Ste tudi vi eden izmed večine ljudi, ki se zjutraj zbujajo s pomočjo budilke?
Človek je edina živalska vrsta, ki si načrtno skrajšuje spanec!
Spanca pač ne moremo shraniti na zalogo.
Strokovnjaki za spanje so mnenja, da je spanje ključni proces za obnavljanje naših možganov in imunskega sistema in ga je zato priporočljivo čim manj prekinjati.
Kaj se zgodi, ko nam zjutraj budilka prekine eno od faz spanja?
Vse nove informacije, ki se podnevi obdelujejo v naših možganih se shranjujejo v tako imenovani ‘RAM prostor’ (začasni ‘delovni’ spomin), ponoči pa jih nato možgani razvrščajo in shranjujejo na ‘trdi disk’, ki je za dolgoročno rabo. S tem se RAM sprazni, da je na voljo naslednji dan za shranjevanje novih informacij. Vsaka faza spanja ima pri tem procesu svojo funkcijo. Če jo nasilno prekinemo, je eden od teh postopkov izgubljen, tako kot če bi defregmentirali računalniški trdi disk in ga vmes prekinili.
Pomanjkanje spanja vpliva na kar 40% zmanjšano sposobnost učenja in pomnjenja.
Spanje, natančneje globoka faza spanja, je edini čas v dnevu, ko se možgani fizično skrčijo in ‘perejo’. Takrat poteka čiščenje možganov (glimfatični proces), ki čisti tudi amiloidne plake, kateri so glavni faktor nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence. Zato je prekinjanje te faze spanja zelo kritično za detoks naših možganov. Poleg tega se v tej fazi spanja (globoki) tvori rastni hormon. Rastni hormon ne potrebujemo samo za rast (pri otrocih), ampak tudi za rast novih in zdravih celic, ki nadomestijo stare in ali bolne.
Zjutraj, ko nas ponavadi zbudi budilka, odrežemo ‘porcijo’ spanja, ko je prisotne več REM (rapid eye movement) faze spanja. V tej fazi ‘predelujemo’ čustva oziroma strokovnjaki opažajo, da je ‘klestenje’ te faze spanja povezano z večjim pojavom depresije.
Verjetno budilka ni edini ‘nasprotnik’ spanja. Sem spadajo še:
smrčanje
spalne apnee
spanje v dvoje ali več (z otroci)
Hrup iz drugih stanovanj / sob v bloku ali hiši
cerkveni zvonovi
hrup s ceste, smetarji
Hrana in šport pred spanjem
Zasloni (modra svetloba) pred spanjem
Premalo zatemnjen prostor
Pretopel prostor za spanje
Stres, anksioznost
Sindrom nemirnih nog
Nočno uriniranje
Nekaterim se zelo težko izognemo.. budilki se še najlažje!
Kot zanimivost.. Ali veste da spomladi, ko prestavimo uro na poletni čas, ki seveda ni v skladu z našim bioritmom, se naslednji dan poveča število infarktov za 24%, prav tako pa število prometnih nesreč in samomorov (na svetovni ravni).
Deprivacija spanja je večji ubijalec na cestah kot je alkohol!
In kar je še bolj zaskrbljujoče..
Študije so pokazale, da 3-7 dni slabega spanja ustvari v človeku glukozne vrhove v krvi in poviša raven inzulina in sladkorja na nivo pre-diabetičnega ali diabetičnega stanja. Zanimiv je tudi podatek, da povišana raven sladkorja v krvi spodbuja spalne apnee (čas, ko ne dihamo ponoči in to za možgane predstavlja veliko grožnjo, zato se vklopi stresni odziv (mišljen kot obrambni), kar pa onemogoči globoko fazo spanja.
Pomanjkanje spanja pa tudi zmanjša število naravnih T celic ubijalk (del imunskega sistema), ki pobija pred-rakave celice (4 ure manj spanja v eni noči – 70% manj teh celic ubijalk.)
Primerjava tomorja na miši, ki je spala in na tisti, ki je spala premalo. Gre za 200% razliko! Poglej video.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je celo klasificirala nočno delo za potencialno karcinogeno.
S pomanjkanjem spanja celo prižigamo slabe gene in zaviramo aktivacijo dobrih!
Zato če otrokom ne omogočimo dovolj spanja, je kot bi na njih izvajali genski inženiring!
KRAJŠE SPANJE = KRAJŠE ŽIVLJENJE
Premalo spanja oziroma slaba kvaliteta nas lahko postara za celo dekado!
Spanje ni opcijsko. Je nujna biološka potreba.
Kako bi lahko omilili ta efekt (načrtne prekinitve spanja)?
Najlažje tako, da budilke sploh ne uporabljamo (Tako je tudi pri nas doma). Če greš dovolj zgodaj spat, se zbudiš sam od sebe in pravočasno. (Za vsak slučaj, pa je še vedno lahko timer budilke vklopljen.)
