Posted on Leave a comment

Zakaj otroci ne bi smeli delati trebušnjakov?

Trebušnjaki na šolskih testiranjih, trebušnjaki na športnih treningih za otroke, trebušnjaki v domačem okolju..

 

Trebušne mišice morajo biti močne, trde, treba jih je stiskati notri, sploh deklice, prsa je treba izprsiti, za dobro držo, športne rezultate in lepo telo je treba tudi malce trpeti.

 

Verjetno se vam zdi to nekaj normalnega, samoumevnega in celo dobrega?

 

Pa žal ni tako.

 

Današnji otroci in mladina se res premalo gibajo in so gibalno manj spretni zato namen mojega članka ni omejevanje tega gibanja. Poudarek je na kvaliteti gibanja. Kot ni vseeno, kaj pojemo (vstavimo v naše telo), tako tudi ni vseeno, kako z gibi vplivamo na naše telo oziroma celo na razvoj!

 

O učinku trebušnjakov na odrasle, sploh ženske pred in po porodu, sem veliko že zapisala v sledečih blogih..

Zakaj trebušnjaki ne delujejo in celo škodijo
Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?
Kaj bi morala vsaka mama vedeti o trebušnih mišicah 2.del

 

S tem zapisom pa želim obvarovati škodljivih posledic svoje in vaše otroke.

 

O katerih trebušnjakih je govora?

 


Na sliki vidimo primer klasičnega trebušnjaka – upogib oziroma dvig trupa leže na hrbtu. Na spodnji povezavi najdete še vsaj 7 različic trebušnjakov.

 

Na sledeči povezavi najdete slikice z opisom za vse vrste trebušnjakov. Katerih 7 vaj ne smete nikoli izvajati, če želite raven trebuh?

 

Zakaj so določeni gibi škodljivi, če jih lahko izvedemo naravno in brez pripomočkov? Od kje sploh izvirajo takšni gibalni vzorci in zakaj smo prepričani, da so koristni?

 

Mogoče razmišljate, da je upogib trupa funkcionalen gib, s katerim se človek dvigne iz tal? Potem berite dalje..

 

Dvig preko upogiba trupa ni funkcionalen gib, razen, če ga ne izvedemo z momentumom.  V tem primeru je vstajanje s hrbta z upognjenim trupom v obliki črke C ustrezno in celo koristno (seveda, če ga izvajamo pravilno). Tako.. (glej video spodaj)

Ali tako.. VIDEO

In tudi tako.. VIDEO

 

Kako smo se prvič dvignili kot dojenčki? Preko boka in bočnega seda. In ne preko trebušnjaka.

 


Naši prvi dvigi iz tal (v sede) so izgledali takole – preko bočnega seda – in ne preko upogiba trupa (trebušnjaka). Očitno narava že ve, kako je najbolj prav.

Na sliki vidimo odraslega človeka, ki posnema gibanje dojenčka ob dvigu s tal. Takšne vaje so za odrasle zelo koristne. Naučimo se jih lahko preko Praške šole DNS (Dynamic Neuromuscular Stabilisation).

 

‘Češki dvig’ (Po Pavlu Kolarju, izumitelju DNS rehabilitacijskega stabilizacijskega vadbenega principa) posnema razvojno gibanje dojenčka ob 3 do 12 mesecev in s tem ponastavlja mehanizem stabilizacije ter odpravlja napake v gibanju, ki lahko rezultirajo v bolečinah in poškodbah ter slabših športnih rezultatih.

 

Kaj se dogaja v telesu, ko izvajamo trebušnjake? In zakaj je to še posebej nevarno za deklice?

 

Če si predstavljate, da stiskate balon na sredini, ugotovite, da se spodnji in zgornji del balona prekomerno vdata. Prav tako se v našem telesu (v trupu), kjer sicer ni zraka kot v balonu, je pa pritisk (IAP* = intraabdominal pressure), reagirata (se vdata ali prekomerno borita) spodnja in zgornja prepona (spodnja prepona so mišice medeničnega dna, zgornja prepona je diafragma, glavna dihalna mišica). Obe preponi sta ključni pri stabilizaciji telesa, medtem ko je prva tudi odgovorna za dihanje (in bruhanje), druga pa za nadzorovanje izločanja urina, blata, vetrov, ugajajoč seks in podporo medeničnim organom.

 

Kaj se zgodi, če jima s trebušnjaki (oziroma s prekomernim povečevanjem IAP) odvzamemo njuno koordiniranost, elastičnost in moč? Potem se kmalu lahko srečamo s težavami kot so urinska inkontinenca, povešenje (prolaps) medeničnih organov), boleči odnosi (kasneje v življenju), hiatalna kila, pllitvo dihanje, slaba drža (saj skrajšujejo površinsko premo trebušno mišico)..

 

Ko gre za krepitev telesnega jedra, gre za uglašen timski ples mišic, ki obdajajo pritisk v trebušni votlini in ga uravnavajo preko dinamike dihanja. (Glej zgornjo animacijo).

 

Z upogibom trupa leže na hrbtu (trebušnjakom) tudi prekomerno obremenimo in skrajšujemo mišico psoas, ki se pripenja na ledvena vretenca in s tem ogrozimo tudi medvretenčne diske – kar lahko privede do hernije (diskov) ali protruzije. S spremembo delovanja mišice psoas tudi spreminjamo držo, nagib medenice, ki trebuh sili ven.

 


Na levi sliki vidimo mišico psoas (leva rdeča krivulja) in površinske trebušne mišice v pravem tonusu, ki omogočajo dobro telesno držo. Na drugi sliki vidimo skrajšano mišico psoas in posledično izbočen trebuh ter kolabirano držo.

 

Prekomerna uporaba trebušnih mišic ima za posledico tudi takšen nagib medenice (posteriorni), kjer zadnjica ‘kar izgine’ in za sabo potegne že izravnano ledveno krivino (lordozo), kar posledično vodi do slabše aktivacije mišic medeničnega dna, globoke trebušne mišice in specifične spinalne mišice (multifidi). Spremembe v dihalnem vzorcu, ki jih povzroči neprimerna ali prekomerna uporaba trebušnih mišic, pogosto povzročijo visok položaj prsnega koša, ki premakne prsni koš nazaj. Oba premika bosta spremenila obliko in položaj našega ‘balona’. To slabo vpliva na našo centralno stabilnost in povzroči kompenzacije, ki bodo vplivale na kakovost gibanja, ravnotežje, aktivacijo mišic, moč, vzdržljivost in nagnjenost k  bolečinam (npr bolečine v križu) in poškodbam.

 

Najpogostejša posledica trebušnjakov (in six pack manije) je diastaza rektusov oziroma razmik trebušnih mišic. Največkrat za tem pojavom trpijo ženske – v nosečnosti, čeprav si ‘podlago’ zanjo (nehote) ustvarijo že prej. Nobena izjema pa niso moški. Pogosto jo zasledimo pri nekaterih inštruktorjih pilatesa in joge.

 

Na zgornjih štirih slikah vidimo 4 primere diastaze rektusov. Prvi primer skrajno levo prikazuje očeta Pilatesa, Josepha Pilatesa z diastazo. Drugi primer (druga slika iz leve proti desni), prikazuje moškega, ki zavzeto trenira ‘six packe’. Na predzadnji sliki je ženska po porodu. In na četrti sliki je nosečnica, kjer vidimo, da se ob dvigu glave naredi velik greben.

 

Zakaj je diastaza rektusov ‘nevarna’?

