skladno s funkcijo. Njihovo funkcijo pa določajo aktivnosti mišic, ki se pripenjajo nanje.

Razložim na konkretnem primeru. Ste že slišali, da ima nekdo ukrivljen nosni pretin? In da ima zato težave z dihanjem skozi nos?

Z dihanjem skozi usta preprečujemo, da bi jezik počival na nebu. Jezik je kot naraven ‘zobni aparat’, ki oblikuje našo zgornjo in spodnjo čeljust, s tem pa v bistvu oblikuje našo najpomembnejšo lobanjsko kost maxilo. Vse lobanjske kosti (22 jih je), so seveda pomembne, vendar se na maxilo pripenja 11 drugih lobanjskih kosti in tako njena oblika znantno vpliva na razvoj lobanje, na izgled obraza in na delovanje možganov, ki so spravljeni v lobanji. Če smo nepravilno razvili maxilo, je postala premajhna (‘underdeveloped’). Nosni pretin, ki pa je hrustanec (mehko tkivo), se je razvil do svojega polnega genetskega zapisa) – zato ne paše več nanjo. (85% nosnih zračnih poti je sestavljeno iz maxile). Posledica je, da se zvije. In tako dobimo ukrivljen nosni pretin in še bolj oteženo dihanje skozi nos! Tudi nosni polipi so povezani s tem dejstvom.

TOREJ KJE SE SKRIVAJO POTENCIALNI VZROKI? Dihanje skozi usta, napačna uporaba ličnih mišic, ustnic in jezika. Ampak zakaj?

  1. Čas dojenja manj kot 6 mesecev. (Vir)
  2. Skrajšana podjezična vez (premalo gibljiv jezik)
  3. Daljši čas prakticiranje stekleničke za hranjenje, dude, cuzanje prsta ali spodnje ustnice.
  4. Uvajanje goste hrane v obliki kašic in premalo trde hrane v prehrani sodobnega človeka.
  5. Pomanjkanje določenih hranil tako v času pred/med nosečnostjo matere ali otroka.
  6. Alergije, vnetje mandljev – kar pa je lahko že posledica.
  7. Dihanje staršev skozi usta – podzavestno posnemanje (ali starejšega sorojenca).
  8. Toksini v okolju (prisotni v času nosečnosti ali zgodnjega razvoja).

KAJ SO ŠE NADALJNJE POSLEDICE?

Takšna lobanjica je dobesedno premajhna za njeno vsebino. Lobanja ima z razlogom lobanjske šive, ker se morajo ti ritmično premikati ob dihanju, saj se tako spinalna tekočina lahko premika okoli možganov (in jih drenira). To je izrednega pomena za splošno zdravje človeka, saj iz tega predela izhaja živčevje, ki oživčuje vse naše organe, in organske sisteme.

Dihanje skozi usta pomeni bolj suha usta, drugačen pH sline, več kariesa. Pomeni pa tudi, da se zrak ne ovlaži in očisti, kot bi se v nosni votlini, kjer se ustvarja tudi optimalna količina NO (dušikov oksid), ki omogoča vstop O2 v pljuča in celice po telesu. Torej, dihanje usta vodi do podhranjenosti telesa s kisikom, kar lahko dolgoročno zelo vpliva na zdravje in kvaliteto življenja. Naj samo omenim, da so rakave celice anaerobne. To vpliva na kardiovaskularni sistem, ker gladke mišice v stenah žil reagirajo na pomanjkanje kisika z zakrčenostjo.

Dihanje skozi usta ponoči tako ustvarja utrujenost podnevi, težjo koncentracijo v šoli, razdražljivost itd. Lahko pride do nastanka obstruktivne apneje v spanju, kar pomeni, da 20 sekund ali več otrok ne diha. Sproži se simpatetični živčni sistem (‘fight or flight’), kar v prevodu pomeni, da telo reagira tako, kot bi videli tigra! To vodi lahko do enurije oziroma močenja postelje ponoči. Takšni ljudje pogosto tudi smrčijo, imajo glavobole in razvijejo bolečine v temporo-mandibilarnem sklepu (‘čeljustni sklep), kar lahko povzroči tudi bruksizem oziroma škrtanje z zobmi. Lahko razvijejo tudi gap refleks. Ponoči, ko bi moralo telo počivati in se regenerirati pod vplivom parasimpatičnega živčnega sistema (‘rest and digest’), tako lahko zapade v kronično prevladovanje simpatičnega živčnega sistema, kar lahko pomeni na dolgi rok anksioznost, depresijo, kronično zakrčene mišice, glavobole, napetost v telesu in spet.. nezmožnost pravilnega dihanja.

Dihanje skozi usta ponoči vpliva na uravnavanje inzulina v telesu in na morebitni prezgodnji diabetes (ter kasneje v življenju srčno-žilne bolezni). Vse to vodi tudi v željo otrok (odraslih) po bolj sladki hrani oziroma hrani, ki vsebuje veliko trans-maščobnih kislin in žit.

Dihanje skozi usta povzroči pogosta vnetja žrela, mandljev, sinuzitise in rinitise. Ker so mandlji mehka tkiva, se razvijejo do svoje polne velikosti in ‘ne pašejo’ (so preveliki) za naše nosne dihalne poti. To vodi v dihanje skozi usta, ki vpliva, da potem zatečejo. Kronično vnetje mandljev v zdravstvu navadno sanirajo z odstranitvijo.

Če ima dojenček zaprte nosne poti, se bo obrnil stran od dojke in bo imel raje stekleničko, ki mu omogoča hitrejše konzumiranje hrane.

Večina kostne podpore za naše oči je sestavljena iz maxile oziroma zgornje čeljusti. Kadar maxila ni dobro razvita (dolg obraz) se očesne jamice ne razvijejo pravilno. Posledice so lahko astigmatizem ali miopija (kratkovidnost).

Vpliv slabo razvitih obraznih kosti vodi tudi do težav z govorom oziroma nesposobnosti lepega petja.

Ker se maxila ne razvije pravilno (se ne razvije polno – ‘underdeveloped’), dobimo ustno nebo v črki V namesto U, kar pomeni premalo prostora za zobe. Če vaše ortodontsko zdravljenje ne predvideva, da je potrebno razširiti nebo in ne puliti zob, lahko stanje samo še poslabšate oziroma dobesedno pogršate (vsako puljenje zob podaljša obraz). Spodnja čeljust in njeni zobje se razvijajo seveda odvisno od zgornje.

Zato je vaš najboljši ‘pripomoček’ za ustvarjanje pravilne oblike neba, ki deluje 24 ur na dan (če ga pravilno uporabljate), vaš jezik! Na dan pogoltnemo vsaj 2000 krat. To je lahko 2000 ponovitev napačne ali pravilne vaje!

Jezik je zelo močna mišica, tudi lične mišice so, zato lahko večkrat prevladajo nad jezikom, kar vodi v nepravilno uporabo le tega – napačno požiranje. Ko požiramo, mora delovati samo jezik in se močno dotakniti neba. če požiramo primarno z ličnimi mišicami in mišicami ustnic, potem, jezik pritiska navzdol, kar oblikuje naš obraz, zobe in lahko ustvari podbradek tudi pri suhih ljudeh!

Naredite test požiranja! recite svojemu otroku naj naredi požirek vode. Če voda naredi še nekaj dodatne poti v ustih in ne gre takoj dol po požiralniku, je to indikator, da so ličnice in usta preveč angažirana pri požiranju, jezik pa premalo.


Na nebo dveh različnih tipov (prvi je nepravilno oblikovani, visoko nebo, v obliki črke V in drugi tip predstavlja optimalno oblikovano nebo.) je bila nameščena bela pasta kot indikator, kaj se zgodi, ko pogoltnemo. V prvem primeru je pasta ostala praktično nedotaknjena, ker pri požiranju jezik ne seže do neba.


Na sliki vidite, kako je možno s pomočjo pravilnega požiranja (in dihanja) spremeniti obraz! Vir

O lepotnih spremembah v povezavi z dihanjem skozi usta, bo govora v naslednjem blogu. Naj tu omenim samo, da so posledice dihanja skozi usta: dolgi obrazi, sklera pod irisom (vidno belo področje pod očmi), podočnjaki, grba na nosu, neustrezen kot med ustnico in nosom, tanke ustnice, vidne dlesni ob nasmehu, največkrat povešene, majhne brade, včasih celo dvojne brade tudi pri suhih ljudeh, krivi zobje, več gubic (zaradi preveč kože in premalo kosti), slabši zadah, karies, vratna grba, slaba drža telesa

 

TOREJ.. KAKO BI MORALO BITI?

  1. Podnevi in ponoči dihamo skozi nos – tudi ko govorimo, jemo, tečemo..
  2. Jezik bi moral počivati ‘prilepljen’ na nebo.
  3. Pri požiranju bi morali uporabljati samo jezik.
  4. Drža bi morala biti pokončna.
  5. Na dan bi moralo biti vsaj 30% hrane v trdi obliki.

90% obraza se razvije do zgodnje adolescence, zato je to najbolj kritičen čas, ko moramo biti pozornim KAKO BOMO UKREPALI, saj se začnejo kazati prve posledice nepravilnega dihanja in požiranja.