Omislimo si svetlobno budilko. Svetlobna budilka počasi dovaja svetlobo in nas s tem bolj nežno ‘potegne’ iz sna. Možgani se tako lažje prilagodijo.
Delamo na boljši kvaliteti spanja in ga tako morda manj potrebujemo.
Svetlobna budilka
Kaj pa naši otroci?
Spanje je za otroke še toliko bolj pomembno. Nekateri morajo vstajati zelo zgodaj, da pridejo (iz drugega kraja) pravočasno k pouku, ki se v nekaterih šolah začenja (pre)zgodaj.
Nekatere šole so zavedno prestavile začetek pouka na kasnejšo uro in učenci so posledično izboljšali uspeh kar za 112%!
Predšolski otroci potrebujejo do 12 ur spanja, osnovnošolci pa 9-12 ur (po 12. letu 8-10 ur spanja).
V najstniških letih pa je ključnega pomena, da imajo otroci spalno higieno tudi v večernih urah in da ne podaljšujejo časa budnosti na račun ‘druženja’ na socialnih omrežjih in igricah ter da hodijo spat vsak dan bolj ali manj ob isti uri, kar velja tudi za vikende.
Ni slaba ideja razglasiti spalnico za sobo brez zaslonov.
Najlažje je te ukrepe uvesti, ko je otrok še dojemljiv za sugestije. Potem pa moramo biti že malo bolj spretni.
In še za konec.. Kako si pomagamo zvečer, da lažje zaspimo?
Zakaj iz cone udobja? Saj nam ni ravno lahko v življenju, ko moramo vsak dan trdo delati, da preživimo, zraven pa še skrbeti in vzgajati svoje otroke. Je to cona udobja?
Naš sodoben način življenja, preveč dela, preveč skrbi, strahov, tudi toksinov iz okolja, premalo kvalitetne hrane, spanja ipd.. nam povzroča stres, natančneje dolgoročni oziroma kronični stres. Kronični stres pa ustvarja v telesu pogoje za razvoj in zagon (katerihkoli) bolezni, psihično in fizično izgorelost ter bolečine.
To ni način življenja, ki so ga poznali naši predniki, ki so živeli v sožitju z naravo – lovci in nabiralci. Oni so poznali večinoma le kratkoročni stres (saj drugače ne bi preživeli kot vrsta). To pa je bistvena razlika.
Zakaj je kratkoročni stres drugačen od dolgotrajnega?
Kratkoročni stres že po svoji definiciji pomeni, da traja kratek čas. Na primer kratkotrajna izpostavitev ekstremnemu mrazu, kratkotrajna izpostavitev vročini, kratkotrajna izpostavitev lakoti.. ipd. Ko pride stresor, naše telo sicer ne ve ali bo trajal dolgoročno ali kratkoročno. Vedno se obnaša tako, kot da bo trajal.
Naše telo oziroma naš živčni sistem (‘prevodno električno vezje v telesu’) vedno deluje tako, da nas ohranja žive (preživetje). Zato v stresni situaciji naredi vse, da nas naredi močnejše, da bi lahko preživeli, kljub mrazu ali vročini ali lakoti. Zato spremeni biokemijo v telesu, sprosti določene hormone (adrenalin, kortizol) in resetira imunski sistem. V takšni situaciji lahko telo celo poje svoje lastne slabe celice (izloči šibke vojake), čemur rečemo avtofagija in aktivira lastne matične celice.
Ko stres mine in če ni trajal predolgo, smo dobili boljšo verzijo, nadgradnjo lastnega telesa!
Če pa stres traja predolgo, to pomeni, da je telo (in vsaka njegova celica) ves čas v stanju preživetja (‘boj ali beg’), kar pomeni, da istočasno ne more biti v stanju ‘počitek, čiščenje in razvoj’. Če telo ne zmore izločati strupov in slabih celic (okoli 5 milijard dnevno!), tudi ne more ustvarjati novih in zdravih.
Sčasoma imamo vedno več slabih celic in toksinov, ki jih telo poskuša ‘počistiti’ z vnetnim procesom. Tukaj pa nastaja oksidativni stres in prosti radikali, ki se vežejo tudi na popolnoma zdrava tkiva!
Tako se kar naenkrat znajdemo v začaranem krogu izgorelosti, slabega počutja ali ponavljajočih se bolezni!
Točno to se je zgodilo tudi meni!
Kljub zdravi prehrani, spanju (no, o spanju bi lahko debatirali – in to z mojima otrokoma 🙂 ), gibanju, se mi je začelo dogajati, da sem zbolevala kot po tekočem traku.. To ni ravno ‘praktično’, če si mati samohranilka dveh otrok in samozaposlena!