 

Diastaza, tako kot prolaps medeničnih organov ali nenadzorovano uhajanje vode/blata ali hernija diska ali hernija trebušne stene.. pomeni, po domače povedano, da nam v tem predelu trupa uhaja pritisk. Ta pritisk je sicer dober, saj ustvarja sidrišče za vse mišice (udov in glave), da lahko od nečesa vlečejo, drži in stabilizira hrbtenico pokonci, vendar ga velikokrat nepravilno in neustrezno porazdelimo oziroma povečamo z našim načinom gibanja, dihanja, telovadbe, dvigovanjem. Takrat postane (delno) naš sovražnik, saj nam pritiska organe oziroma dele telesa ven. Tega pa nočemo, saj jih je zelo težko spraviti nazaj.

 

Video prikazuje, kako trebušnjak poveča pritisk v trebušni steni.

 

Želiš izvedeti več o diastazi v nosečnosti?

Želiš izvedeti več o diastazi po porodu?

 

Zakaj sploh  trebušnjaki?

 

Kako dejansko krepimo telesno jedro si lahko preberete tu.

 

Razumem skrb za močno telesno jedro. Vendar krepitev ene same mišice ali mišične skupine ne bo obrodilo sadov. Sploh s krepitvijo površinskih trebušnih mišic. To ni način, kako deluje naše telo. Naši možgani ne ‘berejo’ oziroma  ne poznajo posameznih mišic in izoliranih gibov, ampak gibalne vzorce z aktivacijo celotnih mišičnih verig s fascijami (Anatomy trains)

 


Na levi sliki vidimo prikazano verigo naših globokih mišic telesnega jedra, ki se začne v stopalih in konča pri glavi. Na desni sliki vidimo, da ta veriga deluje kot ena mišica – cel sistem je prikazan brez pripenjališč na kosti. Vse so del iste fascije (mišične ovojnice).

 

Telesno jedro se dejansko začne v naših stopalih! Tega verjetno niste vedeli. Sicer ne bi nosili čevljev z debelim podplatom ali peto. Verjetno sploh ne bi potrebovali nikoli dodatno krepiti našega jedra in trebušnih mišic, če bi hodili po svetu bosi (in po zemlji, ne asfaltu). No, pa vendar, četudi ne hodimo po svetu bosi, pa to še ne pomeni, da ne bi mogli storiti več za zdravje naših stopal!

 

Kako? Ne bomo pisali obširno tu, ker je bilo že veliko člankov napisanih na to temo. Povabim vas, da si naložite BREZPLAČNI PRIROČNIK ZDRAVA STOPALA, če želite izvedeti več.

 

Torej.. aktivacija telesnega jedra, se začne v stopalih, v kolikor seveda hodimo po nogah (zaprta kinetična veriga) in ne po vseh štirih ali rokah (npr ura pilatesa ali animal flowa). Takrat se telo stabilizira drugače.

 

Kaj to pomeni? Da so te mišice v isti mišični ovojnici, fasciji in da se aktivirajo med seboj kot domino efekt. Aktivacija ene se nadaljuje v aktivacijo druge. Ali pa določena mišica lahko ustavi ta verižni efekt, če je konstantno napačno rekrutirana – kot na primer pri trebušnjakih. Pri tem je pomembna tudi drža oziroma poravnava telesa. Hrbtenica mora biti v nevtralni obliki. Pri trebušnjaku pa dvigujemo polovico teže lastnega telesa s hrbtom ukrivljenim v črko C. Samo s tem avtomatsko izključimo globoko trebušno mišico..

 

Trebušnjaki tudi povečujejo pritisk na spodnji del  trebušne stene (posledica izbočen spodnji del trebuha. Vam je to kaj znano?

 

V bistvu je učinek trebušnjakov na dolgi rok ravno popolno nasprotje od tega, kar si želimo doseči z njimi.

 

 

Predstavljajmo si, kako utesnjeni so otrokovi notranji organi in omejeno dihanje ob slabi drži, sedenju ali izvajanju trebušnjakov.

 

Te informacije so pomembne za razumevanje vseh zvrsti športa in starosti športnikov oziroma rekreativcev. Ključnega pomena je, da naše mlajše športnike začnemo usmerjati v pravo smer. Dobesedno jim mi oblikujemo njihovo telo, zdravje in prihodnost!

 

Ali vaš otrok trenira košarko, smučarske skoke, tenis..?

Pozanimajte se, kakšen je tisti del treninga vaših otrok, ki krepi telesno mobilnost in stabilnost  (osnovni steber gibanja), na katerem lahko otrok gradi specifične gibe in jih uri (skills & performance). Ne sprašujem o tistem delu treninga, ki se poglabljala v tehniko samega športa, ampak govorim o fundamentalnih gibalnih vzorcih.

Se vaš otrok dostikrat poškoduje? Ga po treningih kaj boli? Potem najverjetneje njegovemu treningom manjkajo te osnove. Zavedati se moramo, da današnji otroci veliko sedijo (žal je naš šolski sistem tak in tehnologija na vrhuncu), kar je samo še dodaten razlog, da moramo poskrbeti za otrokovo DOBRO DRŽO in OSNOVNO MOBILNOST IN STABILNOST. Tudi dirkalna formula ne more dirkati, če ima zvito podvozje in na pol spuščene gume!

 

Svojega otroka (in sebe) lahko pripeljete na preprosto testiranje FMS (Functional Movement Screen), ki bo detektiral najšibkejši člen v njegovi verigi gibanja za kar bo nato dobil predpisane korekcijske vaje.

 

 

Morda si ne bi bilo slabo odgovoriti tudi na vprašanja, kot so ali vsaj razmisliti o teh temah:

  1. Zakaj želim otroka športno specializirati? Kaj mu bo specializacija dala in kaj odvzela?
  2. Do katerega leta najmanj želim otroke obdržati na gibalni generalizaciji?
  3. Kateri športi so dobri za razvoj in kateri manj?

 

Pomislite na Tarzana. Bi Tarzan preživel v džungli, če bi se specializiral samo za tek? Najbrž ne, ker bi na račun super teka izgubil kvaliteto gibanja pri plavanju in plezanju. In.. je Tarzan delal trebušnjake?

 

Če želite poglobiti razmišljanje o napisanih vprašanjih, preverite tudi sledeče zapise:

Otroci, ki se gibajo in hodijo bosi, imajo boljše možgane.

Kaj se lahko o gibanju naučimo od svojih otrok

Online program JUNGLE KID

 

Kaj nam potem SPLOH preostane namesto trebušnjakov?

 

Veliko. Zelo veliko. Ogromno.

Toliko, da smo posneli celoten online program z nešteto videi. Pa vseeno nekaj primerov tudi tukaj:

 

  1. Krepitev skozi igro – palačinke, rakci, obratni rakci (glej nekaj gradiva spodaj)
  2. Krepitev skozi stopala (stopalne igrice)
  3. Plezanje po igralih, drevesih..
  4. Boksanje, rokoborba (kot igra)
  5. Ples
  6. Napihovanje balona
  7. Petje
  8. Smeh
  9. Capoeira
  10. Oponašanje živali, plazenje po tleh
  11. Hoja po vrvi
  12. Več hoje, manj sedenja
  13. Gledanje tv iz tal, ne kavča, igra in ustvarjanje na tleh in ne za mizo
  14. Peš v šolo, vrtec

 

 

Jungle Kid

To je samo ena mala peščica primerov. Za vsako starostno obdobje se nekaj najde! Če se iz tega ne znajdete dobro, ste vabljeni, da si ogledate naš online program JUNGLE KID ali pridete z otrokom na osebno obravnavo.

 

Pomembno je, da se otroci in mladostniki gibajo čim bolj raznoliko, da so pri tem čim več bosi, da se postavljajo tudi na roke (in na glavo) ter da gibanje za njih predstavlja igro in ne obveze! Njihov trening naj ne bo preintenziven, strukturiran, z več ponovitvami istega gibalnega vzorca. Otroka mora gibanje zabavati. Dokler ga bo zabavalo, za gibanje ne bo potreboval dodatne motivacije.