 

Ali ima vaš otrok težave z dihanjem ponoči? Kateri so (prvi) prepoznavni znaki? Kaj je spalna apnea?

  1. Otrok glasno diha.
  2. Otrok ima usta odprta oziroma ustnici nista ‘zalepljeni’ skupaj.
  3. Otrok (malo) smrči.
  4. Otrok se premetava (išče položaj, kjer ima njegova dihalna pot manj obstrukcij).
  5. Otrok težje zaspi.
  6. Otrok se prebuja nenaspan.
  7. Otrok večkrat moči posteljo (ko telo ne dobi kisika, gre v stanje ‘boj ali beg’)
  8. Otrok ima nočne more.
  9. Otrok 10 sekund ne vdihne ali ‘preskoči’ en vdih.
  10. Otrok se ne razvija (raste) skladno z normami – saj zaradi dihalnih obstrukcij v spanju ne doseže globoke faze spanja, kjer se sprošča rasni hormon.
  11. Se otrok poti med spanjem?
  12. Otrok škrta z zobmi
  13. Izteguje glavo nazaj

 

Na sledečem predavanju maksilofacialnega kirurga lahko vidite posnetke spalnih motenj otrok ponoči:

Spalna apnea je izraz za dihalno obstrukcijo, ki se zgodi ponoči, ko telo ne more priti do zraka. Gre v bistvu za kratkoročno dušenje, ki lahko pusti posledice na telesu. Žal za spalnimi apneami trpijo tudi otroci, ne samo odrasli. Otrokom moramo pomagati starši, da jim omogočimo pravilen razvoj (čeljusti, lobanje, jezika, telesne drže..)

 

KAJ LAHKO STORIMO ZA SVOJEGA OTROKA (IN SEBE)?

  1. Na prvem mestu morate izboljšati lastne dihalne navade. Otroci nas posnemajo v vsem, pa četudi to ni najbolje za njihov razvoj. To je način preživetja. Žal pa smo odrasli v modernem svetu popačili veliko zdravih navad lastnega telesa in jih hote ali nehote prenašamo naprej na svoje otroke.
  2. Opozarjati otroke, da je treba dihati z zaprtimi usti in imeti pokončno držo. Ni potrebno, da je to v nekem ‘fašističnem’ slogu. Včasih zadostuje že, da mu pokažemo sliko otroka z zelo krivimi zobmi in ga vprašamo, če si tudi sam želi takšnega nasmeha. Moj skorajšnji triletnik ob pogledu na takšno stanje takoj zapre usta.
  3. Izboljšati držo otroka. Ga opozarjati, kako sedi, stoji, kako gleda telefon in tablico ter računalnik.
  4. Če je še čas za to, skušajte otroka dojiti vsaj 7 -12 mesecev. (Dandanes so v porastu svetovalke za dojenje). Ko je čas za gosto hrano, je ne smemo zamenjevati s tekočimi obroki. Otrok mora čim prej začeti gristi. Dandanes v zahodnem svetu prevladuje mehka in predelana hrana.
  5. Takšna hrana pa lahko privede tudi do alergij, ki otežijo dihanje skozi nos. zato se je dobro izogibati pasteriziranim mlečnim izdelkom in predelani hrani.
  6. Otroku ne damo dude oziroma ga želimo odvaditi vsaj do drugega leta, bolje do prvega. Prva tako cuzanja prsta.
  7. Sebi in otrokom od četrtega leta dalje lepite usta ponoči.
  8. Preberite še nadaljevalni članek tega zapisa z naslovom Vpliv priraščenega jezika na dihanje in telo.
  9. Preverite vzroke za morebitne alergije, ki bi otroka silile v dihanje skozi usta.
  10. Pri tem si lahko pomagate tudi s solno terapijo.
  11. Naročite se na individualno obravnavo, kjer vas naučimo pravilnega dihanja in uporabo jezika skozi dihalne igrice.

Posvetujmo se s strokovnjaki kot so (holistični) zobozdravniki (dr. Irma Škoro), miofunkcijskimi terapevti, pediatri, otorinolaringologi, logopedi, priznani kraniosakralnimi terapevti – osteopati. (če potrebujete informacije o konkretnih imenih, ki jih priporočam, mi pišite na info@vadbenaklinika.si).

Sama sem zbrala in posnela 12 kratkih videov z nasveti in vajami, ki vam bodo pomagali vzpostaviti nosno dihanje in boljše požiranje. So del programa Jungle Kid.

 

Za konec vam zelo toplo priporočam ogled tega videa, kjer dr. Mike Mew pojasni, kako se (nepravilno) razvija otroški obraz, kako na neustrezen ”umeten’ način otrokom ortodontsko ravnamo zobe in kako je spalna apnea velik problem obstruirane dihalne poti, ki je posledica dihanja skozi usta in.. več v videu, ki ima veliko nazorne slikovne vsebine!

 

Preverite tudi članek: Stop! Ali med športom dihate skozi usta? (velja tudi za otroke) in Vpliv  jezika na zobe, telo, dihanje, obliko obraza in držo.

 

Če želite poglobiti znanje, ali preveriti dejastva, si poglejte slednji video in nekaj strokovnih člankov:
Video Growing your face dr. Mike Mew
Is it mental or is it dental?
Mouth breathing
Influence of respiratory pattern on craniofacial growth.
Enuresis in children with sleep apnea.
Effects of breast-feeding duration, bottle-feeding duration and non-nutritive sucking habits on the occlusal characteristics of primary dentition
Video Dr. John Flutter: Negative Impact of Mouth Breathing in Children

Želim prejeti BREZPLAČNI MINI TEČAJ o vzpostavitvi nosnega dihanja!
Posted on Leave a comment

Povešeni medenični organi? 16 nasvetov, ki vas lahko rešijo operacije.

Imate občutek, kot da vam bo tam spodaj nekaj ven padlo ali imate ‘samo’ neprijeten občutek? Imate težave z uriniranjem in morda tudi s spolnimi odnosi? Vam je ginekolog povedal, da imate povešene organe? Morda imate diagnosticirano cistekolelo, rektokelo, enterokelo ali prolaps maternice v določeni stopnji ali kombinacijo? Morda vaš prolaps spremlja tudi inkontinenca, urinska ali fekalna?

Ko ste vprašali za rešitev pa ste verjetno dobili takšen odgovor?
a) V primeru blažjega prolapsa: Delajte keglove vaje.
b) Nič kaj dosti se ne da pomagati.
c) Če bo slabše, greste lahko na operacijo.

Kaj sploh je prolaps medeničnih organov?

V zgornjem levem kvadrantu zgornje slike vidimo primer normalne anatomije mehurja, maternice in danke. V zgornjem desnem kvadrantu vidimo zdrs mehurja v nožnico oziroma cistokelo. v levem kvadrantu spodaj je prikazan zdrs danke v nožnico oziroma rektokela. Desnji spodnji kvadrant pa prikazuje zdrs maternice v nožnico.

Na zgornji sliki vidimo zdrs maternice skozi nožnico.

Zgornja slika prikazuje spust mehurja s pomočjo barvila! Vir

 

Kateri so lahko dejavniki tveganja?

1. Napornejši porodi, več porodov en za drugim, veliki dojenčki, večplodne nosečnosti
2. Starost (kar pomeni ‘več napak’ v zgodovini našega gibanja)
3. Menopavza, odsotnost ustreznega nivoja estrogena
4. Podaljšana dojenja (dojenje več kot 12 mesecev, kateremu kmalu sledi nova nosečnost) iz enakega razloga, pomanjkanj estrogena
5. Napenjanje: bodisi zaradi prebave bodisi zaradi pretežkega dvigovanja ali rigorozne vadbe
6. Prekomerna telesna teža
7. Histerektomija (odstranitev maternice) zaradi izgube podpore nožnice
8. Operacije medenice (lahko oslabijo mišice in vezivna tkiva ter spremenijo lego organov)
9. Carski rez in epiziotomija (zaradi nastanka notranjih adhezij in s tem spremembe lege medeničnih organov)

Kateri so simptomi?

1. Občutek bolečine ali pritiska v predelu medenice
2. Bolečine v ledvenem delu.
3. Občutek, da nekaj leze iz nožnice
4. Težave z gibanjem črevesja, zaprtost, napenjanje
5. Bolečine pri spolnih odnosih
6. Inkontinenca
7. Težave pri praznenju mehurja
8. Krvavitve iz nožnice

Kako se diagnosticira prolaps? Prolaps vam diagnosticira vaš ginekolog ali urolog. Če želite izvedeti več o možnih načinih diagnostike, lahko preberete več na povezavi.

Kaj dejansko se dogaja pri kiruškem posegu?

  • Obstaja več tipov operacij za ‘popravilo’ prolapsa medeničnih organov. Med drugimi:
  • Popravilo stene nožnice (vaginal vault prolapse surgery).
  • Popravilo mehurja ali sečnice (cystocele surgery) or urethra (urethrocele surgery).
  • Popravilo danke ali tankega črevesja (rectocele surgery) or small bowel (enterocele surgery).
  • Zaprtje nožnice (vaginal obliteration).
  • Odstranitev maternice (hysterectomy).