V tem zapisu pa vam želim sporočiti, kako sem dejansko uspela nadgraditi moje ukrepe (dihalne vaje in mrzel tuš) ter narediti korak iz cone udobja in se opogumiti za moj prvi potop v ledeno mrzlo vodo (3 stopinje celzija)!
V spodnjem videu vabljeni k ogledu mojega prvega potopa in ekskluzivnega intervjuja z legendarnim Emilom Ledenkom! V videu najdete tudi pojasnila, kaj točno se dogaja med ledenim potopom v našem telesu in zakaj je to dobro, koliko časa potrebujemo, da opazimo spremembe na sebi in telesu, kako se sploh lotimo potopov, kako sami reguliramo svoj imunski sistem, pomen dihanja in še in še..! <3
Zakaj mrzla voda??
Že nekaj časa spremljam Wima Hofa. Za tiste, ki ne poznate Wima Hofa (več sicer v videu zgoraj), gre za človeka, ki se je spopadel s svojo največjo bolečine (smrt oziroma samomor žene, matere njunih štririH majhnih otrok) z mrzlo vodo, dihalnimi tehnikami in posebno naravnanostjo uma (kar so tri stebri njegove metode WHM) za katero obstaja znanstvena podlaga, da zmanjšuje vnetje v telesu, uravnava avtonomni živčni sistem, vagusni živec, resetira umski sistem in celo odpravlja depresijo.
Sprva me je odbila njegova tehnika dihanja (‘agresivna’ hiperventilacije skozi usta).. in sem knjigo odložila za kako leto.. da je želja oziroma potreba dozorela.. moje telo pa vmes žal izgorevalo.
Potem sem se vseeno lotila WHM dihalne tehnike, ampak na malce manj ‘agresiven’ način, upoštevajoč doprinos Buteyko oziroma Oxygen Advantage metode (umirjeno dihanje skozi nos) in se končno spravila pod mrzel tuš.
Že to se je takoj poznalo na počutju in zdravju!
Vmes sem tudi ustvarila čudovit program STRES & VAGUS, ki združuje metodo in še mnoge druge.
Ampak, nekaj mi ni dalo miru, na Youtubu sem še naprej gledala ledene potope Wima Hofa in njegovih privržencev. Celo na FB so se mi začele pojavljati objave slovenskih praktikantov te metode, ki so premagali strah in se potapljali v ledeni vodi. No, poznam tudi nekatere, ki jih sploh ni bilo strah ledeno mrzle vode, niti prvič!
Nato mi je stranka oziroma prijatelj predlagal, da se povežem z Emilom Ledenkom, ki se profesionalno ukvarja s potopi v ledeno mrzli vodi, kjer je tudi sam opravil delavnico in se začel potapljati, čeprav je tako zmrzljiv, da ima še v pancerjih nameščeno gretje!
Takrat sem si rekla, če zmore on..!!
Še isti dan sem pogooglala Ledenka, prebrala njegovo navdihujočo življenjsko zgodbo in začutila, da se tukaj nadaljuje moja pot. Ledenku sem takoj pisala in mu zaupala svojo zgodbo ter željo potopa. Kar določila sva termin za intervju in še enega za ledeni potop.
Zdaj gre pa zares!
Bolj se je približeval dan potopa, bolj me je bilo strah! Kako bom to zmogla? Kako se bom na mrazu slekla, če imam še v segreti hiši vedno mrzle roke in me kar naprej zebe? In kako za vraga bom šla potem še v ledeno mrzlo vodo, če imam še poleti na morju problem, če je voda malce hladnejša??
Dva dni do potopa..
Zvečer ne morem zaspati! Mislim mi non stop uhajajo k mrazu! Kako bom zmogla? Kaj če se bom začela v vodi nekontrolirano trest? Kaj če se mi kaj zgodi (to so me strašili ljudje okoli mene, ki ne poznajo dejstev)? Kaj če.. Kaj če.. Pišem sms Ledenku, če mi lahko karkoli pove, da me pomiri.. “Vse je v glavi – ne v vodi” je rekel. Hmm.. Res je.. Že sama sem ugotovila, kakšno moč imajo naše misli. Celo merila sem njihov negativni vpliv na avtonomni živčni sistem z variabilo srčnega utripa, ko sem raziskovala to področje za svoj novi program!
Vseeno tisto noč nisem kaj prida spala. Zato se je strah samo še potenciral! Kot da bi me zajela velika kotaleča snežna kepa..
Tako pa ne bo šlo, sem si rekla. Če še eno noč ne bom spala, bom prišla na potop kot razvalina in vprašanje, če bo telo zmoglo prenesti še ekstremni mraz.
En dan pred potopom..