 

In prosim, nič več stiskanja trebuha! Trebuh mora dihati. Dihanje je del stabilizacije. Za dobro regulacijo našega notranjega ‘balona’ (pritiska) je ključnega pomena tudi dihanje med izvedbo vaj/gibanjem. Še posebej je pomembno, da otroci (kot odrasli) med gibalnimi nalogami ne zadržujejo diha, kar je še posebej težko izvedljivo med učenjem novih aktivnosti.

 

Spodbujajmo moč telesnega centra skozi ves dan s pokončno držo, pokončnim sedenjem, in ne samo skozi serijo ponovitev neke vaje na treningu. Bodimo otrokom zgled in se tudi sami začnimo lepše držat, sklanjat, dvigovat!

 

Nenazadnje, razmislimo o sporočilu, ki ga pošiljamo dekletom v tej kritični starosti – o njihovem izgledu trebuha in drže ter fizično popolnostjo. Pred seboj imajo še celo življenje v svojem telesu in če ga ne vidijo v pravi (lepi ) luči ima tole lahko poleg vsega naštetega tudi ogromne posledice na njihovo psihofizično stanje (bulimija, anoreksija, depresija..), odnos z nasprotnim spolom in na njihove potomke (tudi potomce).

 

Kaj pa za odrasle (otroke)?

 

Nekaj primerov najdete v tem zapisu Katerih 7 vaj ne smete nikoli izvajati, če želite raven trebuh?

 

Sicer pa vas vabimo, da se pridružite našemu programu STOJEČI TREBUŠNJAKI  ali tudi POPORODNI PREPOROD.

 

Že slišim vaš glas. Kaj pa planki?

Planki so ena od relativno dobrih alternativ za trebušnjake. A samo, če jih izvajamo pravilno – in če to ni edini način za krepitev trupa.

Kdaj planki postanejo škodljivi? Poglejmo si!


Prvi primer napake v izvedbi planka je (navzdol) usločen hrbet. To je recept za bolečine v križu.

 


Drugi primer napake pri izvedbi planka je posteriorni (ravno obratni) nagib medenice kot v prejšnjem primeru. Pri ženskah je to še posebej slabo za  medenične organe. V obeh primerih se telesno jedro ne more stabilizirati. Zato telo dela kompenzacije. Kompenzacije vemo, da morajo biti le začasne narave, sicer nas vodijo do poškodb. Če želiš primer izvedbe ‘planka’, kjer telo ne more kompenzirati, se prijavi na spodnji gumb!

 


Tretji primer napačne izvedbe planka so štrleče lopatice. Če delate kakršnekovali vaje v opori na rokah in se pojavi ta fenomen, morate prenehati z izvajanjem teh vaj in ‘popraviti’ lopatice z vajami brez teže vašega telesa. Najverjetneje boste morali začeti pri pravilni stabilizaciji trupa.

 

Mimogrede dobra stabilizacija telesa se začne z dobrim vzorcem dihanja. Dihalne vaje so vaje ‘numero uno’, ko govorimo o treningu telesnega jedra oziroma česarkoli. (Zakaj? Poglej še enkrat zgornjo animacijo in njeno razlago).

 

Dragi starši, kot vidite, ni vseeno, kako se gibajo in trenirajo vaši otroci. Naj vam ne bo nerodno poslati ta članek njihovemu trenerju in ga vprašate, na kakšen način otrokom zagotavlja ustrezne stabilizacijske (in mobilizacijske) vaje. Kot opažam sama, zna biti otrok prikrajšan ustreznega treninga.

 

Dragi trenerji, športni pedagogi, inštruktorji in drugi, ki se ukvarjate z gibanjem naših otrok, prosim ne vzemite tega zapisa kot napad na vas. Ta znanja so relativno nova in morda je samo čas, da ‘posodobite’ vaš hardware in stopite v korak s časom ter postanete najboljši v tem kar počnete. Najbolj bistveno pa je, da ne delate škode.

 

Viri navdiha:

 

Julie Wiebe Dear coach

Tomas Mayer  Anatomy trains Deep front line course

DNS Dynamic neuromascular stabilisation course

FMS Functional Movement Screen course

MovNat

McDonald D, Moseley GL, Hodges PW. Why do some patients keep hurting their back? Evidence of ongoing back muscle dysfunction during remission from recurrent back pain. Pain. 2009; 142: 183-188.


Sapsford RR, Richardson CA, Maher CF, Hodges PW. Pelvic floor muscle activity in different sitting postures in continent and incontinent women. Arch Phys Med Rehabil. 2008;89(9):1741-1747.


Hodges PW, Gandevia SC. Changes in intra-abdominal pressure during postural and respiratory activation of the human diaphragm. J Applied Physiol. 2000;89:967-976.


Smith MD, Coppieters MW, and Hodges PW. Is balance different in women with and without stress urinary incontinence? Neurouro Urodyn. 2008; 27, no. 1: 71-78.


McGill, S. Low Back Disorders, Evidence-Based Prevention and Rehabilitation, 2nd Edition. (p. 44-47) Human Kinetics (2007)

Posted on Leave a comment

Kako preprečiti prolaps oziroma povešenje organov v nosečnosti, med in po porodu?

Absolutno se preveliko število žensk sooča s povešenjem organov ali inkontinenco, pa bi lahko marsikaj naredile za to, da bi to vnaprej preprečile, če bi le vedele kaj.

Kako povprečni sodobni človek slabo pozna anatomijo in fiziologijo lastnega telesa je sila zaskrbljujoče. V šoli se učimo natančne biografije književnih umetnikov, s točnimi letnicami, kraji, dogodki, ne spomnim pa se, da bi kdaj omenjali prisotnost pritiska v trebušni votlini, zakaj je tam, kako deluje in na kakšen način postane škodljiv. Nihče nam nikoli ne pove, katere navade so škodljive, ker povečujejo ta pritisk na naše organe, ki posledično nekaterim potisnejo organe ven – tudi zdravniki ne.

Aja, saj res, prolaps je posledica več porodov, ne? In starosti, ne? Torej, nanj nimamo vpliva in lahko samo nemočno čakamo na realizacijo naše usode? Hmmm..

Mislim, da ni potrebno biti doktor medicine ali fizioterapevt, da bi razumeli osnove delovanja pritiska v trebušni votlini, pritiska, ki nam lahko, če je nepravilno uravnavan, iztisne ven medvretenčne diske, popek (popkovna kila), dimeljsko kilo, organe ali povzroči diastazo rektusov (razmik trebušnih mišic). Nasprotno, mislim, da bi se to morali učiti že v osnovni šoli (vključno z boljšimi načini sedenja!).

Ali veste, da je operacija abdominalne kile najpogostejši tip vseh kirurških posegov?

In ali veste, da se mora vsaj tretjina teh posegov ponoviti?

V tem zapisu se bom osredotočila na stanje v nosečnosti (velja pa tudi za vse ne-noseče in tudi moške!).

Ravno prejšnji teden me je kontaktirala v drugo noseča mamica, ki je bila pri meni po prvem porodu, kjer so ji z grobim pritiskom na fundus maternice (dobesedno v prevodu ‘so se ji metali na trebuh’) povzročili cistokelo (povešenje mehurja), rektokelo (povešenje rektuma oziroma danke), zlom trtice in  in poškodbo pudendalnega živca (ki oživčuje to področje). Nič kaj prijetne posledice ‘nedolžnega’ prvega poroda mlade ženske, ki prej ni imela podobnih težav. Sedaj, dve leti zatem, je ponovno noseča in iskala je nasvet, kako naj pazi pri porodu, da se stanje ne bo še poslabšalo ali ali sprevrglo še v kaj hujšega ali prolaps maternice. Rekla sem si, to je pa res dobro vprašanje! In si pripravila cel spisek nasvetov. Na koncu sem se odločila, da jih zapišem tudi za vas, ker opažam, da je to zelo pogost problem. In velja tudi za vse mamice z diastazo rektusov!

