Vsak porod je drugačen. In vsaka ženska ga drugače občuti in doživi. Način poroda ni v naprej zapečatena usoda, na katero nimamo vpliva. In tudi ni tako preprost proces, čeprav je naraven. Nanj se moramo pripraviti. V nadaljevanju bom razložila zakaj.
Ko sem bila prvič noseča, se nisem kaj dosti pripravljala na porod, ker se mi je zdelo, da je to nekaj naravnega in da pač vsaka ženska že nekako rodi. No, takšno nepoznavanje dejstev in nepripravljenost me je pripeljalo do.. urgentnega carskega reza. Več o tem sem že pisala..v moji Porodni zgodbi in v blogu VBAC oziroma kako roditi vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično.
V svoji praksi vidim, koliko raztrganin oziroma epiziotomije je prisotnih pri mojih strankah, koliko pritiskov na fundus (pritisk porodnega osebja na trebuh), ko bi lahko veliko tega preprečili. V tem zapisu se ne bom toliko osredotočila na delo babic v porodni, ker na to nimam vpliva, ampak na to, kaj lahko ženske naredimo še preden vstopimo v porodno sobo. Kaj lahko ženske spremenijo v času nosečnosti z gibanjem, dihanjem (tudi dihanje je gibanje) in ozaveščanjem lastnega telesa
Do česa torej (pre)pogosto prihaja med porodom, kar pusti ženskam trajne posledice, pa bi lahko preprečili?
- Epiziotomija (prerez presredka) ali raztrganine
- Povešenje (prolaps) medeničnih organov in/ali inkontinenca
- Poslabšanje diastaze rektusov
- Simfizioliza
Inkontinenca ali prolaps (zdrs medeničnih organov) se lahko pojavijo tudi več let po porodu ali jih sproži drugi porod.
Na sliki primer raztrganine III. stopnje. Te segajo vse do anusa. Včasih šivanje zahteva anestezijo in operativno, ne porodno sobo. Posledice takšnih raztrganin so lahko tudi težave z zadrževanjem blata in vetrov. Na sledeči povezavi, ki je tudi vir slike, si lahko pogledate opise in slike vseh stopenj raztrganin. Takšne porodne poškodbe se da v veliki meri preprečiti s takšnimi položaji, načinom dihanja in pritiskanja, ki ne zahtevajo tolikšnega pritiska na ta tkiva. Presredek pa je dobro že v nosečnosti začeti pripravljati na porod in treba je vedeti, na kakšen način izvajati keglove vaje, da se mišice medeničnega dna preveč ne zakrčijo oziroma, da jih znamo tudi sprostiti. To je med porodom še toliko bolj pomembno, saj ko ob iztisu aktiviramo trebušne mišice, se mišice medeničnega dna avtomatično tudi aktivirajo, če jih zavestno ne znamo sprostiti. Če potiskamo plod v toge mišice, ki jih hkrati držimo v kontrakciji, se bodo vdale tako, da se raztrgajo, kot da se sprostijo. Pri tem šteje tudi položaj mame (več o tem v nadaljevanju). Če se osebje odloči za pritisk na fundus ali vakuum so raztrganine oziroma epiziotomija praktično neizogibni. Porodni proces je potrebno gledati kot celoto, zato šteje vse, kar se dogaja s porodnico že ko vstopi v porodnišnico. Vsaka odločitev (intervencija) šteje. V VIDEU si poglejte primer. Porodnišnično osebje vam bo zagotavljalo, da epiziotomija (rez vaše nožnice) lahko prepreči hujše raztrganine, kar že dolgo vemo, da ni res. PREBERITE VEČ. Vnaprejšnji rez naj bi preprečil večje raztrganine in skrajšal porod. Tu je sporno oboje. Rez ravno nasprotno lahko povzroči, da sem tam tkivo raztrga dalje (zato, po mojem mnenju, porodni zapisniki po večini ne vsebujejo podrobnejših informacij o rezih, šivih in stopnji poškodbe!). Porod se res pospeši, kar je dobro za osebje in največkrat slabše za porodnico, saj se morajo tako tkiva (okoli reza) hitreje raztegniti (nenaravno) in to lahko povzroči škodo na teh predelih. Pri porodu brez epiziotomije se sicer lahko pojavijo manjše raztrganine, a te se največkrat zacelijo kar brez šivov oziroma z minimalnim številom šivov in ne predstavljajo grožnje za delovanje medeničnega dna. Pri mojem drugem porodu, ko sem rojevala samo 2700g težkega otroka, so mi hoteli rutinsko prerezati presredek, pa tega nisem dovolila. To sem morala vsaj trikrat jasno povedati, pa še vseeno so škarje ves čas bile pripravljene v bližini mojega presredka.