Kaj pomeni za vas kirurški poseg? Možne posledice:
Pri operacijah prolapsa gre za to, da se povešeno vezivno tkivo zašije ali ojača z mrežicami, ki so velikokrat pritrjene na ligamente, ki povezujejo medenico (sednične kosti) z mišicami medeničnega dna in križnico. Iz tega razloga tovrstne opercije pustijo posledice na omenjenih strukturah, kar lahko privede do inkontinence, bolečin v križu ali medenici.

Drugi možni zapleti:
Težave z inkontinenco
Nezmožnost spraznjenja mehurja
Bolečine med spolnimi odnosi
Poškodbe mehurja
Infekcije
Infekcije, ki vodijo v erozije
Fistule

 

Skupna lastnost tovrstnim operacijam je tudi potreba po ponovitvi. Statistike kažejo nekje od 10% -30% posegov se ponovi. Zaradi več nastalih zapletov je že na tisoče žensk (podatki iz tujine) vložilo tožbe.

Ker je operacija namenjena reševanju specifičnega predela, torej specifičnega spuščenega organa, se hitreje lahko pojavi spust drugega organa. Zato bi bila uspešnost operacij veliko večja, če bi a) odpravili vzroke, ki so pripeljali do nastanka prolapsov (glej spodaj 16. točk, kako preprečiti (novo) operacijo) in b) da bi v eno operacijo združili 2 tipa operacij.

Najslabša lastnost operacije je, da ni iriverzibilna. Prejšnjega stanja nikoli več ne moremo priklicati nazaj, torej so njene posledice, dobre ali slabe, trajne. Poglejte si raziskavo o njenih posledicah: Mesh complications in female pelvic floor reconstructive surgery and their management: A systematic review

Kakorkoli, če se boste vseeno odločili za kirurški poseg, ne spreglejte tega znanstvenega članka Complications of pelvic organ prolapse surgery and methods of prevention.

Če v življenju planirate še kakšnega otroka, pa je z operacijo verjetno najbolej počakati, (ne pa z drugimi ukrepi), ker se stanje zlahka ponovi.

Kaj lahko storite že takoj danes, da se prolapsu v naprej izognete?

1. Preventiva – pravilno dvigovanje in nošenje bremen ter lastnega telesa
2. Fiziološke potrebe – kihanja, kašljanje, defekacija – opravljati na način, da se prekomerno ne poveča pritisk v trebušni votlini.
3. Telesna drža – tudi sključena drža lahko povečuje pritisk v trebušni (in medenični) votlini.
4. Rigorozne vadbe, tek po asfaltu, jahanje, kolesarjenje so škodljivi.
5. Kajenje slabša stanje.
6. Obutev s peto (spreminja naklon medenice in z njo lego medeničnih organov).
7. Prebava (napenjanje znatno poveča pritisk).
8. Adhezije (notranja zlepljena po cr ali epiziotomiji pustijo posledice)
9. Mirena (lahko hormonsko vpliva oziroma prispeva svoj delež pri povešenju organov).
10. Dojenje na dolgi rok (zaradi primankljaja estrogena in izčrpavanja telesa se lahko organi lažje povesijo).
11. Sedenje (še posebej sedenja na trtici, ki vpliva stanje MMD, ligamentov in organov)
12. Stezniki (povečujejo pritisk).
13. Ustrezne vaje (vam lahko pomagajo pri vzpostavljanju motoričnih in senzoričnih funkcij mišic medeničnega dna, vplivajo na lego organov, pozicioniranje medeničnih kosti, predihavanje vseh medeničnih struktur..)
14. Pesar, vaginalni pripomoček, ki vam pomaga blažiti simptome.
15. Pomanjkanje hoje in stres lahko bistveno poslabša simptome, lahko pa sta sama po sebi vzrok težav.
16. Prehrana: z ustrezno prehrano, lahko veliko pripomoremo k temu, da dobi telo boljše gradnike za podporna vezivna tkiva.

Lahko pa se nam pridružite na Delavnici Funkcionalno medenično dno ali individualno!

 

Kaj tvegate, če nič ne ukrepate?
1. Da se bo začetna stopnja prolapsa razvila v tretjo stopnjo, ko organi dejansko pogledajo ven iz telesa (skozi steno nožnice).
2. Da boste izgubili motorično koordiniranost stabilizacijskih mišic trupa, zaradi česar bo zelo ogrožena med drugim tudi vaša hrbtenica.
3. Da se vam lahko začnejo povešati tudi organi trebušne votline, ledvica, črevesje..
4. Da trebušna prepona postaja šibkejša in izgublja na vseh treh nivojih funkcij: podporna, dihalna, visceralna (požiralnik).
5. Da se vam začne znatno slabšati drža.
6. Da pride do odstranitve maternice (histerektomija).
7. Da ne boste mogli imeti več otrok.
8. Da vas bo bolel križ, medenica.. kmalu za tem pa posledično tudi kolena..

Na kratko.. povešenje medeničnih organov pomeni, da se vam seseda telo od znotraj. Ker navadno ni prisotnih nevroloških izpadov, se ne obravnava urgentno in se presoja o reševanju medeničnega dna prepušča samim pacientom. NIKOLI SE NE ZAPUSTITE, ČE IMATE POVEŠENE ORGANOV! UKREPATI MORATE TAKOJ ZDAJ!

Če želite izvedeti več o posameznih točkah preventive (16 točk), se lahko naročite za brezplačni telefonski posvet ali pridobite brezplačni video iz programa FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO.

Če imate omenjene težave lahko varno vadite v naši poporodni skupini mamic (z dojenčki).

Preberite tudi sorodne članke:

So keglove vaje res najboljše vaje za medenično dno pri urinski inkontinenci ali prolapsu organov?

Urinska inkontinenca – ali imate tudi vi navado ‘za vsak slučaj na WC’?

Ustavi stresno inkontinenco s tem preprostim trikom!

Urinska inkontinenca – prenehajte z večopravilnostjo na WC-ju!

Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti?

Zakaj keglove vaje morda ne delujejo na dolgi rok?

Ženske, ali tudi vaš tek spremljajo mokre hlačke?

 

NOBEN DEL TE VSEBINE NI NAVODILO NITI NASVET ZA RAVNANJE, ZATO SE PRED ODLOČITVIJO ZA KAKRŠNEKOLI SPREMEMBE ALI DEJANJA NA PODLAGI TEH VSEBIN NAJPREJ OBVEZNO POSVETUJTE Z VAŠIM OSEBNIM ZDRAVNIKOM.
Posted on Leave a comment

Biggest loser – dobesedno!

Sicer ne gledam resničnostnih šovov, ker že svojega lastnega komaj shajam, ampak me je vseeno toliko premamila radovednost, poklicno naravnana, da sem za 5 minut preklopila na oddajo The biggest loser. In… takoj ugasnila! No, saj točno to, kar sem videla, sem tudi pričakovala!

Saj morda je namen oddaje dober – hujšanje, zdravo življenje.. Ampak na kakšne način in za kakšno ceno? Ne morem verjet in še enkrat res ne morem verjet, kar sem videla, da tako prekomerni ljudje delajo planke in vaje z dodatno težo, zraven sopihajo, kot da jih bo ravnokar kap in to z ne preveč optimalno mehaniko telesa!

Zakaj in kako ‘za vraga’ naj bi prekomerna oseba shujšala s crossfit in in intervalnim treningom? Pa kaj vam je, ljudje božji? Je treba zavoljo šova (beri denarja) res ustvarjati sodobne gladiatorje in jim uničiti še tisto malo, kar jim je ostalo od zdravja (ne samo mišično-skeletnega sistema, ampak tudi srčno-žilnega itd)?

Rigorozna vadba (o prehrani ne bom komentirala, ker sem res gledala samo 5 minut treninga) je še za normalnega, fit človeka večkrta vprašljiva. Želite tem ljudem trajno poškodovati hrbtenice, kolke in kolena? Jim poškodovati notranje organe in medenično dno s prevelikim intra-abdominalnim pritiskom? Ustvariti turbulentni tok krvničk v žilah in povečati možnost za nastanek strdkov in holesterola? Povečati stresne, katabolne hormone in procese? Ustvarjati kisline in stranske produkte, ki škodijo telesu? Jim pridelati hernije na trebušni steni, hrbtenici ali v notranjih organih?

Da skrajšam.. kako hujša nekdo, ki ima 50kg ali več kg viška? HODI. In spet hodi.. Enostavno. Preprosto. Učinkovito. Poceni. A nezanimivo za TV šov! In ko se naveliča, hodi tudi malo v klanec in po zemlji, pesku.. In zmanjša vnos hrane, predvsem pa začne žvečiti hrano! Piti več vode in spati dovolj. Sem omenila hojo!? Tudi hoja je lahko ‘intervalni trening’. Hodiš hitro, počasi, v klanec itd.. Pa še s hojo ne smemo takkoj pretiravati. Začeti s 7.000 koraki na dan in nadaljevati do vsaj 10.000 na dan. Lahko tudi plavanje, kolo ali lahka TRX vadba, še posebej primerna za pravilno izvajanje počepov. In še nekaj. Ne more shujšati v treh mesecih! To je projekt za najman leto ali dve. Zdravo hujšanje pomeni v povprečju pol kilograma na teden, zdaj pa računajte..