Kot ste mogoče že uspeli razbrati, gre za en in isti vzrok z različnimi, a podobnimi izidi (prolaps organov, popkovna kila, dimeljska, diastaza rektusov ipd). Že samo zavedanje, kaj je dejanski vzrok omenjenih težav (nepravilno delovanje pritiska), nas popelje že praktično do polovice rešitve!

Predstavljajmo si telesno jedro oziroma trebušno votlino kot napihnjen balon. Zrak v balonu predstavlja pritisk, ki je v trebušni votlini. Brez pritiska bi se naše telo sesedlo samo vase. Da stojimo in funkcioniramo (premikamo naše telo), potrebujemo integriteto + napetost (integrity + tension = tensegrity). Da je balon napihnjen, potrebujemo zrak in ‘stene’ balona, ki ta zrak omejijo v določenem prostoru.
Če z balonom povlečemo paralele z našim telesom, pritisk v njem uravnajo mišice in fascije napete okoli njega (pripete na kosti). Njihova konstantna igra delovanja (glej spodnji gif), ki jo generira trebušna prepona, glavna dihalna mišica, je sistem (stabilizacijski sistem), ki mora biti sposoben uravnavati ta pritisk ne glede na vdih ali izdih in ne glede na to, katere naloge opravljamo (počepamo, hodimo, potiskamo, vlečemo, izločamo..). Kot če bi balon mečkali z rokami in bi ga stikali malo z eno roko, malo z drugo (zrak v balonu bi se posledično premikal), ampak balon pri tem ne bi počil.


Telesno jedro je dinamično. To dinamiko ustvarja trebušna prepona , glavna dihalna mišica. Cel sistem stabilizacije temelji na tem gibanju – tudi gibanje prepone na nasprotnem koncu (medenične prepone).

Zdaj si pa predstavljamo, da balon konstantno stiskamo na eni strani. Tisti del balona se začne počasi vedno bolj in bolj raztegovati. Zrak pa tam vedno bolj in bolj sili ven. Ko je balon toliko stanjšan, da ne zdrži več dodatnega pritiska, poči. Prav tako se zgodi v našem telesu.


Če konstantno stiskamo trebušne mšice oziroma jih podzavestno ‘prerekrutiramo’, to kronično poveča pritsik na medenične organe in mišice medeničnega dna.

Če na primer konstantno stiskamo trebušne mišice (ker so nam rekli, da bomo tako okrepili jedro in zmanjšali obseg trebuha), pri tem ves čas ustvarjamo dodaten pritisk na medenične organe in mišice medeničnega dna. Mišice se borijo nazaj (se upirajo pritisku), vendar to ni njihova naloga – da konstantno botrujejo povečanemu pritisku. Temu pojavu rečemo s tujko ‘overrecruitment’ in pomeni, da so mišice pre-rekrutirane ali kontinuirano ‘prižgane’. Kot take se ne morejo ‘prižigati’, ko je to potrebno in zato ne opravljajo več dobro svojega dela.

Kaj pa je delo mišic medeničnega dna? Lulanje in kakanje, ko to želimo, seks v katerem uživamo in v odsotnosti bolečin, pomoč pri držanju medeničnih organov v medenici in sodelovanje pri stabilizacija trupa, medenice kolkov in hrbtenice. Enako se zgodi, če konstantno stiskamo ‘kegle’ (morda se tega niti več ne zavedamo!) in poleg tega ustvarimo še dodaten pritisk na trebušno steno – sploh na spodnji del – vam je kaj poznan izbočen spodnji del trebuščka??

Če zadržujemo dih, ko to ni potrebno, nepravilno dvigujemo bremena in se zraven še slabo držimo, to znatno povečuje pritisk na organe. Organi so vpeti v telo s pomočjo njihovih ligamentov ter fascij, mišic in tudi naslanjajoč se na kosti (na primer na simfizno zrast oziroma sramno kost po domače). Vezivno tkivo se pri tem lahko zelo raztegne, Določeni ligamenti so bolj elastični kot drugi. Na primer ligamenti od maternice so na pol mišice na pol ligamenti, saj potrebujejo veliko večji obseg raztega, ko plod zraste v njej, da se lahko po porodu vsaj približno vrnejo v prvotno lego in dolžino. Zato obstajajo načini, kako skrbimo za elastične komponente teh vezivnih tkiv tudi v nosečnosti! (v nadaljevanju). Kajti najtežje od vsega je ‘post-festum’ popravljati prekomerno raztegnjena vezivna tkiva (vključno z lineo albo – belo vertikalno linijo vezivnega tkiva, s popkom,  med levo in desno polovico trebušnih mišic. (Pomnimo, vezivna tkiva so bela zato, ker so manj prekrvavljena. Manj prekrvavljena tkiva pa se ‘slabše celijo’ kot tista rdeča – kot so na primer mišice. Če se mišica prenategne, se lažje ‘popravi’, kot nategnjene vezi).

 

Da ne bom predolga.. Naštela bom nekaj ‘dejavnikov tveganja’, ki povečujejo pritisk v trebušni votlini. Potem je odvisno od posameznega človeka, kako regulira pritisk pri posamezni aktivnosti (oziroma, kakšno strategijo uravnavanja mišic in fascij okoli tega pritiska uberejo njegovi možgani oziroma živčni sistem). To pomeni, če dva človeka delata enako vajo, na primer klasični trebušnjak, se bo pri enem lahko znatno povečal IAP (intraabdominal pressure), pri drugem pa neznatno. Žal je pri tej vaji večina ljudi na strani prvega, kjer se pritisk enormno (škodljivo) poveča. Tu gre za ‘strategijo’ možganov oziroma centralnega živčnega sistema, na kakšen način in v kakšnem zaporedju rekrutira mišice in ustvarja napetosti v fascijah. Zato moramo vedno trenirati možgane, ne mišic!


Trenirati morame možgane (njihove strategije, kdaj in kako aktivirajo mišice) in ne posameznih mišic.

Torej..nekaj dejavnikov tveganja, ki povečujejo pritisk na medenične organe: (Kliknite na povezave, da najdete dodatno pojasnilo.)

1.Slaba drža 


Tipična drža, ki povečuje pritisk na medenične organe in mišice medeničnega dna – posteriorni tilt (nagib) medenice – prisili tudi organe v nepravilno lego (direktno nad nožnico).

2. Vaje kot so trebušnjaki, ki povečujejo IAP
3. Zadrževanje diha (To je lahko podzavestna strategija vaših možganov vsakič, ko dvignete otroka ali se usedete – vstanete s stola ipd in vam ob vsakem takšnem gibu prekomerno poveča pritisk na organe.)
4. Obratno dihanje (Bodisi da vdihujete z rameni in zgornjim delom prsnega koša namesto s trebuhom in spodnjim delom prsnega koša bodisi da vdihnete, ko na težji del giba (kar izven nosečnosti in pri odsotnosti omenjenih simptomov ni problematično, saj mora telo stabilizirati trup tako pri vdihu, kot pri izdihu).
5. Tek (med menstruacijo ali s polnim mehurjem)
6. Slaba strategija teka (dvignjen prsni koš). Od drže med tekom je odvisno, koliko dodatnega (škodljivega) pritiska vršite na medenično dno in organe. Tek z dvignjenim prsnim košem spremeni pot trebušne prepone (glavni generator gibanja stabilizacijskega sistema), ki se nahaja pod prsnim košem in spremeni naklon medenice, odvzame dobro aktivacijo gluteusov in skrajša korak.
7. Hipermobilnost ligamentov. Morda ste se že rodili s preveč gibljivimi sklepi in ohlapnimi ligamenti – potem morate več pozornosti nameniti konpenzaciji (ustrezni nadomestni krepitvi mišic) oziroma delati več na vseh drugih omenjenih segmentih.