Kaj pripomore k tem nezaželenim posledicam? Glavnih top 5 razlogov:
- Osebje, okolje, porodnišnica (Pozanimajte se, katera porodnišnica ima najmanjšo stopnjo epiziotomij in carskih rezov. Osebje je lahko prijazno ali neprijazno, lahko je z vami, ko ga potrebujete ali pa z drugo porodnico, lahko se ravno zamenja (izmena), ko se navadite nanj in mu zaupate. Prisotnost partnerja in ali dule je zato zelo zaželena. Pomembno je tudi okolje v sami porodnišnici vse od osvetljenosti prostora, do študentov medicine..)
- Pritisk na fundus maternice (To je manever babic in porodničarjev, pri čemer izvedejo pritisk na zgornji del maternice, da bi se otrok lažje rodil. Gre za tvegan poseg, kjer lahko pride do poškodb dojenčka (poškodbe možganov, zlomi), kot do poškodbe matere (glej sliko spodaj in komentar)
- Nepravilno potiskanje in dihanje (Potiskanje z zadrževanjem diha, tako imenovano ‘purple pushing’ je strogo rezervirano samo za zadnjo fazo iztisa na ‘povelje’ babice. Sicer tvegamo raztrganine, povešene medenične organe, inkontinenco.. ipd. Dobro je spoznati tehnike dihanja (za različne porodne faze) s tehnikami iztisa že v nosečnosti. Spodaj si lahko naročite brezplačne videe, kako dihati med vsemi tremi fazami poroda, iz programa CELOSTNA NOSEČNOST oziroma delavnice Naravna nosečnost & naravni porod!
- Položaj telesa (Ležanje na hrbtu v večini primerov ni ‘naraven’ položaj za rojevanje. Pri takšnem položaju se medenični obroč manj odpre, gravitacija nam ne pomaga, prav tako ‘zaklene’ mišico psoas, ki pomaga iztisniti dojenčka na svet. Več o položajih telesa med porodom TU.
- Prehiter ali prepočasen porod. (Tako en skrajnost kot druga lahko povzročita prekomerni stres na medenično dno, medenični obroč, medenične organe in tudi trebušno steno. zato je potrebno res dobro vedeti, kdaj porod pospeševati, kako in kdaj ne.)
Prikaz pritiska na fundus maternice. Ko pri meni iščejo pomoč ženske s povešenimi medeničnimi organi, inkontinenco ali zlomljeno oziroma bolečo trtico, jih najprej vprašam, če so pri porodu utrpele pritisk na fundus. V večini primerov to potrdijo. V pogovoru z babicami, ki imajo zasebne prakse, so mi pojasnile, da je to dejansko zločin nad ženskami in da ga same nikoli ne izvajajo, ker od samega začetka porod vodijo tako, da to ni potrebno. Morda ne bi bilo slabo, da bi porodnica v porodnišnici v naprej ‘opozorila’ osebje, da ne izvaja tega manevra, če res ni nujno. Več o tem si lahko preberete na sledeči povezavi 1 in 2povezavi 2.
Kaj nosečnica lahko stori, da to prepreči?
- Boljše zavedanje svojih mišic medeničnega dna (Pri svojem delu opažam, da veliko število žensk ne občuti svojih mišic medeničnega dna in kako delujejo. Nekatere jih držijo kronično zakrčene, pa se tega sploh ne zavedajo. Vsaka ženska bi morala (znati) ozavestiti ta svoj telesni predel. Ne govorim o keglovih vajah, ampak zgolj ob občutenju, kaj v dani situaciji omenjene mišice delajo. Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti, pa si lahko preberete tu.
- Dihanje s prepono, medenično dihanje (Gre v bistvu na nek način za veliko ‘nadgradnjo’ keglovih vaj, kjer medenično dno aktiviramo (tako na koncentričen, kot ekscentričen način) skladno z delovanjem trebušne prepone in trebušnih mišic).