Torej.. izgubiti kilograme DA.. a zraven ohraniti sklepe in integiteto telesnega jedra.

PS: Ste morda pomislili na vpliv psihičnih faktorjev posameznikov pri debelosti? Kaj pa na hormonske motnje? Kaj pa na to, kako bodo ohranili pridobljeno telesno težo in sestavo PO končanem šovu? Obstaja velika možnost, da se teža vrne na povrvotno in še poviša. Poglejte si dober članek A new show features ‘Biggest Loser’ winners who regained weight — and reveals a deeper truth about weight loss  No, samo v razmislek..

Pri nas lahko vadite varno in učinkovite, preverite trening za ženske Woman power!

Posted on Leave a comment

Kdaj in kako začeti z vadbo po porodu

To je eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj žensk po porodu, ki ga je zaslediti na različnih forumih in v FB skupinah za mamice..
Veliko žensk bi rado čim prej izgubilo odvečne kilograme in si vrnilo predporodno formo telesa, vendar poporodno stanje ni nikoli več enako prejšnjemu. Hormoni in neustrezna telesna drža pustijo svoj pečat.

Klasične smernice pravijo, da ženska lahko začne z vadbo 6 tednov po porodu, ko opravi ginekološki pregled.

Z vadbo? Kaj se šteje pod vadbo? Vse oblike aktivnosti, ki jih ponuja sodoben svet športa in fitnes dvoran? Torej tek, zumba, crossfit, funkcionalni trening, body pump? Če je to tako, potem bi morali z vadbo počakati vsaj 9 – 12 mesecev!

Zakaj?
Ker vsako ženske porod zaznamuje na svoj način. Njena vrnitev v športne vode je odvisna od sledečih dejavnikov:

  • carski rez in način notranjega brazgotinjenja
  • raztrganine oziroma epiziotomija
  • dojenje
  • diastaza rektusov
  • bolečine v križu
  • urinska inkontinenca
  • prolaps organov
  • boleča trtica
  • starost ženske
  • telesna teža
  • predhodne poškodbe in forma telesa
  • število porodov in način porodov
  • večplodne nosečnosti
  • bolečine v medenici
  • kvaliteta tkiv
  • telesna drža

Absolutno odsvetujem vse vadbe, ki vključujejo poskoke ali trebušnjake vsaj eno leto po porodu oziroma do takrat, ko ni več prisotne nobene izmed zgoraj omenjenih težav. (Kdaj začeti s tekom po porodu, si lahko preberete več v istoimenskem blogu).

Ali naj ženska samo čaka 12 mesecev po porodu, da lahko začne z gibanjem?

Absolutno NE, to bi bila skoraj enako velika napaka kot neustrezna vadba! Sodobni človek striktno ločuje pojma VADBA in GIBANJE. Človeško telo potrebuje predvsem konstantno gibanje. Včasih, ko je človek še živel v naravi, je bilo gibanje pogoj za preživetje (lovljenje in nabiranje hrane), telovadbe – kot pojma ni poznal.

Preveri s hitrim TESTOM ali si že pripravljena na klasično vadbo!

Prav tako je za žensko po porodu pomembno GIBANJE. Vendar ne kakršnokoli gibanje. Pravilno gibanje. (Tudi dihanje s prepono je gibanje.) Takšno, ki ji ne povzroča dodatnih bolečin v križu ali medenici, povečevanja diastaze rektusov ali prolapsa organov.

Kaj vsebuje takšno gibanje?
Pravilno dvigovanje in spuščanje otroka in same sebe
Pravilno nošeneje otroka (tudi med dojenjem)
Pravilno dihanje
Pravilno opravljanje gospodinjskih opravil, umivanje las, kopanje otročka, nošenje lupinice
Pravilno sprehajanje z vozičkem ali nosilko
Pravilno spanje

 

Takšna bi morala biti ‘telovadba’ za žensko telo v prvem mesecu po porodu. (Res ni vseeno, kaj ženska počne s svojim telesom, ko je ‘zmehčano’ zaradi delovanja hormonov – dojenje). In če temu dodamo še nekaj vaj za globoke mišice trupa, dihalne vaje in nekaj razteznih, dobimo prvi del programa Poporodni preporod! (Ki vključuje tudi naravne prehranske nasvete). In še to! Ključnega pomena je tudi globinska masaža notranjih brazgotin po carskem rezu ali epiziotomiji. (ki se je naučite izvajati znotraj programa). Več o tem si lahko preberete v blogu Kaj mora vsaka ženska vedet o carskem rezu.

Želite vaditi varno v naših majhnih skupinah za mamice (z dojenčki)? Preverite tu!

Mislite, da ste na pravi poti, ker izvajate 20% sistk popka in keglove vaje?

Preberite si članka:

So tudi vas učili, da 20% sistk popka stabilizira hrbtenico?

Zakaj keglove vaje ne delujejo na dolgi rok oziroma celo škodijo?[/vc_column][/vc_row]

Ali veste, KAJ lahko storite prvih šest tednov po porodu za svoje telo? Katere vaje so priporočljive, če sploh? Naložite si SKLOP BREZPLAČNIH VIDEO VAJ ZA 0 – 6 TEDNOV PO PORODU.

Preglejte še druge sorodne članke avtorice Alje Malis:

PRIROČNIK BABYBOOK: Nazaj v formo po porodu.

PORTAL ISKRENI.NET: Dolgotrajno vozičkanje ni primerno ne za mamo ne za otroka.

PLANET TV (VIDEO): Gibanje mame po porodu

DROGERIEMARKT (ČLANEK): Ohranjajmo kondicijo

Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Posted on Leave a comment

Zakaj Keglove vaje morda ne delujejo na dolgi rok?

1. Kaj so sploh Keglove vaje?
Ginekolog, Arnold Kegel, je leta 1948 prvič predstavil Keglove vaje, kot alternativa invazivnim posegom pri reševanju inkontinence in prolapsa medeničnih organov. Super za tiste čase! Keglove vaje predstavljajo ponavljajoče kontrakcije mišic medeničnega dna skozi dan, ki od leta 1948 niso bil spremenjene. Prenašajo se iz roda v rod, ostajajo del učnih programov fizioterapevtov, čeprav je čas pokazal, da morda le niso tako enoznačen odgovor za težave, katere naslavljajo.

2. Keglove vaje so ‘blind prescription’ oziroma recept na slepo – predpisane za vse, ki imajo iste ali podobne simptome. Vzroki za inkontinenco so lahko zelo različni, med drugim tudi toge mišice medeničnega dna. V takem primeru bi se morali res dobro prepričati pred izvajanjem keglovih vaj, saj potencirajo togo stanje. Raziskava je pokazala, da tradicionalne keglove vaje največkrat nimajo učinka na dolgi rok!

3. Večina žensk jih niti ne zna (pravilno) izvajati ali pa nimajo volje zanje.

4. Mišice medeničnega dna ne moremo ločeno obravnati od ekipe mišic, kateri pripadajo – telesnega jedra in medenično-kolčno-ledvenega kompleksa.

5. Vzroki za nastanek inkontinence in prolapsa organov so veliko razsežnejši kot zgolj šibke mišice medeničnega dna. Ironično, večkrat je problem, ker so preveč zakrčene in toge!
Drugi vzroki so še:
– Anatomsko spremenjena lega in fiksacija mehurja, maternice ali danke, največkrat kot posledica CR, epiziotomije ali sedenja

– Neustrezna telesna drža (predvsem zaradi nagiba medenice in nagiba prsnega koša, kjer se nahaja trebušna prepona, ki je glavni generator gibanja mišic medeničnega dna)

– Prevelika telesna teža

– Diastaza rektusov

– Premalo hoje, premalo položajev telesa v globokem počepu in preveč sedenja


– Hoja v petah

– Plitvo dihanje

– Demenca, parkinsonova bolezen, diabetes, cistične fibroze

– Trampolin, tek po asfaltu, profesionalno kolesarjenje, jahanje, rigorozna vadba

6. Zdravstveno osebje ni stroškovno upravičeno, da bi vam na pregledu posvetilo 60 minut za razlago, kako morate spremeniti vaš življenjski slog (natančna razlaga vseh prejšnjih točk), da boste preprečili slabšanje ali izboljšali stanje. Lažje je dati navodila za izvajanje keglovih vaj. Včasih pa tudi to ne, če se pacinet/ka ne pritožuje.

7. Kaj pa nosečnice? Dejtvo je, da se večina žensk prvič sooči s keglovimi vajami šele v nosečnosti, ko zmotno misli, da se bodo mišice medeničnega dna kar povesile zaradi nosečnosti same. (Poglej spodnji video, kaj se dogaja v nosečnosti!) V bistvu pa je za nosečniško inkontinenco največkrat vzrok v sedenju (na trtici namesto na sednih kosteh, odsotnost dihanja s prepono, neaktivnost mišic zadnjice v kombinaciji s časovno komponento), pomanjaknje položaja telesa v globokem počepu, premalo hoje (po naravnih površina), slaba drža in neustrezne tehnike dihanja.  Težji porod, zadnjo fazo izstisa lahko povezujemo s togimi mišicami medeničnega dna zato svetujem oziroma vas povabim še branju bloga Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti.