Vrag je vzel šalo in morala sem najti način, da odmislim negativne misli in vse strahove ter se umirim. Vedela sem, da je to že del moje preizkušnje. Soočenje s strahom. Soočenje na način, da mu odvzamem moč.
Spomnila sem se, kako me je včasih tako strah v življenju, pa si ne znam pomagat. Na primer kadar je mala hčerkica ponoči zakuhala z vročino tudi nad 40 in se ni pustila hladit ali vzeti sredstva za zniževanje temperature, jaz pa sem bila sama z dvema majhnima otrokoma in me je bilo v takšni situaciji tako strah.. da me je že sam strah skoraj ohromil in mi ni pustil spati.
Vedela sem, da potrebujem ‘zdravilo’ za tak strah.
Naučiti se, kako izničiti pomen strahu ali negativnih misli v glavi. Ker nihče drug tega ne bo mogel storiti namesto nas.
Zato sem si tisti dan zapisala na papir sledeče misli:
Vse je v glavi – ne v vodi.
Če mislimo, da zmoremo, imamo prav in če mislimo, da ne zmoremo, imamo tudi prav.(Zapisal Wim Hof v knjigi)
Nič se mi ne bo zgodilo, saj bom pod nadzorom izkušenega praktikanta metode.
To moram storiti za svoje zdravje in za svoje otroke, da jima bom še naprej lahko kos in dobra mama
Ne mislim več na mraz. Če pomislim, ne analiziram, te misli samo pometem v en koš.
Z mrazom se bom soočala samo na licu mesta. nič prej.
Če drugi zmorejo, zakaj jaz ne bi?
Če tega ne naredim zdaj, ne bom nikoli.
Trik je v dihanju!
Če sem rodila, bom zmogla tudi to!
Jaz imam v lasti svoje misli – ne one mene.
To moram storiti tudi za druge ljudi. Čim več ljudi mora izvedeti za to metodo. Moram pripraviti prispevek o tem!
Ko sem se zvečer ulegla v posteljo, sem kot je navada, naredila najprej dihalne vaje za umirjanje, a vseeno nisem mogla takoj zaspati. V mislih sem ponovila zgoraj naštete točke, potem pa vse odmislila, kar ni bilo lahko. Ampak sem uspela! In točno to se v bistvu dogaja v ledeni vodi. Ne moreš razmišljati o ničemer, razen o dihanju!
Nato sem uspela zaspati in spati do jutra! Že to je bil zame velik dosežek!
Bila sem ponosna sama nase, da sem prvič v življenju se uspela soočiti s takim strahom in mu odvzeti moč! “Strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni” – mi je govorila že mama v otroštvu.
In napočil je trenutek..
Odpeljala sem se do izvira Kamniške Bistrice, kjer smo se srečali Emil Ledenko in njegova skupina ‘veteranov’ mrzlih potopov. (Opomba: Praviloma mora vsak novinec najprej opraviti štiri urno delavnico, ampak jaz sem že obvladala dihalne vaje in vso teorijo).
Kljub mrazu, me je takoj pogrel objem vseh udeleženih. Neverjetno, kako pristno je lahko vzdušje, kjer se srečajo enako misleči, ki so povezani z naravo in samim seboj! Počutila sem se kot del plemena, družine, ki jo povezujejo enaka načela.
Topla dobrodošlica vseh vsem.
Potop je v bistvu ritual. Vse se je odvijalo umirjeno in tiho. Meditacija z gongom, dihalne vaje.. in potem miren odhod v vodo, kot da ni nič.
Ritual meditacije z gongom in posebne dihalne tehnike pred potopom.
Mimogrede, ali veste, da je lažje iti v mrzlo vodo pozimi, kot poleti, ko je večna temperaturna razlika med vodo in zrakom (velja za Izvir KB)?
Ko smo začeli korakati proti vodi, sem si mislila, zdaj gre pa zares. Trudila sem se ohranjati mirno kri, čeprav mi je srce razbijalo. Pomirjala me je umirjenost vseh ostalih in stik z naravo. Še vedno sem v mislih odganjala misli o mrazu. Bolj smo se bližali ledeni vodi, bolj sem si v glavi ponavljala “Vse je v glavi – ne v vodi’. Zmoreš, če hočeš. Ne daj mrazu definicije. Samo opazuj ga.
In sem neustrašno zakorakala v mrzlo vodo, takoj za Ledenkom. Tako ali tako sem pričakovala ‘najhujše’. Začutila sem hlad, ampak se nisem ustavljala. ‘Zmorem’. Uspeva mi!’ ‘Sploh ni tako grozno’. Mirno sem dihala, le bolj globoko. Ena, dva tri in že sem bila do vratu pod vodo. Zrla sem Ledenku v oči in posnemala njegovo dihanje. Odobravajoče mi je brez besed prikimaval z očmi, češ bravo, tako je v redu, kar tako naprej.