- Obvladovanje stresa, strahu (.., epiduralna) Že ob sami misli na porod ženske lahko popade strah. Tak strah lahko tako zakrči telo, kot če bi se dejansko znašlo v nevarni situaciji (recimo pred levom) in bi telo začelo zavirati porod. Sama sem iz tega razloga (strahu) pri prvem porodu vzela epiduralno (analgezijo), ki mi je sicer vzela bolečino, zraven pa tudi vse občutke od pasu navzdol – kar je na koncu pripeljalo do carskega reza. Ne trdim, da ni primerov, ko je epiduralna dobrodošla, vseeno pa se da veliko narediti na obvladovanju strahov in predstavah o porodu v glavi. Sama sem dokaz pri svojem drugem porodu. Bolečino sem sprejela. Sprejela kot ‘pomočnico’ pri porodu. Čeprav je zelo bolelo, sem rodila vaginalno (vbac). To seveda ne bi bilo tako preprosto, če se pred tem ne bi bila pripravljala.
- Masaža presredka (To je ena zelo pomembnih priprav na porod. -na vadbeni kliniki jo izvajamo kar s pomočjo terapevtskih masažnih žogic. VIDEO Hkrati se pri tej masažni tehniki lahko učimo tudi tehnike za iztis ‘Perfect pushing’.)
- Vaje za lažje odpiranje (To so vaje, kjer se promovira mobilnost medenice in vsebujejo vse od počepov, do medeničnega dihanja. Redno jih izvajamo v naših mini skupinah za vadbo za nosečnice, posnetki pa so tudi v online programu).
- Vaje za stabilizacijo medenice (So izrednega pomena, saj se medenica skozi celo nosečnost po malem pripravlja na porod, sklepi se mehčajo in kaj hitro pride do težav – bolečine v simfizi oziroma sramni zrasti, bolečine v zadnjem delu medenice (v sakroiliakalnih sklepih), nosečniški išias, bolečine v križu, bolečine v dimljah.. takšne vaje prav tako redno izvajamo na naših vadbah za nosečnice.)
- Vaje za diastazo rektusov (Več o diastazi rektusov v nosečnosti si lahko preberete v blogu Diastaza rektusov v nosečnosti. Z vajami omilimo diastazo, oziroma preprečujemo, da bi se toliko povečala, da bi ovirala porod, potem pa jo dokončno saniramo po porodu. VIDEO Tudi vaje za diastazo rektusov so na rednem menuju naših vadb za nosečnice, saj jo odkrijemo vsaj pri ⅔ naših vadečih nosečnic).
- Vaje z vokalizacijo, sproščanjem obraznih mišic.. (Obe metodi znatno pripomoreta k lažjemu porodu, kar lahko potrdim s svojo drugo porodno zgodbo.
- Priprave na porod (So zelo zelo pomembne! Kako se pripravimo na porod? Tukaj se pišejo knjige.. Ampak na kratko: z ustreznimi vajami za nosečnice, s pripravami na porod v obliki delavnic (pri različnih dulah, na Vadbeni kliniki..), z branjem knjig kot so Moj porodni načrt in Modrost rojevanja, z dihalnimi tehnikami, z uporabo terapevtskih masažnih žogic VIDEO itd..)
- Najem dule, porodni načrt.. (Pri drugem porodu sem najela dulo in naredila porodni načrt, kar se mi je zelo obrestovalo. Osebje je bilo prilično neprijazno in zelo malo ob meni, prav tako partner ni želel biti prisoten, tako da sem moji duli Nini Jenštrle neizmerno hvaležna za njeno podporo. Porodni načrt sem si nekaj časa prej sestavljala. osebje mi je takoj povedalo, da ‘ga ne potrebujem’, češ, da oni delajo ‘po svoje’, pa sem si mislila ‘nič zato, saj ga imam v glavi’. In tako je tudi bilo. V moji porodni zgodbi najdete moj porodni načrt in porodni zapisnik, česa vsega nisem odobrila. Prepričana sem, da sem s tem preprečila vsaj epiziotomijo, če ne vse od naštetega v naslovu tega članka!)
- Skrajšati ure sedenja in jih nadomestiti s hojo (Dolgotrajno sedenje in slaba drža med sedenjem zapirajo porodni kanal, zakrčijo ligamente maternice in utesnjuje še nerojenega otročka. O tem sem več pisala v blogu Kaj je bistvo vadbe za nosečnice.)