Kaj lahko storimo V NOSEČNOSTI, da preprečimo (poslabšanje) prolaps-a (in diastaze)?

  1. Drža nosečnice: Kar se tiče drže, lahko podam tri ključne napotke – nikoli popolnoma iztegnjena kolena, ne naslanjaj se na križ (posteriorni tilt medenice, teža na sprednjem delu stopal – namesto rahel anteriorni, s težo bolj na zadnjem delu).
  2. Pozornost pri vadbi za nosečnice (V nosečnosti ne samo, da moramo vadbo prilagoditi, ampak morajo vaje pomagati ženski k čim lažjemu porodu s čim manj posledicami na njeno telo in telo dojenčka. Če gre za povešene organe, pa potrebujemo še več previdnosti in ustreznih vaj. V online programu CELOSTNA NOSEČNOST imamo poseben video z vajami za vse tiste, so omejene z gibanjem)
  3. Vsakodnevno 30 sekundno izvajanje vaje ‘Forward leaning invesrion’ oziroma’spust na glavo’ (po Spinning Babies) 
  4. Sedenje – Ekstremnega pomena je, kako nosečnica sedi in da čim manj sedi. Kaj se dogaja v nosečnosti med sedenjem, si lahko preberete TU. S klasičnim načinom sedenja zapiramo porodni kanal, spreminjamo lego medenice in zmanjšujemo simetričnost in prožnost ligamentov maternice, kar prispeva k večji možnosti za prolaps.
  5. Pravilno vstajanje in usedanje – Pri tej, na prvi pogled zelo nedolžni aktivnosti, se lahko znatno poveča IAP (intra abdominal pressure), sploh če zraven nehote zadržujemo dih.
  6. BBYG oziroma ‘blow before you go’ (v prevodu ‘pihni predno greš’) (po Julie Wiebe) je odličen napotek, kako začnemo vsako aktivnost – bodisi telovadbo bodisi vsakodnevne aktivnosti
  7. Dihanje (Dihanje v nosečnosti je ključnega pomena, ne samo zaradi poroda, ampak tudi drže nosečnice, stabilizacije telesa – če dihamo ‘narobe’ po nepotrebnem povečujemo pritisk na medenične organe).
  8. Medenično dihanje je dihanje, ki ga potrebujemo. Ko razumemo, kako je trebušna prepona povezana z medenično prepono, želimo ohranjati in vzpodbujati takšen naraven način dihanja in krepitve medeničnega dna.
  9. Keglove vaje (Verjetno vas večina pomisli: povešeni organi – keglove vaje! Vseeno svetujem malce previdnosti. Preberite si celoten članek na to temo!)
  10. Vaje za asimetrijo (delovanja) leve in desne ter sprednje in zadnje polovice mišic medeničnega dna. (Točne izvedbe vseh omenjenih vaj žal ne morem prikazati v enem samem članku, zato vas povabim, da se seznanite s programom CELOSTNA NOSEČNOST ali delavnico Naravna nosečnost & naravni porod – na voljo je tudi posnetek delavnice ali pa se nam pridružite na vadbi v našem studiu bodisi v mini skupinah bodisi individualno).
  11. Aktivacija gluteusov (mišic zadnjice)
  12. Način kihanja in kašljanja (kašljamo in kihamo lahko bodisi, da s prepono pritiskamo navzdol ali skozi trebuh navzven bodisi navzgor – proti pljučam – slednje je bolj učinkovito in manj škodljivo za prolaps)
  13. Masaža presredka in trtice (da sta med porodom bolj elastična oziroma mobilna, ker tako potrebujemo manj pritiska. VIDEO
  14. Vaditi princip zobne paste za iztis VIDEO
  15. Nedvigovanje ali pravilnejše dvigovanje bremen (starejših sorojencev) – (Več video primerov najdete v programu Celostna nosečnost in po porodu v programu Poporodni preporod.)
  16. Sproščanje mišice psoas – psoas je parna mišica, ki pomaga pri stiskanju maternice ali pa jo lahko blokira. (Enourno predavanje in tehnike sproščanja na to temo najdete v posnetku delavnice Naravna nosečnost & naravni porod)
  17. Priprave na porod – S tem ne mislim predavanj za starše v porodnišnici ali ZD, ampak dejanske, resnične priprave na porod, ki jih izvajajo dule (spremljevalke ob porodu) in zasebne babice, nekaj tega pa najdete tudi v programu Celostna nosečnost.
  18. Stres – bi moral stati v bistvu na prvem mestu tega seznama. Še zavedamo se ne, kako smo večino časa pod vplivom simpatičnega živčnega sistema (fight or flight) in kako nam takšno stanje lahko blokira oziroma podaljša porod (Primer: če se pojavi lev, bo telo poskrbelo, da se porod začasno ustavi. Mi pa imamo tega leva ves čas po malo v sebi. Lahko je pa ta lev v obliki prevelikega strahu pred porodom). To vse pripelje do predolgega in premočnega potiskanja in lahko privede do prolapsa organov ali pa ga poslabša. V naših programih stres obvladujemo s tehnikami dihanja.

Kaj lahko storimo, da MED PORODOM preprečimo (poslabšanje) prolaps-a (in diastaze)?

  1. Pravilno dihanje med prvimi popadki VIDEO
  2. Pravilno dihanje med aktivno fazo poroda (in ne prezgodnje pritiskanje brez izdiha) VIDEO
  3. Pravilno dihanje med iztisom VIDEO
  4. Porodni načrt (brez pritiska na fundus, epiduralne, epiziotomije, čim manj ctg – gibanje)
  5. Načini za ohranitev presredka VIDEO
  6. NE iztis ne na hrbtu! (bodisi na vseh štirih, na boku, stoje..) – pozanimajte se, v kateri porodnišnici je to mogoče! V Ljubljanski žal ne.. (Jesenice, morda še kje)
  7. Porod v vodi? Ali vsaj kad do poroda..
  8. Prazen mehur med iztisom
  9. Žogice za lajšanje bolečine VIDEO

Primer dobrega porodnega položaja v primeru povešenih medeničnih organov oziroma kot preventiva.

Kaj lahko storimo PO PORODU, preprečimo (poslabšanje) prolaps-a (in diastaze)?

  1. Strog počitek (brez stopnic) vsaj 5 dni
  2. 45 dni počitka brez sesanja, kuhanja..
  3. Ustrezne vaje po porodu (Poporodni preporod)
  4. Prehrana (veliko kolagena – ‘bone broth’, hidracija)
  5. 10 točk iz prvega vprašanja (le FLI oziroma spust na glavo začnemo izvajati šele po končani čišči)

Kaj lahko storiš še PREDEN (ponovno) ZANOSIŠ?

  1. Ne nosimo steznikov
  2. Ne skačemo po trampolinu
  3. Ne tečemo po asfaltu (Kaj bi morala vsaka ženska vedeti o teku)
  4. Sedenje – gre za način in čas sedenja
  5. Bremena – pravilno dvigovanje in nošenje bremen, še posebej, če so del vašega poklica
  6. Visceralna maščoba – gre za maščobo okoli notranjih organov, ki povečuje IAP (pritisk v trebušni votlini)
  7. Prebava – konstipacija in napenjanje znatno povečujeta pritisk na organe
  8. Vse točke, kar lahko storijo nosečnic
  9. Ustrezna vadba za Funkcionalno medenično dno
  10. Ali udeležba na naši Delavnici Funkcionalno Medenično Dno

Če se vam zdi zapis uporaben, ga prosim delite naprej. Hkrati vas povabim, da spodaj v komentarju delite z nami vašo izkušnjo!