Miren odhod v 3 stopinje mrzlo reko.
Sto odstotno sem se koncentrirala na dihanje in čakala tistih prvih trideset sekund, ko telo protrebuje, da se prilagodi – pošlje toplo kri v trup in ga zaščiti s’ toplim oklepom’.
Dobesedno mrazu nisem dovolila, da mi ‘pride do kosti’. Čutila sem ga v obliki ‘velikega vodnega oklepa, z majhnimi konicami’, ki mi je ovil telo. Ni me zeblo in nisem se tresla. Prav tako sem izgubila občutek za čas. Vem da pod mrzlim tušem komaj zdržim 2- 4 minute. Tukaj pa je minilo kar 6 minut in pol, jaz pa sem mislila, da je komaj minila minuta ali dve.
Kontrolirano, umirjeno dihanje je ključ za uspešen potop. V ledeno mrzli vodi ne moremo razmišljat ničesar drugega. (Ledenko in jaz)
Ko sem se začela premikati proti ‘kopnem’, sem začela čutiti drevenenje udov, malce mravljinčenja. Ko sem izstopila iz vode me ni popolnoma nič zeblo.
Občutek je bil zmagovalen! Uspelo mi je! In počutje je bilo odlično!
Zmagovalni občutek po prvem ledenem potopu!
Podobno sem se počutila le po porodih!
Če sem do takrat trdila, da sem se ponovno rodila z mojim prvim otrokom, ko sem na isti dan opravila triurni mednarodni izpit za osebnega trenerja in čez nekaj uric rodila.. lahko sedaj trdim, da sem se drugič ponovno rodila – in sicer v boljšo verzijo same sebe, verzijo ki zna biti kos strahovom in stresu!
Končno razumem, zakaj je mraz naš učitelj. Končno razumem, kaj pomeni, premakniti se iz cone udobja. Končno razumem, kako močno potrebujemo kratkoročni pozitiven stres, da lahko prekinemo kroničnega. Končno razumem, kako z dihanjem uravnavamo svoj živčni sistem (in tudi imunski). Končno res razumem in verjamem, kakšno moč imajo naše misli!
Ko sem lani pozimi opazovala določene ljudi, ki so se slikali v ledeno mrzli vodi, sem jih globoko občudovala, a hkrati verjela, da pač ni vsak za vse in da jaz tega ne bi nikoli zmogla. Nekako sem jim zavidala ta pogum in si zraven govorila, saj ne rabim tega.
Šele, ko sem prebrala knjigo Wima Hofa in pogledala skoraj vse, kar sem našla o njem na Youtubu, sem se začela spraševat.. Kaj pa če zmorem tudi jaz? Kaj pa če je mraz tisti manjkajoči člen mojega življenja, zaradi katerega moje telo ne zmore ohranjati homeostaze? Zakaj bi se prikrajšala česa tako zdravilnega, tako naravnega in tako brezplačnega? Zakaj se pri svojem zdravju ne bi zanesla na svoje telo? Očitno je, da mi nihče drug ne zna pomagat. Mogoče pa dejansko sama (nehote) oviram svoje telo, da ohranja zdravje?
Če sem še do pretkratkim mislila, da je nemogoče najti vsak dan čas (in voljo) za dihalne vaje in mrzel tuš, sem se nekega dne (ko sem že četrtič zbolela zaporedoma) odločila, danes začnem s svojo novo življenjsko rutino. Zdaj gre dejansko za preživetje! Ni več izgovorov. Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen. In to veliko več časa n še denarja!
In sem začela. In to z velikim veseljem. Že prvi dan sem se bolje počutila! Brez problema sem spremenila svojo rutino tako, da sem dodala dihalne vaje (in protokol, ki ga učim v programu STRES & VAGUS). Konec koncev, ne morem drugih učiti nekaj, kar ne prakticiram tudi sama!
Še danes redno izvajam vse vaje. In tako mislim tudi nadaljevati. To je privilegij. Imeti vse to znanje in ga uporabljati v praksi. Tega znanja, čeprav ima znanstveno podlago, žal ne učijo v šolah. (Če bi ga, morda danes ne bi bili v svetovni situaciji, kot smo).
Ne, ni mi škoda časa. Zdaj končno razumem, kaj potrebuje moje telo. In ni pogojev, da bi ga prikrajšala tako preprostih, a učinkovitih tehnik.
Ne gre ‘samo’ za mraz. Izkušnja z ekstremnim mrazom je prispodoba za vse težke izkušnje, s katerimi se srečujemo v življenju – z ali brez posledic na zdravju. Če smo sposobni premagati mraz, smo sposobni premagati tudi marsikaj drugega. To je trening avtonomnega živčevja (z vagusnim živcem na čelu), To je trening uma. To je trening imunskega sistema. Ni boljšega (in lažjega) načina. Mraz je naš najboljši trener.