Če iščete strokovno in varno vadbo v nosečnosti, se lahko bodisi pridružite našim mini skupinam za nosečnice, bodisi se naročite individualno ali pa si zagotovite zelo nazoren online program Celostna nosečnost!

Kaj je torej alternativa keglovim vajam? Preverite v videu!

Kako ugotovite zdravstveno stanje vaših mišic medeničnega dna? Torej ali so preveč toge ali preohlapne in ali so medenični organi na svojem mestu? Na prvem mestu se boste verjetno posvetovali z vašim ginekologom, ki vam bo opravil dodatne diagnostične teste ali vas napotil k drugemu strokovnjaku ali specialistu. Glede na to, da imate lahko samo levo polovico mišic medeničnega dna v disfunkciji, desne pa ne, vam natančno stanje lahko ovrednosti usposobljen visceralni osteopat oziroma manualni terapevt. Kdorkoli iz stroke vam bo predpisal keglove vaje, se zavedajte, da je poleg njih še malo morje faktorjev, ki vplivajo na vaše stanje in jih lahko s pridom upoštevate. Na primer boljša telesna drža, ki omogoča gibanje trebušne (in s tem medenične) prepone, telesna teža, način dvigovanja in nošenja bremen (otrok), ki ne povečuje pritiska na medenične organe, nošenje ustreznih čevljev, ki ne spremenijo naklon medenice, pravilno kihanje, kašljanje, kakanje, način sedenja.. in tako dalje in tako dalje. Med drugim se lahko glavni razlog za vaše simptome skriva ravno tu! Keglove vaje pa ne odpravljajo vzroka težav, ampak naslavljajo samo simptome. V ta namen si poglejte video Imate prenatrenirane trebušne mišice in mišice medeničnega dna?

Vse o pravilnem gibanju telesa (hoji, sklanjanju, počepanju, nošenju, teku ipd), in še marskikaj več boste našli v našem online programu FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO ali na osebni obravnavi. Lahko se nam tudi pridružite na Delavnici Funkcionalno Medenično Dno.Vsi ti koristni napotki vam bodo prišli prav ne glede na to, v kakšnem stanju je vaše medenično dno.  Če želite izvedeti več o holističnem programu za medenično dno, preverite program Funkcionalno medenično dno ali Poporodni prepord, če ste po porodu.

Varno pa lahko vadite tudi v naših mini skupinah bodisi za mamice po porodu bodisi v sklopu treningov za ženske.

PS: Ali ste vedele, da ima veliko mladih žensk in celo najstnic težave z urinsko inkontinenco, pa še nikoli niso bile noseče? To nakazuje, da ni razlog le v ‘razvlečenih’ mišicah.

NOBEN DEL TE VSEBINE NI NAVODILO NITI NASVET ZA RAVNANJE, ZATO SE PRED ODLOČITVIJO ZA KAKRŠNEKOLI SPREMEMBE ALI DEJANJA NA PODLAGI TEH VSEBIN NAJPREJ OBVEZNO POSVETUJTE Z VAŠIM OSEBNIM ZDRAVNIKOM.
Posted on Leave a comment

Telovadba za maternico?

Kaj imajo skupnega boleče menstruacije, bolečine v križu pred/med menstruacijo ali v nosečnosti, boleči spolni odnosi, morda celo boleča defekacija (izločanje blata), neplodnost ter inkontinenca?

Odgovor je maternica, fiksirana v določenem nagibu.

Maternica je v žensko telo vpeta s pomočjo vezi oziroma ligamentov. Deset jih je. Najmočnejši povezuje maternico s križnico. Če sistem pravilno deluje, si ga lahko zamislimo kot lutko (maternica), ki jo vodi lutkar na nitkah (križnica, mišice medeničnega dna, mišice zadnjice, dihanje..). Maternica je ustvarjena za gibanje, vendar to gibanje ne poteka prosto po medenični votlini, ampak je omejeno. Ko se maternica ujame v določenem naklonu in se ne premika več, tam omejuje pretok krvi, limfe in pritiska na živčevje. Še posebej, ko se med menstruacijo napolni s krvjo in poveča svoj volumen 2- 2,5 krat.

Na zgornji sliki vidimo primer (Fig.1), kako maternica pritiska na mehur in s tem povzroča inkontinenco. Na drugi sliki (Fig.2) vidimo, kako maternica pritiska na križnico, katera je povezana z ledveno hrbtenico in tako lahko povzroča bolečine v križu, ali v medenici, ki se lahko širijo tudi po nogi navzdol, kot išias. Na sliki tri (Fig.3) vidimo, kako pritiska na danko (rektum) in s tem povzroča boleče defekacije ali hemoroide. V zadnjem primeru (Fig.4) pa vidimo najbolj skrajni primer, ‘retrofleksijo’ maternice, ki pritiska na danko in križnico hkrati.

Kako sploh pride do tega, da se maternica zamakne?

Vzrokov je lahko več, najpogostejši je verjetno sedenje oziroma neustrezno sedenje (na trtici) v preveliki časovni enoti. Pojasnim v naslednjem odstavku.

Ligamenti maternice imajo drugačne lastnosti, kot ligamenti v kolenskem sklepu. Slednji so veliko debelejši in čvrsti. Ligamenti maternice so v bistvu mešanica skeletnih in gladkih mišic, hormonskih receptorjev, treh tipov kolagena in krvnih žil. Ti specializirani ligamenti imajo refleksogene lastnosti. To pomeni, da omogočajo gibanje maternice do določenih stopinj, ne da bi se pri tem poškodovali. Za takšno delovanje pa je pogoj, da so pravilno obremenjeni s silami, saj le to stimulira pravilen razvoj kolagena.

Eden izmed glavnih ligamentov je ‘uterosakralni’ oziroma ta, ki povezuje maternico s križnico. Če sedite na trtici, namesto na sednih kosteh (kot večina ljudi), potem dovolite, da maternica ‘sedi’ na tem ligamentu in ga poškoduje.

Drugi razlogi:

CARSKI REZ je velikokrat razlog za antervertirano in retrofleksirano maternico (slika Fig.4) To dokazuje slednja raziskava.

ZLOM TRTICE oziroma padec na trtico, ker vpliva na pozicijo glavnega podpornega ligamenta in s tem maternice.

NOSEČNOST – največkrat kot posledica nepravilne uporabe telesa skozi sedenje in premalo hoje.

ABDOMINALNI POSEGI V obliki adhezij (zarastlin), ki nastanejo po posegih in se ‘prilepijo’ tudi na maternico ter jo s tem ‘fiksirajo’.

ZAKRČENE IN TOGE MIŠICE MEDENIČNEGA DNA

PREVEČ RIGOROZNA VADBA, SKAKANJE PO TRAMPOLINU, JAHANJE KONJEV, PROFESIONALNO KOLESARJENJE

Obstajajo tudi vzroki, na katere težko vplivamo:

  • starost
  • konstitucija telesa
  • hormonsko ravnovesje
  • stopnja že nastale ‘škode’ na ligamentih maternice

Katere so možne posledice:

  • zelo boleči menstrualni krči
  • bolečine v križu pred in med menstruacijo ter išias
  • urinska inkontinenca
  • prolaps maternice
  • napihnjenost, slabše odvajanje
  • neplodnost
  • ciste na jajčnikih
  • endometrioza
  • ovulacijska bolečina ali občutljivost
  • infekcije
  • varikozne vene
  • boleče defekacije
  • miomi na maternici, histerektomija
  • spontani splavi

Kako si lahko pomagamo?

1.  Zmanjšamo vzroke tveganja. Za primer: ne sedimo na trtici, ne sedimo skupno več kot 20 minut ne da bi se pretegnili, več hodimo (10.000 korakov na dan), ne tečemo po asfaltu, ne izvajamo preveč rigorozne vadbe, izogibamo se pretiranemu skakanju na trampolinu, skrbimo za optimalno telesno držo.

2. Izvajamo trebušno masažo. Naročimo se k manualnemu visceralnemu terapevtu ali si izvajamo masažo sami (vaje so v online programu Poporodni preporod ali Jungle Fit Mama, tudi v Funkcionalno medenično dno.)

3. Izvajamo masažo trtice, perinea. (Prav tako prikazano v programu Poporodni preporod in Funkcionalno medenično dno).

4. Poskrbimo za ustrezno obutev. Nizki čevlji, ki ne posegajo v naklon medenice.

5. Poskrbimo, da znatno ne povečujemo pritiska v trebušni votlini. Zato pravilno dvigujemo otroke in bremena (program Poporodni preporod, Fit v pisarni, FMD..) ter ne zadržujemo diha ob tem.

6. Skrbimo za pravilen naklon medenice (nevtralen položaj, ki ni preveč nagnjen naprej ali nazaj). Največkrat to najlažje poskrbimo s sprostitvijo mišice psoas. Uporabljamo tehnike CRP – constructive rest position (Poporodni preporod, Fit v pisarni..) in TRE – trauma release exercise (Jungle fit mama).