Viri:

Julie Wiebe – The piston science

Dr, Sarah Duvall – Pelvic floor perfect

Spinning Babies

Posted on Leave a comment

So keglove vaje res najboljše vaje za medenično dno pri urinski inkontinenci ali prolapsu organov?

Zaradi nenadzorovanega uhajanja urina ob kihanju ali poskokih ste se odpravili k vašemu ginekologu, ki vam je predpisal keglove vaje – ‘blank prescription’ ali ‘one fits all exercise’, kot temu pravijo strokovnjaki v tujini.

Zakaj so keglove vaje ‘recept na slepo’?

Pojasnimo najprej, zakaj sploh prihaja do disfunkcije, ker bomo tako lažje razumeli, kakšne rešitve potrebujemo.

Medenično dno je podlaga za funkcionalnost našega telesa. Je dobesedno baza na kateri sedi naš trup oziroma jedro. Urinska inkontinenca ne bi smel biti edini razlog za krepitev te baze!

Ali ste vedeli, da šibko medenično dno lahko povzroča tudi bolečine v sakroiliakalnih sklepih (zadaj v medenici), bolečine v križu in/ali kolkih?

Da, urinska inkontinenca je v bistvu simptom, ko v telesu stvari ne delujejo, kot bi morale. Zato vas lahko istočasno mučijo težave kot so bolečine v križu, išias, piriformis sindrom, bolečine v vratu, ITB sindrom, plantarni fascitis, bolečine v kolenih.. itd. Omenjene težave so lahko vzrok za urinsko inkontinenco ali njene posledice. Vsekakor se moramo zato problema lotiti celostno!

Katere strukture zagotavljajo kontinenco in podporo medeničnim organom?

  1. Koščeni (medenični obroč)
  2. Endopelvična fascija (tkivo preko katerega se mehur, sečnica, nožnica, maternica pripenjajo na medenico)
  3. Ligamenti
  4. Medenična prepona oz diafragma (mišice medeničnega dna)
  5. Urogenitalna diafragma
  6. Levator plate (polička za medenične organe)
  7. Perineal body (preprečuje rektokelo in enterokela) več o PROLAPSU.

Pogoji za kontinenco predvidevajo umirjen mehur, funkcionalno miofascialno podporo in funkcionalen mehanizem sfinktra uretre (sečnice).

Mehanizem kontrole stresne kontinence lahko razdelimo na dva dela: sistem, ki je odgovoren za podporo vratu mehurja in sistem odgovoren za zapiranje zunanjih sfinktrov.

Podpora sečnice je zagotovljena s koordiniranim delovanjem fascije in mišic, kot integrirane enote pod kontrolo živčevja.

Če eden od komponent sistema ne deluje (optimalno), ne pomeni, da bo prišlo do inkontinence – ker bodo ostale komponente vršile kompenzatorne mehanizme. To pomeni, da je dobro delati na moči (funkcionalnoti) medeničnega dna, tudi če (še) nimamo inkontinence, ker ne vemo, koliko komponent sistema (še) deluje pravilno!

Da pride do težav z urinsko inkontinenco, se ponavadi zgodi nekaj od naštetega ali kombinacija:

1.Ligamenti in fascija medeničnega dna se preveč raztegnejo – so hipotone (možen pojav pri neustreznem pritiskanju v tretji porodni fazi oziroma fazi iztisa ali res velik otrok).

2. Mišice medeničnega dna se preveč raztegnejo (Presenetljivo gre za manj kot četrtino primerov). Nekateri strokovnjaki celo trdijo, da to ne obstaja, da gre vedno za vzrok na nevrološkem nivoju (pudendalni živec, ki ne vklaplja in izklaplja pravilno teh mišic). Kako to ugotovite pri sebi?

Znaki neaktivnih oziroma slabo rekrutiranih mišic medeničnega dna:

  • Uhajanje urina ob kašljanju, kihanju, skakanju, dvigovanju bremen
  • Tampon pada ven
  • Spolni odnosi niso več enaki kot prej
  • Bolečine v SI sklepih in ali kolkih

3. Mišice medeničnega dna so preveč zakrčene – hipertonične (več kot ¾ primerov!) Si težko predstavljate, da dejansko premočne mišice sploh niso močne? Če je mišica v konstantni minimalni tenziji ali skrajšana, se pač ne more dobro krčiti. Torej, če so vaše mišice medeničnega dna  preveč zakrčene, se ne morejo funkcionalno oziroma učinkovito krčiti – tako kot vsaka druga skeletna mišica. Zato se na meritvah (EMG ali stisk prsta) izkažejo za šibke – predpisuje pa sem jim terapija za hipotone! Če biceps ‘trenirate’ tako, da ga ‘pumpate’, postane sicer velik, ampak skrajšan in brez prave moči, pa še sklepe, kamor se pripenja, vleče iz njihove centriranosti. Pri mišicah medeničnega dna ni nič drugače. Kateri so znaki togih – zakrčenih mišic medeničnega dna?

  • Uhajanje urina ob kašljanju, kihanju, skakanju, dvigovanju breme
  • Občutek, da ne morete izvesti (dobrega) stiska mišic medeničnega dna
  • Težave izvesti popoln preponski globok vdih (največkrat oseba diha s plitvim vzorcem)
  • Bolečine ob vstavi tampona ali med odnosi
  • Zaprtost (konstipacija)
  • Plitvo dihanje
  • Če izvajanje keglovih vaj poslabša simptome
  • Bolečine v SI sklepih in ali kolkih

4. Epiziotomija, raztrganine – poškodujejo mišično tkivo, fascijo in včasih tudi živce, brazgotine skrajšajo mišice, globoke adhezije lahko spremenijo lego medeničnih organov in s tem tudi delovanje kontinenčnega mehanizma.

5. Poškodbe pudendalnega živca (Pudendalni živec je glavna veja sakralnega pleksusa. Je glavni živec perineja.Je motorični in senzorični živec, ki oživčuje zunanje genitalije in anus ter veliko mišic medeničnega dna. Lahko se poškoduje pri porodu, profesionalnem kolesarjenju, jahanju in ‘kroničnem’ sedenju).

6. Neustrezna koordinacija mišic (Npr ko kihnemo, mišice sprostimo oz potisnemo navzdol, namesto navzgor.)

7. Neustrezna drža – spremeni naklon medenice in s tem funkcijo strukture. Pretiran posteriorni nagib potisne abdomen navzven in stem ošibi funkcijo trebušnih mišic, ki so ključne za dobro delovanje mišic medeničnega dna. Poleg tega izgleda, da imate velik trebuh (in zadnjico), čeprav ju v resnici nimate. Pretiran posterioren nagib (kjer se kronično stiskajo mišice zadnjice) odvzame kostni del podpore medeničnim organom, onemogoči anteriornemu (sprednjemu) delu medeničnega dna, da se pravilno aktivira (ključno za kontinenco!) in/ali kronično zakrči celotno medenično dno.

Na sliki vidimo primer posteriornega nagiba medenice, ker so mišice zadnjice ujete v skrajšani obliki, trebuh potisnjen naprej in deaktiviran, zgornji del hrbta daleč nazaj za telesno linijo, glava pa pred njo. V takem stanju mora telo vršiti ogromno kompenzacij, da lahko funkcionira. To je ‘idealna drža’ za urinsko inkontinenco.

8. Poškodbe, kot je npr padec na trtico (ki je pripenjališče mišic, fascij in ligamentov ter izhod živcev), lahko spremeni strukturo in funkcijo medenice.