Dandanes se vse preveč zatekamo po pomoč k raznim farmacevtskim sredstvom (ki nikoli ne odpravijo dejanskega vzroka težav, ampak delujejo, če sploh, le na simptome ter povzročajo nove), zdravnikom, zdravilcem, raznim pripomočkom, dodatkom.. le malokdo pa se obrača na lastne vire za samopomoč, ki nam jih je mati narava vgradila ‘serijsko’.
Ta izkušnja mi ni dala zgolj nov pogled na življenje, ampak tudi nov pogled na ljudi, ki me (ali me več ne) obkrožajo.
In kako zdaj dalje?
Iti enkrat v mrzlo vodo ni dovolj, ni dovolj za spremembe oziroma trajne spremembe. Ledenko pravi vsaj ena oblika mrzle vode na dan – to je lahko mrzel tuš, kad napolnjena z mrzlo vodo in ledom, škaf mrzle vode na vrtu, mrzle reke ali jezera in celo sprehod v mrazu v kratkih hlačah ali ‘snežni angelček’..
In medtem, ko se svet ukvarja z majhnim nevidnim virusom, se jaz ukvarjam sama s sabo in svojim zdravjem. To je moj doprinos družbi. Moč naravnega imunskega sistema je bila, je in bo vedno najvišji ultimativni standard zdravja.
Ob tem bi se rada zahvalila Emilu Ledenku, prijateljici Marjani Žnidaršič, ki me je spodbujala in tudi mojima otrokoma, ki sta največji navdih za vse, kar počnem in jima želim biti dober zgled! (Že sedaj me želita posnemati in kar naprej govorita o ‘ledeno mrzli vodi’ 😉 ).
Ko sem po prebolelem covidu v roku desetih mesecev še trikrat zbolela in dvakrat krotila herpes na ustnicah, sem si rekla dovolj! Kot mati samohranilka dveh otrok in kot ustanoviteljica in ‘sama za vse’ na Vadbeni kliniki si tega ne morem privoščit ali dovoliti. Čeprav ljubim svoje delo in otroka, pa vseeno nekaj ni štimalo. Ali ste vedeli, da obstaja tudi pozitivni stres (tako imenovani eustres)? In ta dela telesu enako škodo kot negativni (distres), če traja predolgo!
Poglejmo si, kakšne fenomenalne stvari se dogajajo v našem telesu v našem hitrem življenjskem slogu..!
Kaj je stres?
Stres je porušeno stanje telesne homeostaze (ravnovesja biokemije v telesu) zaradi stresorjev, ki ‘napadejo’ naše telo v obliki negativnih misli, skrbi, strahov, jeze, žalosti, perevlikega navdušenja, fizične poškodbe, toksinov iz okolja, težkih kovin, mraza, vročine, lakote, utrujenosti, pre-treniranosti..ipd.
Stres bodisi v psihični bodisi v fizični obliki se prej ali slej manifestira tudi na fiziološki način. Zakaj?
Ker se, ko smo pod stresom, spremeni naš vzorec dihanja in vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema (tega, ki uravnava telesno temperaturo, bitje srca, prebavo, dihanje..). Sčasoma poruši telesno homeostazo in ustvari okolje oziroma podlago za razvoj bolezni in/ali bolečin. Bolj smo podvrženi boleznim (porušena homeostaza), manj smo odporni na stres. In obratno.
Naše telo oziroma trilijarde njegovih celic deluje na sledeč način: Celice našega telesa so bodisi v načinu obnavljanja ali v načinu obrambe. Ne morejo biti v obeh načinih hkrati. Zato se telo ne more zdraviti, dokler je v načinu obrambe (vnetna stanja).
Ko smo pod stresom, naše telo izloča hormone, kot so adrenalin in kortizol, ki vklopijo ‘preživetveni način’ delovanja telesa (povišan krvni tlak, zmanjšano sproščanje inzulina, povišan sladkor v krvi..), ki omogočajo hitro sprejemanje odločitev, vendar hkrati izklopijo življenjsko manj pomembne funkcije, kot je delovanje imunskega sistema, prebava in sinteza proteinov.
Pogosteje in dlje časa smo pod stresom, bolj zaviramo lastno delovanje imunskega sistema, ustvarjamo inzulinsko rezistenco, povišan tlak, holesterol, težje izgubimo trdovratno maščobo okoli trebuha, ustvarjamo kronično vnetje v telesu, prepustno črevesno steno, zato smo bolj dovzetni za okužbe, izgorelost, depresijo, anksioznost, alergije, srčno-žilne in avtoimune bolezni.
Tu pride na vrsto vagusni živec.
Vagusni živec je najpomembnejši živec v našem telesu. Uravnava vnetni odziv telesa. Spodbujanje delovanja vagusnega živca torej zmanjšuje kronična vnetja.