7. Izvajamo dihalne tehnike, ki predihajo maternico in spravijo v obtok kri, ki zaradi fiksirane lege maternice lahko zastaja. (Vsi programi)

8. Poskrbimo za hranila za vezivna tkiva in sklepe. (Priročnik je v programu Jungle Fit Mama).

 

Tudi nosečnice oziroma bodoče nosečnice bi morale veliko dati na mobilno maternico, saj lega maternice narekuje lego dojenčka v njej. Poznamo pozicije dojenčka, ki jih je težje roditi (seveda tudi odvisno od anatomske oblike maternice), kar lahko privede do medikaliziranih in kirurških porodov (CR, epiziotomija itd), kar posledično – zaradi postoperativnih notranjih adhezij – pelje v nove težave z maternico (in tudi mehurjem). (V zvezi s tem lahko preveriš naš online program za nosečnice Celostna nosečnost, Mini vadbo v skupinah, delavnice Naravna nosečnost & naravni porod in individualno obravnavo, vse zbrano najdeš pod kategorijo nosečnice.)

Kako vemo, če imamo zarotirano maternico?

V bistvu ne vemo, razen če ne opravimo pregled pri ginekologu ali pri visceralnem osteopatu.

Telovadba za maternico je del programa Jungle Fit Mama in Funkcionalno medenično dno, njeni ‘stranski učinki’ pa so tudi:

  • izboljšava telesne drže
  • bolj funkcionalne mišice medeničnega dna
  • optimiziranje tehnike dihanja
  • manj bolečih sklepom, vključno s hrbtenico
  • boljša prebavo
  • boljša telesno predizpozicijo za zanositev
  • boljši zgled otrokom

Maternici prijazne vaje izvajamo tudi na vadbah v našem vadbenem studiu.

Če želite izvedeti še več, poslušajte audio izjavo mlade ženske, ki še ni imela otrok, pa je imela vsak mesec 6-8 dni tako boleče menstruacije, da so jo zdravniki dali za krajše obdobje v umetno menopavzo.

Posted on Leave a comment

Zakaj se je Miha Geršič iz Popolne postave osebno oglasil na Vadbeni kliniki?

Z Miho se poznava že izobraževanja za osebne trenerje, kjer sva bila sošolca. Jaz sem bila takrat v visoki nosečnosti, med nama pa ni bilo takrat, razen tečaja, nobenih drugih skupnih točk. Miha je potem razvil svoj program in jaz svojega, najine poti pa so se spet prekrižale pri reševanju problematike, ki je skupna veliko najinim strankam. In sicer DIASTAZA REKTUSOV. Tako se je Miha obrnil name, željan novega znanja in rešitev, kako pomagati svojim strankam. Miha pripravlja nekaj posebnega, jaz pa vam v tem blogu razkrivam vprašanja, ki mi jih je zastavil in svoje odgovore.

1. MIHA: Kako so trebušne mišice dejansko strukturirane?
ALJA: Trebušne mišice niso samo površinski ‘six packi’, kot jim pravimo, ampak so sestavljene iz več slojev mišic in mišičnih ovojnic ter vezivnega tkiva. Oboje, tako mišice, kot vezivno tkivo so ključnega pomena, da človek lahko stabilizira hrbtenico in telo tako, da stoji pokonci, hodi, teče in opravlja vsakodnevna opravila. Prav tako pa upogiba in rotira trup. Dajmo tokrat, za lažjo predstavo, trebušne mišice razdeliti na levo in desno polovico in ne po mišicah samih. Vmes je vertikalna linija, na kateri se nahaja popek. Ta vertikalna linija ni mišica, ampak belo vezivno tkivo, ki se imenuje linea alba. To tkivo je pomembno, da generira napetost med levo in desno polovico trebušne stene. To je tako, kot če bi želeli speljati električni tok od vtičnice do sobne svetilke. Potrebujemo nek vmesni prevodni člen – električni kabel, v tem primeru. Brez njega naša svetilka ne more zasvetiti. Prva tako trebušna stena ne more opravljati svoje naloge brez tega vmesnega prevodnega vezivnega tkiva, ki se lahko pod določenimi pogoji nepravilno raztegne, poškoduje ali celo raztrga. Temu pojavu pravimo ‘diastaza rektusov’ oziroma razmik trebušnih mišic, ki lahko vodi v ‘abdominalno hernijo’ oziroma trebušno kilo (v primeru, ko se raztrga).

2. MIHA: Kaj se dogaja med porodom oziroma zakaj pride do razmaka trebušnih mišic?
ALJA: Do diastaze rektusov pride največkrat v nosečnosti, med ali po porodu, lahko pa prizadane tudi ženske, ki niso nikoli rodile, kot tudi moške. V nosečnosti rastoči dojenček od znotraj pritiska na trebušno steno. To sicer ne bi bil problem, če bi imela ženska optimalno telesno držo in bi imel ‘dojenček’ optimalno lego v maternici. Žal pa so velikokrat prisotni dejavniki kot so slaba drža (šibke ali premočne trebušne mišice – trebušna stena popusti), veliki otročki, večplodna nosečnost, več nosečnosti v zelo kratkih časovnih obdobjih, starost nosečnice in pa njena ‘zgodovina gibanja’. Na primer ženske, ki so se v otroštvu ukvarjale z gimnastiko, imajo veliko več možnosti za nastanek diastaze rektusov, kot tudi hernije diskov. Sem spadajo tudi nepravilni treningi trebušnih mišic, kot so trebušnjaki. Tudi preveliko maščobe okoli notranjih organov vpliva negativno. Vse našteto ima en sam skupni imenovalec in sicer povečan notranji trebušni pritisk. Če je pritisk močnejši od strukture vmesnega vezivnega tkiva (linee albe), potem le-ta popusti. Mišice se posledično razmaknejo in napetost ne more biti generirana, ker je razdalja med levo in desno polovico trebušnih mišic prevelika.

3. MIHA: Kakšne so (lahko) posledice omenjene situacije v krajšem in daljšem časovnem obdobju?
ALJA: Posledično hrbtenica izgubi del opore. To največkrat občutimo kot bolečine v križu. Pritisk se poveča na mišice medeničnega dna, ki zato lahko začnejo nepravilno delovati in pojavi se nenadzorovano uhajanje urina. To lahko primerjamo z odprto in zaprto pločevinko coca-cole. Ko je pločevinka zaprta, bo zdržala velik pritisk nase (lahko se nanjo naslonimo), ko pa je odprta, jo brez večjih naporov lahko zmečkamo. Takšno je tudi naše telesno jedro, ko je prisotna diastaza. Dolgoročno telo išče rešitve v površinskih mišicah, to so velike mišice, odgovorne za premikanje udov in trupa, ne pa za podporo. Hrbtne in ramenske mišice se zaradi prevelike količine dela skrajšajo in zakrčijo. Občutno se nam poslabša drža. Ker se nam poslabša drža, so vsa naša opravila in treningi izvedeni ‘s slabšo mehaniko’. To je tako, kot če bi avto imel gume obrnjene navzven in bi šel na daljšo pot. S tem sčasoma obrabimo kolena in druge sklepe. Gledano znotraj telesa, se počasi povesijo prebavni organi, lahko pa tudi medenični (maternica, mehur). To ne vpliva slabo samo na dotične organe, ampak tudi na bližnje žile, živce in limfne poti. Da ne omenjamo sploh estetskih vidikov trebuščka in celotnega telesa!

4. MIHA: Če pride do te situacije na kaj moramo pri treningu oziroma vadbi paziti, česa ne smemo izvajati in kaj se zgodi v nasprotnem primeru?
ALJA: Ključnega pomena je, da:
• Skušamo diastazo že v naprej preprečiti
• Oziroma, če jo imamo, ne delamo škodljivih vaj in gibov
Treninge moramo prilagoditi tako, da v njih ni vaj, ki povečujejo pritisk na trebušno steno (trebušnjaki, sonožni dvigi in spusti nog leže na hrbtu, vaje za stranske trebušnjake leže na hrbtu, poskoki, tek, položaj kobre pri jogi, vsi položaji na vseh štirih….) in da pazimo, kako dvigamo sebe, otroke ali uteži. Če to počnemo z okroglim hrbtom (hrbtnimi mišicami), namesto z ritnimi mišicami, potem avtomatično povečamo pritisk ne samo na trebušno steno, ampak tudi na medvretenčne diske.

5. MIHA: kako se opravi »test« diastaze oziroma kako lahko ugotovimo kakšna je trenutna situacija?
ALJA: Ali se na tem mestu sprašujete, če je tudi vas doletela ta nadležna situacija? Imate izbočen trebušček, ki se ga kljub ustreznemu dietnemu režimu in gibanju ne morete znebiti? Se vam dela kot ‘rokeza’ vertikalni grebenček na sredini trebuha, ko se dvignete iz postelje ali tal? Ste po jedi nenormalno napihnjeni in imate slabšo prebavo z vetrovi? Občutite tudi ‘nemoč’ trupa in bolečine v križu ali hrbtu? Po vsej verjetnosti imate diastazo rektusov. Kako sami najlažje preverimo, če jo imamo? Ni potrebno vtikati prste in meriti širino in globino, ker to ni vedno merodajno. Enostavno se vležite na tla na hrbet, pokrčite kolena in skušajte narediti trebušnjak. Če se naredi grebenček ali jamica po sredini trebuha, je to zagotovo diastaza. Če niste prepričani, lahko naredite še dodatni test kleče na kolenih, tako da je zadnjica dvignjena. V tem položaju se nagnite s trupom nazaj in poglejte, kaj se zgodi s trebušno steno. Se naredi grebenček ali jamica? Potem imate zagotovo diastazo rektusov. Lahko pa si pogledate malo podrobnejši video.