9. Neustrezen način prenosa sil po telesu oziroma neustrezna mehanika telesa (hoja, dvigovanje, nošenje..) VLOG

10. Neustrezen način dihanja in regulacije IAP (intraabdominal pressure – pritisk znotraj trebušne votline) VLOG

11. Predominantne površinske trebušne mišice (external obliques, rectus abdominis). Poglejte si VIDEO

12. Ploska stopala ali hallux valgus  Intrinzične (globoke) mišice stopal z mišico abductor hallucis na čelu ter mišico tibialis posterior tvorijo vse tri stopalne loke (ki so pri ploskih stopalih deficitarni), poleg tega je mišica tibialis posterior glavni supinator stopal in povezana s telesnim jedrom (mišice medeničnega dna, trebušna prepona itd) preko linije mišic in fascij, ki se po Anatomy trains (Tomas Myers) imenuje ‘deep front line’.

Ali vidimo, kako kompleksno je delovanje človeškega telesa, pa čeprav govorimo ‘samo’ o funkciji kontinence?

Kaj sploh so keglove vaje?

Večina žensk izvaja keglove vaje tako, da vrši stiske mišic medeničnega dna, kot da bi želela zadržati in spustiti curek urina. Pri tem redkokatera mišice tudi (ustrezno) sprosti, kar je ključno, da se ne skrajšajo in zaradi tega postanejo šibkejše. Še manj jih zna stiske te koordinirati s trebušno prepono, ki je generator gibanja (in funkcionalnosti) medenične prepone.

Poleg tega, vaje čeprav izvedene pravilno, naslavljajo le en del celotnega sistema. Delovanje mišic medeničnega dna oziroma celotnega kontinenčnega sistema je odvisno od (sinhronega) delovanja

  • Trebušnih mišic
  • Mišic zadnjice
  • Rotacije v kolkih
  • Trebušne prepone
  • Telesne drže
  • Lege medeničnih organov

Izvajanje ‘keglov’ bi lahko primerjali s treningom roke (dlan in prsti) za dvig kovčka na zgornjo polico na letalu, kjer bi se fokusirali samo na moč prijema roke (dlan in prsti), nič pozornosti pa ne bi namenili rami in trupu.

Keglove vaje naslavljajo le en delček v mozaiku kontinenčnega sistema oziroma sistema, ki podpira naše celotno telo in še to samo v primeru, ko so mišice medeničnega dna dejansko hipotone.

Iz tega razloga keglove vaje največkrat niso uspešne.

V primeru, ko imate simptome zakrčenih oziroma skrajšanih mišic medeničnega dna (bolečine v nožnici, bolečine v medenici, boleče sedenje..) morda za nekaj časa prekinite z izvajanjem keglovih vaj in opazujte svoje telo. Če vas boli manj, je to zagotovo razlog, da se zamislite nad ustreznostjo vaše terapije in ukrepajte.

Raziskave so pokazale, da imajo ženske z inkontinenco ob slabi drži POVEČAN tonus mišic medeničnega dna in zunanjih oblikusov (external obliques), ko so bile nepričakovane izzvane z dodatno težo! Takšne raziskave predstavljajo izziv obstoječim zakoreninjenim prepričanjem – saj keglove vaje v takšnih primerih še poslabšajo stanje.

Ko keglove vaje ne pomagajo, je naslednji nasvet ginekologa najverjetneje laserski poseg ali elektromagnetni stol. Ta dva predloga zaslužita čisto svoj blog. Ampak na kratko.. Laserski poseg ne odpravlja vzrokov problema. Če je vaš problem napačno usmerjen IAP skozi dihanje in dnevne aktivnosti, tega poseg ne bo odpravil in če ga vi ne boste, se bo zadeva najverjetneje ponovila. Kar enega od treh posegov je potrebno ponoviti v sedmih letih.

Da o elektromagnetnem stolu sploh ne govorim. Gre za keglove vaje (verzija brez faze prave relaksacije) na umeten način (“You cannot train a muscle that brain is not activating” Diane Lee). Da ne omenjam, da se med terapijo sedi. Sedenje je pa eden ključnih faktorjev za težave z inkontinenco. Gre za hudimano dober ‘biznis’ na račun  nepoznavanja lastnega telesa!

Torej, kaj nam sploh preostane?

KATERE VAJE NAM VRAČAJO FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO?

ODKRIJ TOP 5 VAJ!

VAJA 1

DIHANJE

VAJA 2

TELESNA DRŽA IN NAKLON MEDENICE

VAJA 3

POČEP

VAJA 4

TELESNO JEDRO

VAJA 5

HOJA IN STOPALA

Želiš PDF z opisom vaj? Klikni na spodnji gumb!

ZAKLJUČEK?

Ali potrebujemo močno medenično dno? DA, vendar bodite pozorni, če izvajate ‘le’ keglove vaje, bodite pozorni na fazo relaksacije mišić. Še največ lahko storite, če jih kar vključite v druge (funkcionalne) vaje in zraven skoordinirate s trebušno prepono. Če ne veste, kako, si lahko pomagate z našim online programom FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO, ki vas vodi 10 tednov dan za dnem, korak za korakom. Hkrati boste delali tudi na izboljšanju drže, trebušnih mišicah, kolčnih mišicah in tudi stopalih ali pa se nam pridružite na Delavnici Funkcionalno Medenično Dno.

In mimogrede, ste že slišali za prednosti VIBRACIJSKEGA TRENINGA pri krepitvi mišic medeničnega dna?

Viri:

Dr. Sarah Duvall

Katy Bowman

Pelvic Guru

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1727956

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1472875/#!po=11.9048

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1192576/#!po=47.2222

Da, želim prejeti 5 vaj za bolj funkcionalno medenično dno!

Posted on Leave a comment

Povešeni medenični organi? 16 nasvetov, ki vas lahko rešijo operacije.

Imate občutek, kot da vam bo tam spodaj nekaj ven padlo ali imate ‘samo’ neprijeten občutek? Imate težave z uriniranjem in morda tudi s spolnimi odnosi? Vam je ginekolog povedal, da imate povešene organe? Morda imate diagnosticirano cistekolelo, rektokelo, enterokelo ali prolaps maternice v določeni stopnji ali kombinacijo? Morda vaš prolaps spremlja tudi inkontinenca, urinska ali fekalna?

Ko ste vprašali za rešitev pa ste verjetno dobili takšen odgovor?
a) V primeru blažjega prolapsa: Delajte keglove vaje.
b) Nič kaj dosti se ne da pomagati.
c) Če bo slabše, greste lahko na operacijo.

Kaj sploh je prolaps medeničnih organov?

V zgornjem levem kvadrantu zgornje slike vidimo primer normalne anatomije mehurja, maternice in danke. V zgornjem desnem kvadrantu vidimo zdrs mehurja v nožnico oziroma cistokelo. v levem kvadrantu spodaj je prikazan zdrs danke v nožnico oziroma rektokela. Desnji spodnji kvadrant pa prikazuje zdrs maternice v nožnico.

Na zgornji sliki vidimo zdrs maternice skozi nožnico.

Zgornja slika prikazuje spust mehurja s pomočjo barvila! Vir

 

Kateri so lahko dejavniki tveganja?

1. Napornejši porodi, več porodov en za drugim, veliki dojenčki, večplodne nosečnosti
2. Starost (kar pomeni ‘več napak’ v zgodovini našega gibanja)
3. Menopavza, odsotnost ustreznega nivoja estrogena
4. Podaljšana dojenja (dojenje več kot 12 mesecev, kateremu kmalu sledi nova nosečnost) iz enakega razloga, pomanjkanj estrogena
5. Napenjanje: bodisi zaradi prebave bodisi zaradi pretežkega dvigovanja ali rigorozne vadbe
6. Prekomerna telesna teža
7. Histerektomija (odstranitev maternice) zaradi izgube podpore nožnice
8. Operacije medenice (lahko oslabijo mišice in vezivna tkiva ter spremenijo lego organov)
9. Carski rez in epiziotomija (zaradi nastanka notranjih adhezij in s tem spremembe lege medeničnih organov)

Kateri so simptomi?