- Sproščanje psoasa (Psoas je pomembna porodna mišica. Če je porodnica v strahu, se zakrči. Prav tako lahko (kronična) zakrčenost izvira od veliko sedenja, slabe drža, nestabilne medenice.. Psoas pomaga ali ovira porod. Več sem že pisala v preteklih člankih kot na primer v Nosečnice, ali poznate vašo glavno porodno mišico?
- Prehrana, kolagen.. (Z uživanjem ustrezne hrane lahko poskrbimo za boljšo elastičnost porodnih tkiv. Ena od takih ‘sestavin’ je kolagen. Ta pomaga tudi po porodu pri hitrejšem okrevanju. Najbolj učinkovit je v kombinaciji s C vitaminov. Če ne jeste kože mesa, hrustanca in kosti (‘bone broth’), si lahko omislite hidroliziran kolagen. V obeh primerih mora biti od pašnih živali, saj si v svoje telo ne želimo vnašati antibiotikov, hormonov, pesticidov.. Verjetno je še najboljši TA.
- Kraniosakralna terapija, hipnobrthing, vizualizacija, akupunktura.. (Vse to so dodatne, ‘alternativne’, ampak zelo zelo koristne metode, ki pomagajo lepšem in lažjem odpiranju ter naravnem porodu.
- In nenazadnje tudi terapevtske masažne žogice.. Z njimi si že v nosečnosti milimo bolečine v križu, medenici, zapestjih, med lopaticami in masiramo mišice medeničnega dna ter kolčne mišice in mišice zadnjice. Med popadki jih stiskamo z rokami ali stopali, tako preusmerjamo bolečino. Tudi partner nam lahko z njimi masira hrbet. Sama sem ji uporabila nato še v porodni sobi, ko me je vse bolelo od neudobnega ležišča, dojenja in neprespanih stresnih noči.
Kar se tiče diastaze rektusov bi izpostavila sledeče nasvete med porodom:
- Pas ali šal (Med porodom lahko nosi podporni pas ali pa ‘rebozo’ šal, ki ji ga med iztisom držita dve ali ena oseba.)
- Stiskanje z rokami (Porodnica si lahko tudi samo drži trebuh skupaj z rokami tako, da položi desno dlan na levo polovico trebuha in levo dlan na desno polovico in ju drži v približanem položaju – v smeri proti sredinski (vertikalni) liniji telesa.)
- Kineziotaping v nosečnosti (V nosečnosti, še posebej v zadnjem tromesečju priporočam poleg ustreznih vaj in načina gibanja še aplikacijo kinezio trakov – VIDEO.)
- Po porodu pa.. se ločimo dokončne sanacije diastaze rektusov s programom Poporodni preporod ali individualno.
Kar se tiče simfiziolize, bi izpostavila sledeče nasvete med porodom (simfizioliza pomeni abnormalni razmik sprednjih sramnih kosti in s tem povezane bolečine):
- Porodni položaj mora biti tak, da ne poveča razmika kosti. V fazi iztisa je medenica najbolj pod vplivom hormona relaksina in takrat se nanjo izvajajo največje sile, zato takrat obstaja največji riziko, da se stanje poslabša. Če ležimo na hrbtu z nogami v zrak in nam vsako nogo podpira druga oseba, se nam bo razmik najverjetneje še povečal. Najbolj idealen položaj bi bil bodisi v počepu bodisi kleče na kolenih z rokami v opori na tleh.
- Sedenje v nosečnosti znatno poslabša težave z nestabilno medenico, prekrižane noge med sedenjem pa toplo odsvetujemo. Kako sedimo, če že moramo sedeti sem pisala v blogu Kaj je bistvo vadbe za nosečnice v praksi pa smo to uprizorili na delavnici Naravna nosečnost & naravni porod.
Zaključna misel..
Porod v današnjem svetu je vsekakor postal medikaliziran in ‘institucioniziran’. Redke ženske se zavedajo prednosti porajanja doma z izbrano babico. Glede na dano okolje in možnosti vsake posameznice je verjetno še največ kar lahko naredimo (zase in za otroka), da ozavestimo svoje telo in porod. To nam lahko prinese veliko boljši izzid v porodnišnici tudi brez spreminjanja sistema.