Kaj je vagus?
The brain, in right profile with the glossopharyngeal and vagus nerves and, to the right, a view of the base of the brain. Photolithograph, 1940, after a woodcut, 1543. Created 1940. Human anatomy. Cerebellum. Pons Varolii. Neuroanatomy. Cranial. Nerves. Glossopharyngeal nerve. Vagus nerve. Nervous system. Contributors: Andreas Vesalius (1514-1564). Work ID: njv3mjbp.
Vagus je v bistvu ‘kabel’ oziroma ‘dvosmerna avtocesta’ med notranjimi organi (srce, pljuča, prebavila) in možgani. Možganem prenaša njihova sporočila (senzorična), nazaj pa pripelje navodila, ‘ukrepe’ možganov v zvezi s tem (motorična – kar pomeni gibanje, npr bitje srca).
Gre za deseti možganski živec, najdaljši v telesu, glavni živec našega parasimpatičnega dela avtonomnega živčevja. To je naš zaviralni sistem, sistem, ki telo umirja, da se lahko obnavlja in ‘cveti’ – v nasprotju z drugo divizijo avtonomnega živčeja, simpatikusom, ki skrbi za preživetje – ‘boj ali beg’. Večina ljudi je kronično ‘zaklenjenih’ v ‘preživitvenem načinu’ – v tem načinu se telo ne more obnavljati, saj mora poskrbeti zgolj za trenutno preživetje, ki se navezuje na bolj ali beg. V tem načinu so mišice kronično zakrčene, dihanje plitvo in stresno, po telesu pa dirjajo stresni hormoni.
Dejstvo je, da se stresa (bolje rečeno stresorjev) ne moremo nikoli (popolnoma) znebili. Lahko pa vplivamo na to, kako se naše telo sooča z njimi! Svoje telo lahko naredimo odporno na stres! Gre za popolnoma fiziološke procese v telesu na katere lahko vplivamo s pomočjo treninga dihanja in še na veliko drugih načinov kot je na primer hormeza (uvajanje kratkoročnih stresorjev v obliki mraza, vročine, lakote ipd, ki telo vzpodbudijo da se ‘nadgradi’ na boljšo verzijo samega sebe, da bi bilo kos tem stresorjem, če bi trajali dlje časa).
Odpornost telesa na stres lahko primerjamo z vedrom vode, kjer količina vode predstavlja stres, vedro pa naše telo. Dokler je voda, ki teče v vedro v vedru, je telo sposobno ‘rokovati’ s tem. Ko se voda razlije čez vedro, se vse skupaj poruši. Stresa se ne moremo nikoli znebiti. In to tudi ni naš namen, ker stres (v pravi) meri krepi telo. Bistveno je, da znamo vedro narediti večje in močnejše! Tako lahko prestrežemo več vode (beri stresa) brez posledic na telo. Oziroma brez negativnih posledic, kajti posledice definitivno so v odzivu na stresorje. Bistveno je, da se zgodijo prilagoditve na bolje, ne na slabše.
Vedro z vodo kot simbol prekomernega stresa.
Polno vedro je naša zgornja meja ‘odpornosti’ oziroma tolerance na stres. Če dodamo še eno kapljico vode, se bo voda razlila čez rob. Vsi radi krivimo to zadnjo kapljo za probleme, ki nastanejo posledično. V bistvu pa so se problemi nalagali že dolgo prej. Če se ukvarjamo samo s problematiko ‘kaplje čez rob’, ne bomo nikoli rešili problema, saj bo vedno prišla nova ‘kapljica’, ki bo polila vodo čez. Če nimamo dovolj manevrskega prostora, nam že najmanjša količina stresa povzroči težave ali bolezen. Že najmanjša količina stresa iritira že tako razdražen živčni sistem. Potrebno je povečati vedro – oziroma umiriti živčni sistem in narediti telo bolj odporno na stres.
Aktivacija simpatikusa (stresnega odziva telesa) tako sama po sebi ni slaba, saj nam omogoča preživetje (predstavljajte si, da se pred vami kar naenkrat pojavi medved), vendar kronični odziv telesa s simpatikusom vodi v izčrpanost. Na enak način nam lahko v težjih situacijah (kjer beg ali boj ne zadostujeta) pomaga preživeti odziv telesa, kjer se pretvarjamo, da smo mrtvi (‘shut down) – za kar poskrbijo posebna vlakna vagusnega živca (dorzalni del vagusa v skladu s polivagalno teorijo*). Vendar pa kronično odzivanje telesa tudi na tak način privede do številnih zdravstvenih težav.
Simpatikus in parasimpatikus (dve veji avtonomnega živčevja) morata delovati kot gas in zavora oziroma kot stikalo, ki se mora znat v pravem času prižgat in v pravem času ugasnit. Morata biti uravnovešena. Problem nastane ko en nadvlada drugega, kot da bi se stikalo zaskočilo.