1. Občutek bolečine ali pritiska v predelu medenice
2. Bolečine v ledvenem delu.
3. Občutek, da nekaj leze iz nožnice
4. Težave z gibanjem črevesja, zaprtost, napenjanje
5. Bolečine pri spolnih odnosih
6. Inkontinenca
7. Težave pri praznenju mehurja
8. Krvavitve iz nožnice

Kako se diagnosticira prolaps? Prolaps vam diagnosticira vaš ginekolog ali urolog. Če želite izvedeti več o možnih načinih diagnostike, lahko preberete več na povezavi.

Kaj dejansko se dogaja pri kiruškem posegu?

  • Obstaja več tipov operacij za ‘popravilo’ prolapsa medeničnih organov. Med drugimi:
  • Popravilo stene nožnice (vaginal vault prolapse surgery).
  • Popravilo mehurja ali sečnice (cystocele surgery) or urethra (urethrocele surgery).
  • Popravilo danke ali tankega črevesja (rectocele surgery) or small bowel (enterocele surgery).
  • Zaprtje nožnice (vaginal obliteration).
  • Odstranitev maternice (hysterectomy).

Kaj pomeni za vas kirurški poseg? Možne posledice:
Pri operacijah prolapsa gre za to, da se povešeno vezivno tkivo zašije ali ojača z mrežicami, ki so velikokrat pritrjene na ligamente, ki povezujejo medenico (sednične kosti) z mišicami medeničnega dna in križnico. Iz tega razloga tovrstne opercije pustijo posledice na omenjenih strukturah, kar lahko privede do inkontinence, bolečin v križu ali medenici.

Drugi možni zapleti:
Težave z inkontinenco
Nezmožnost spraznjenja mehurja
Bolečine med spolnimi odnosi
Poškodbe mehurja
Infekcije
Infekcije, ki vodijo v erozije
Fistule

 

Skupna lastnost tovrstnim operacijam je tudi potreba po ponovitvi. Statistike kažejo nekje od 10% -30% posegov se ponovi. Zaradi več nastalih zapletov je že na tisoče žensk (podatki iz tujine) vložilo tožbe.

Ker je operacija namenjena reševanju specifičnega predela, torej specifičnega spuščenega organa, se hitreje lahko pojavi spust drugega organa. Zato bi bila uspešnost operacij veliko večja, če bi a) odpravili vzroke, ki so pripeljali do nastanka prolapsov (glej spodaj 16. točk, kako preprečiti (novo) operacijo) in b) da bi v eno operacijo združili 2 tipa operacij.

Najslabša lastnost operacije je, da ni iriverzibilna. Prejšnjega stanja nikoli več ne moremo priklicati nazaj, torej so njene posledice, dobre ali slabe, trajne. Poglejte si raziskavo o njenih posledicah: Mesh complications in female pelvic floor reconstructive surgery and their management: A systematic review

Kakorkoli, če se boste vseeno odločili za kirurški poseg, ne spreglejte tega znanstvenega članka Complications of pelvic organ prolapse surgery and methods of prevention.

Če v življenju planirate še kakšnega otroka, pa je z operacijo verjetno najbolej počakati, (ne pa z drugimi ukrepi), ker se stanje zlahka ponovi.

Kaj lahko storite že takoj danes, da se prolapsu v naprej izognete?

1. Preventiva – pravilno dvigovanje in nošenje bremen ter lastnega telesa
2. Fiziološke potrebe – kihanja, kašljanje, defekacija – opravljati na način, da se prekomerno ne poveča pritisk v trebušni votlini.
3. Telesna drža – tudi sključena drža lahko povečuje pritisk v trebušni (in medenični) votlini.
4. Rigorozne vadbe, tek po asfaltu, jahanje, kolesarjenje so škodljivi.
5. Kajenje slabša stanje.
6. Obutev s peto (spreminja naklon medenice in z njo lego medeničnih organov).
7. Prebava (napenjanje znatno poveča pritisk).
8. Adhezije (notranja zlepljena po cr ali epiziotomiji pustijo posledice)
9. Mirena (lahko hormonsko vpliva oziroma prispeva svoj delež pri povešenju organov).
10. Dojenje na dolgi rok (zaradi primankljaja estrogena in izčrpavanja telesa se lahko organi lažje povesijo).
11. Sedenje (še posebej sedenja na trtici, ki vpliva stanje MMD, ligamentov in organov)
12. Stezniki (povečujejo pritisk).
13. Ustrezne vaje (vam lahko pomagajo pri vzpostavljanju motoričnih in senzoričnih funkcij mišic medeničnega dna, vplivajo na lego organov, pozicioniranje medeničnih kosti, predihavanje vseh medeničnih struktur..)
14. Pesar, vaginalni pripomoček, ki vam pomaga blažiti simptome.
15. Pomanjkanje hoje in stres lahko bistveno poslabša simptome, lahko pa sta sama po sebi vzrok težav.
16. Prehrana: z ustrezno prehrano, lahko veliko pripomoremo k temu, da dobi telo boljše gradnike za podporna vezivna tkiva.

Lahko pa se nam pridružite na Delavnici Funkcionalno medenično dno ali individualno!

 

Kaj tvegate, če nič ne ukrepate?
1. Da se bo začetna stopnja prolapsa razvila v tretjo stopnjo, ko organi dejansko pogledajo ven iz telesa (skozi steno nožnice).
2. Da boste izgubili motorično koordiniranost stabilizacijskih mišic trupa, zaradi česar bo zelo ogrožena med drugim tudi vaša hrbtenica.
3. Da se vam lahko začnejo povešati tudi organi trebušne votline, ledvica, črevesje..
4. Da trebušna prepona postaja šibkejša in izgublja na vseh treh nivojih funkcij: podporna, dihalna, visceralna (požiralnik).
5. Da se vam začne znatno slabšati drža.
6. Da pride do odstranitve maternice (histerektomija).
7. Da ne boste mogli imeti več otrok.
8. Da vas bo bolel križ, medenica.. kmalu za tem pa posledično tudi kolena..

Na kratko.. povešenje medeničnih organov pomeni, da se vam seseda telo od znotraj. Ker navadno ni prisotnih nevroloških izpadov, se ne obravnava urgentno in se presoja o reševanju medeničnega dna prepušča samim pacientom. NIKOLI SE NE ZAPUSTITE, ČE IMATE POVEŠENE ORGANOV! UKREPATI MORATE TAKOJ ZDAJ!

Če želite izvedeti več o posameznih točkah preventive (16 točk), se lahko naročite za brezplačni telefonski posvet ali pridobite brezplačni video iz programa FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO.

Če imate omenjene težave lahko varno vadite v naši poporodni skupini mamic (z dojenčki).

Preberite tudi sorodne članke:

So keglove vaje res najboljše vaje za medenično dno pri urinski inkontinenci ali prolapsu organov?

Urinska inkontinenca – ali imate tudi vi navado ‘za vsak slučaj na WC’?

Ustavi stresno inkontinenco s tem preprostim trikom!

Urinska inkontinenca – prenehajte z večopravilnostjo na WC-ju!

Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti?

Zakaj keglove vaje morda ne delujejo na dolgi rok?

Ženske, ali tudi vaš tek spremljajo mokre hlačke?

 

NOBEN DEL TE VSEBINE NI NAVODILO NITI NASVET ZA RAVNANJE, ZATO SE PRED ODLOČITVIJO ZA KAKRŠNEKOLI SPREMEMBE ALI DEJANJA NA PODLAGI TEH VSEBIN NAJPREJ OBVEZNO POSVETUJTE Z VAŠIM OSEBNIM ZDRAVNIKOM.