6. MIHA: Na kakšen način se lahko situacija izboljša in kaj pravzaprav s pravimi vajami dosežemo?
ALJA: Velikokrat slišimo, sploh s strani ginekologov in splošnih zdravnikov, da se diastaze ne da odpraviti. Slišimo celo, naj ženske delajo trebušnjake ali da naj to vzamejo kot ‘davek’ na materinstvo. V kolikor ni prisotna tudi kila, obravnavajo zadevo kot estetski problem in priporočijo plastično kirurgijo. Kar je seveda nesmisel, ki še poslabša funkcionalnost telesa. Iz istega razloga jih veliko sploh ne ve, da ta problem ima. Oziroma vedo, da nekaj ni ok, vendar ne vedo, kaj. Razumevanje diastaze rektusov pomeni razumevanje in poznavanje kompleksne biomehanike telesnega jedra in ne samo površinskih mišic. Vendar ni potrebno biti doktor znanosti, da razumeš, kakšno gibanje je pravilno gibanje in kakšno napačno. Konec koncev ti telo pove samo s tem, da napihne trebuh ali naredi grebenček pri napačnem gibu ali pa, ko uide kaplja urina in celo zaboli v križu. Pravilno gibanje je že 60% rešitve problema. Ostalih 40% pa je ustrezen korekcijski vadbeni režim. Vadbeni režim je obvezen del rešitve problema, saj naše gibanje, četudi 100% pravilno izvedeno, ni 100% ustrezno za telo, saj telesno jedro ‘ne tesni’ pritiska. Vse, kar počnemo čez dan (ali ponoči), vključno z dihanjem, vpliva na delovanje telesnega jedra. Tudi, če samo pomahamo z roko, se morajo vključiti globoki stabilizatorji trupa. Že samo, če sedimo ali stojimo, so ‘v akciji’. Zato je praktično nemogoče, da bi brez (ustreznih) korekcijskih vaj lahko popravili diastazo, ker bi se ves čas vrteli v začaranem krogu – malo na boljše in spet malo na slabše. Še posebej, ker moramo mamice dvigovati in nositi svoje dojenčke (ali celo večje otroke), kar je neizogibno, a usodno za diastazo.

7. MIHA: Ali mi lahko opišeš tri osnovne vaje?
ALJA: Vadbeni režim za korekcijo diastaze temelji na dveh stebrih:
Prvič: na korekciji telesne drže
Drugič: na ustreznih vajah za telesno jedro

Korekcija drže je zelo pomembna. Predstavljajte si sključen prsni koš, ki se potopi v trebuh. Takšna drža že sama po sebi 24 ur na dan vzdržuje diastazo, saj ves čas usmerja pritisk na trebušno steno, kjer je težava. Prav tako obratno, izbočena rebra, raztegujejo trebušno steno.

Prva vaja: Ena izmed takšnih vaj in tudi najbolj preprosta vaja, kar jih obstaja je ‘Angelček’. Stojimo s čim bolj optimalno poravnano držo, stopala v širini kolkov, ramena sproščena. V rokah držimo ruto ali tetra pleničko. Dlani imamo obrnjene navzgor, komolci iztegnjeni. Začnemo vleči z obema rokama narazen (vzhod – zahod) in hkrati tudi nazaj za telo (iz severa proti jugu). To naredimo s tako silo, kot da bi želeli ruto raztrgati na dva dela. Pri tem se trebušne mišice napnejo, ramena se poravnajo navzven, mi pa preštejemo na glas počasi do deset. Obvezno štejemo na glas, sicer ne dihamo. Pazimo, da ne izbočimo reber ali zadnjice. Spodnji del reber je ves čas poravnan s kolčnimi kostmi. Ko preštejemo do 10, izpustimo ruto in opazujemo, kako se nam roge dvigajo same v zrak, kot angelčku. To je znak, da smo vajo dobro opravili. Vajo izvajamo večkrat na dan, še posebej pa, ko smo bili dalj časa v določeni prisilni drži, na primer po dojenju, sedenju, kuhanju, delu za računalnikom.

Druga vaja: Ko že obvladamo pravilno dihanje in smo že do določene mere okrepili globoke mišice trupa, naredimo vajo ‘Dvig glave’, ki je alternativa klasičnim trebušnjakom. Zopet potrebujemo ruto ali šal. Uležemo se na hrbet, pokrčimo kolena, hrbtenica je v nevtralnem položaju. Če nam glava pada nazaj, si jo podložimo. Tam, kjer je diastaza največja, si ovijemo šal in držimo z rokami tako, da približamo levo in desno polovico trebušnih mišic. Vdihnemo skozi nos (trebušno – prsno), začnemo izdihovati skozi priprta usta. Z brado naredimo podbradek, stisnemo popek do hrbtenice, dvignemo glavo in rečemo na glas’ ena’. Nato spustimo glavo nazaj in zopet ponovimo. Naredimo 3x 10 ponovitev, 3x dnevno. Vsake tri dni, stopala za nekaj centimetrov pomaknemo stran od zadnjice, vendar tako, da so ves čas v stiku s podlago.

Tretja vaja: To vajo izvajamo v tretjem mesecu programa. Sedimo na tleh na kolenih z zadnjico na petah. Odročimo roke pred telo. Presedemo zadnjico na stran, tako da se dotakne tal, ne da bi se pri tem dvignila kolena ali da bi kompenzirali z nagibi trupa. Vrnemo se v izhodiščni položaj in ponovimo na drugo stran. Vsakič, ko se dvignemo v osrednji položaj stisnemo popek. Ta vaja ne samo krepi vse trebušne mišice hkrati in z različnimi tipi kontrakcij, ampak jih hkrati tudi razteguje oziroma vrača prožnost stranskih trebušnih mišic, ki rade vlečejo diastazo narazen, če so toge.

8. MIHA: Koliko časa je načeloma potrebno, da se situacija izboljša ali reši? Verjetno ne gre za nekaj, kar se da sanirati kar čez noč?
ALJA: To sta bila dva primera vaj izmed najmanj 30 različnih, ki so del kompleksnega programa Poporodni preporod. Prednost teh vaj je v tem, da se najde za vsakega nekaj, nobena pa ni škodljiva. Torej vsak, ki bo izvajal ta 90 dnevni program vsaj 90 odstotno dni in nima prisotne tudi kile, bo diastazo zagotovo odpravil, če ne pa vsaj izboljšal in ne slabšal. Včasih je dovolj že 14 dni ali 1 mesec, vendar so to bolj osamljeni primeri. V veliki večini, pa je diastaza s takšnim režimom odpravljena v okvirno dveh mesecih. Ko so prisotne večje diastaze, pa se zraven priporoča še nošenje posebnih trebušnih pasov oziroma kineziotaping za diastazo. več o tem pa v samem programu.

Za sanacijo diastaze je torej potrebno:
1. Pravilno gibanje skozi dan
2. Ustrezen korekcijski vadbeni režim
3. Veliko motivacije

Zelo sem vesela, da se čim več osebnih trenerjev, kot je Miha zanima za stanja, kot je diastaza rektusov in da ne zavaja žensk po porodu, da jim klasičen vadbeni program lahko prinese želene rezultate. Zelo bom vesela tudi, če boš objavo delila še med druge mamice (ali komentirala), ki imajo poporodne težave s telesom, da bodo prišle do pravih strokovnih informacij! S tem pa boš dala nama z Miho vedeti, da podpiraš najino sodelovanje in pripravila bova še druge skupne projekte!

Preveri naš edinstven 90 dnivni interaktivni online program POPORODNI PREPOROD! Se nam želiš pridružiti? Imamo še nekaj prostih mest.

S tem TESTOM lahko preveriš tako zdaj ali je tvoje poporodno telo že pripravljeno na klasično vadbo!

Vadiš rajše v živo? Preveri našo vadbo po porodu in druge vadbe za ženske v studiu!

Posted on Leave a comment

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Število carskih rezov v zahodnem svetu narašča. Vse pogosteje se pojavljajo ob prisotnosti epiduralne analgesije. Sta ta dva pojava povezana? Vedno bolj razmišljam, kako bi bilo pred malo manj kot tremi leti, če bi imela na voljo vse informacije in znanje, ki jih imam sedaj. Takrat sem razmišljala: “Hvalabogu za carski rez! Brez njega ne bi preživela ne jaz ne moj sinček!” Vendar danes gledam na to povsem drugače. Mislim, da si znam razložiti vzrok, ki je vodil do urgentnega carskega reza. Vzrok za nenapredovanje poroda, po osmih urah neuspešnega ‘mučenja’ v porodni. Namreč takrat sem se zavestno odločila za epiduralno analgezijo. Vedno me je bilo strah bolečine. Še pri zobozdravniku sem vedno želela prejeti injekcijo, kaj šele med hudimi popadki. Danes sem prepričana, da bi se epiduralni lahko izognila. In da bi potem po vsej verjetnosti rodila vaginalno. In ne bi skoraj tvegala njegove smrti ali poškodb možganov, kajti šlo je za las. In da mojemu bitjecu ne bi bilo treba čakati na mamo dva dni, da sva se lahko začela povezovat. Ko zdaj samo pomislim, kako je bil sam.. dobrih osem mesecev v meni, nato pa sam z osebjem in stekleničko. In kako težko je bilo vzpostaviti dojenje.. Da ne omenjam posledic carskega reza na moje telo. Eno leto sem ‘popravljala’ nestabilno medenico, zaradi notranjih adhezij (zlepljenj). Zato sem tudi prikrajšala mojega sinčka nošenja v nosilki ali enostavno na sebi. Zdaj vem, da bi vse naredila drugače. Zato delim mojo zgodbo in znanje z vami, da se borite za naravni porod, kadar se to pač da. Ni vedno možno, velikokrat pa je. In da poskusite, tako kot bom jaz, v prihodnje roditi vaginalno, pa čeprav ste imele carski rez! Se absolutno da, imam veliko takšnih primerov mamic med strankami. Dobro pa je, da veste sledeče..

V naprej poudarjam, da v zapisu osvetljujem povezave med epiduralno analgesijo in urgentnim carskim rezom, ter med umetnimi popadki in carskim rezom s težjo vzpostavitvijo dojenja po porodu ali celo poporodno depresijo. Torej izpostavljam en izoliran vidik, v ostale se ne spuščam. V prejšnjem BLOGU vezanem na carski rez sem pisala o posledicah na žensko telo – o notranjem brazgotinjenju rane, v tem zapisu pa si bomo pobliže pogledali vzroke, ki pripeljejo do nenačrtovanega carskega reza. Takšne vzroke, ki bi jih lahko preprečili. Kot nadaljevanje tega bloga pa si lahko preberete zelo poglobljen članek z naslovom VBAC ALI KAKO RODITI VAGINALNO PO CARSKEM REZU IN ZAKAJ JE TO BOLJ VARNO.

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

V čem se razlikujejo porodu v Sloveniji od recimo porodov v Indoneziji?
1. Položaj rojevanja nosečnice
2. Uporaba umetnih narkotikov in hormonov
3. Sproščenost, predvsem mišice psoas

Predno nadaljujem, vam moram pojasnit, kaj je mišica psoas. To je parna mišica, ki poteka z ledvenega dela hrbtenice na zgornji del stegnenice in ima poleg vloge upogibalke kolka oziroma trupa še zelo pomembno funkcijo v človeškem obrambnem odzivu ‘fight or flight’, kjer upogne telo v položaj zarodka, da zaščiti vitalne organe. To je edina mišica v telesu, ki se ji pipisujejo lastnosti biointeligence in ki vpliva na počutje celega telesa. Zaradi veliko presedenih ur, ta mišica postane skrajšana in manj učinkovita. Kot taka lahko povzroča bolečine v križu.

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Ko rojevamo, ta mišica pomaga maternici (ki je tudi ena sama mišica) in mišicam telesnega jedra, da iztisnejo dojenčka. Ta sistem lahko ugasne v več primerih:
1. Če bi bila ženska v nevarnosti (recimo, da bi rojevala zunaj in bi prišel lev), potem bi pomagala zapreti vse sfinktre, zadržati porod in počakati, da nevarnost mine.
2. Če ležimo na hrbtu
3. Če smo pod stresom, veliko sedimo in imamo napačne vzorce dihanja (psoas si namreč deli skupno fascijo s trebušno prepono).

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Torej, če med porodom ležimo, si iz več razlogov otežimo porod (čeprav ga olajšamo medicinskemu osebju):
1. Ugasnemo mišici psoas
2. Spremeni diameter medničnega obroča
3. Rojevamo proti gravitaciji

 

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Veliko bolj naravno in lažje bi bilo rojevati v teh položajih ali pa v topli vodni kopeli.

Uporaba narkotikov , sploh epiduralne analgesije, uspava mišico psoas. Vse živčevje, ki oživčuje maternico, mišice medeničnega dna in mišico samo poteka skozi to isto mišico (med sprednjim in zadnjim delom le te). Zato ne pomaga več pri rojevanju in s tem pride do nenapredovanja poroda. Ali celo do fetalnega distresa, saj kot sem omenila, živčevje, ki oživčuje maternico, gre skozi mišici psoas.

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Ko porod dalj časa ne napreduje, je praksa dodajanja umetnih popadkov. Gre za sintetični hormon oksitocin. Oksitocin je znan kot hormon sreče, inducira porod in spodbuja laktacijo. Sintetični hormon nikoli ne nadomesti naravnega. Ker omenjeni sintetični hormon nikoli ne vstopi v možgane, ne stimulira sproščanja endorfinov. Celo povzroča hiperstimulacijo maternice brez prave sprostitve med popadki. (To naj bi vplivalo celo na kasnejši avtizem pri otrocih.)

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Problem umetnega oksitocina je tudi v regulaciji. Le tega nikoli ne moremo dozirati tako, kot bi to storila narava oziroma naši možgani. Raziskave so pokazale, da kombinacija epiduralne in umetnih popadkov zavirajo nastanek oksitocina po porodu, kar zavira nastanek materinega mleka! Vse to pa je povezano tudi s poporodno depresijo.

Epiduralna analgesija pa naj bi imela tudi posledice na dojenčka: zmanjšan ton, slabo hranjenje, zlatenica in senzorične motnje.

Poleg upočasnjevanja poroda ima epiduralna lahko tudi posledice na mamo: težave z omoticami, respiratorno paralizo, zaustavitev srca, poškodbe živcev in celo smrt. Najpogostejše težave, ki jih opažam pri mojih strankah, pa so povezane z uspavanjem hrbtnih mišic, ki podpirajo hrbtenico v kombinaciji s hormonom relaksinom, ki sprošča veti in sklepe – zato je po porodu zelo pomembno, kako se dvigujemo iz postelje, da ne naredimo škode hrbtenici.

Torej, če povzamem posledice epiduralne analgesie na potek poroda so to lahko:
1. Carski rez (zaradi zastoja poroda)
2. Ali rojevanje s pomočjo klešč, vakuuma
3. Episiotomija

Kakšne so posledice na dojenčka, če se rodi s carskim rezom?
1. Ker dojenček ni izpostavljen materinemu vaginalnemu mikrobiomu, ima večjo možnost za razvoj avtoimunih bolezni in drugih zdravstvenih težav.
2. Zaradi okrevanja matere in pomanjkanja naravnega oksitocina, se povezovanje ne začne takoj po porodu. To lahko vpliva na težjo vzpostavitev dojenja. Dojenčki, ki niso dojeni ali so dojeni le krajši čas, na drugačen način razvijajo svoj biom, saj nanj ne more pozitivno vplivati biom materinega mleka.
3. Prisotnost materine vaginalne flore lahko pomaga zmanjšati tveganje za debelost otroka v dobi odraslosti za 20%.
4. Več si preberite v blogu VBAC ali kako roditi vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično.

Kakšne so alternative za obvladovanje bolečine na naraven način?
1. Rojevanje v topli vodi ali priprave na porod v topli vodi
2. Masaža (prej ali med samim porodom)
3. Akupunktura (prej ali med samim porodom)
4. Dula

Zamolčana dejstva o epiduralni, carskem rezu, umetnih popadkih, fetalnem distresu in oteženem dojenju

Kako lahko preprečimo CR tudi, če smo ga prvič imele?
1. Ustrezna manipulacija brazgotine carskega reza (samomasažne vaje v programu Poporodni preporod ali/in visceralni manualni osteopat)
2. Vaje v globokem počepu (vendar moramo paziti na kolena in pravilen način izvedbe) in druge vaje za ustrezno lego dojenčka in drže matere (Celostna nosečnost, Vadba za nosečnice)
3. Odsotnost diastaze rektusov (Poporodni preporod)
4. Funkcionalno medenično dno (Preveri tu)
5. Sproščanje mišice psoas (v nosečnosti glej slikico zgoraj, sicer tudi del programa Celostna nosečnost in Poporodni preporod in drugih programov vadbene klinike)
6. Dihanje s trebušno prepono in medrebrnimi mišicami (yoga, ustrezni pilates, Celostna nosečnost, Poporodni preporod)
7. Obisk osteopata
8. Več hoje kot sedenja
9. Ustrezna prehrana in
10. več si preberite v blogu VBAC ali kako roditi vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično

Želite izvedeti več?

1. Pridružite se FB skupini CARSKI REZ ali VADBENA KLINIKA Z ALJO MALIS

2. Izpolni naslednji kratek vprašalnik v zvezi s tvojim carskim rezom in v zahvalo ti bom poslala izbrano vajo! (Vendar me še spomni na info@vadbenaklinika.si)

3. Pridruži se nam na delavnici Naravna nosečnost & naravni porod ali v mini skupinah za nosečnice ali individualno.

Vas zanima še več?
Viri:

Dr. Fromberg Don’t Let Your Baby’s Microbiome Grow Up Too Fast!

Dr. Kelly Brogan Is Oxytocin the Link Between Breastfeeding and Depression?

Dr. kelly Brogan Epidural: Wolf in Sheep’s Clothing