Ali ste vedeli, da z vsakim vdihom povečamo srčni utrip in z izdihom ga upočasnimo? Malce v razmislek, kako lahko z dihanjem vplivamo na svoj avtonomni živčni sistem..
Z dihanjem (in tudi drugimi ‘triki’, ki se jih naučimo v programu Stres & Vagus), v bistvu vplivamo na delovanje srca, natančneje na intervale med srčnimi utripi (variabila srčnega utripa), ki so tesno povezani z dihanjem (srce in pljuča funkcionalno gledano so kot en organ). Če to izvajamo dovolj redno in sistematsko (‘trening’), vplivamo na večjo občutljivost baroreceptorjev (receptorjev za pritisk) v karotidnih arterijah, ki nam zagotavlja boljšo odzivnost na stres oziroma hitrejšo regulacijo iz simpatikusa (beži ali se bori) v parasimpatikus (počivaj, prebavljaj in se razvijaj) oziroma v homeostazo. Gre za izboljševanje tonusa vagusnega živca!
To je trening avtonomnega živčnega sistema. To je trening vagusnega živca!
Tako preprosto je, a vseeno, skoraj ne poznam človeka, ki bi poznal te ‘ukrepe’ in si pomagal do zdravja sam, brez antidepresivov ali kopice drugih dodatkov in strokovnjakov (ne rečem, da niso nikoli potrebni). V prejšnjem blogu smo tako pojasnili, kako preprečimo okužbo s covid-19 (in drugimi patogeni) oziroma kako hitreje okrevamo in z manj posledicami.
Ali ste vedeli, da je variabila srčnega utripa (ki meri tonus vagusnega živca – višja je, bolje je) najboljši prediktor dolgoživosti, zdravja oziroma bolezni, celo boljši kot vrednosti holesterola, sladkorja in krvnega tlaka?
Ko ti zdravniki ne znajo pomagati, ko si sam za vse in ko ne veš več, kaj bi lahko storil, da bi si povrnil zdravje, pomisli:
Kako so živeli ljudje kot lovci in nabiralci, da so preživeli kot vrsta? Imeli so nekaj, kar nam manjka. Oziroma nečesa niso imeli.
Niso imeli udobja!
Udobje je nam največji sovražnik zdravja. Občasen mrazen, občasna vročina, občasna lakota, občasen večji fizični napor, hoja brez čevljev v stiku z elektromagnetnim poljem zemlje, brez sončnih očal, ki bi zavirali absorpcijo D vitamina.. to so bili kratkoročni stresorji v obliki ‘fitnesa’ ali ‘osebnega trenerja’, ki so krepili in ohranjali zdravje (homeostazo) naših prednikov. In da boste vedeli, ko te zebe, ampak resnično zebe, ne moreš razmišljati ‘neumnosti’. Gre za preživetje. Gre za fokus uma. Takrat telo naredi vse, kar je potrebno da ga pripravi na daljši mraz. Če ta stresor ne traja predolgo, nas okrepi. Dandanes tega ni. Vedno se pokrivamo z oblačili, pozimi grejemo domove, poleti hladimo, veliko sedimo, imamo ogromno toksinov v prehrani in okolju in celo v medsebojnih odnosih. To naše telo poleni (srce, žile, limfo, živčni sistem..), hkrati pa je izpostavljeno kroničnemu stresu. Smo sodobni ujetniki lastnega udobja! Kakšen izid lahko pričakujemo? Seveda, bolezni. Še ‘dobro’, da obstaja farmacija, a ne?
Torej, za konec še epilog moji zgodbi. Odkar izvajam te vaje (najdete v programu) redno, vsak dan (sploh ni težko, prav uživam v njih), Od takrat naprej sem (končno) zdrava. Pa sicer nisem delala nobenih drugih sprememb. Zdrava prehrana (vsaj kolikor se da) in gibanje očitno nista dovolj, stres povozi vse dobre namene. Dokler smo pod vplivom kakršnih-koli kroničnih stresorjev in /ali premalo/slabo spimo, nam zdrava prehrana in gibanje sama po sebi ne bosta omogočila pogojev za zdravje in zagotavljanje homeostaze telesa. Vsaj ne na dolgi rok. Preverjeno.
Se mi pridružite še vi na moji misiji ‘Nikoli več ne bom zbolela?’ Pridružite se mi na delavnici POSTANI SQAM SVOJ TERAPEVT!
In še to. Žal resnično: Kdor nima časa za zdravje, ga bo imel pa za bolezen.
S klikom na spodnjo povezavo, si boste zagotovili brezplačni video. Poslali vam ga bomo v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje. Preverite tudi mapo za promocije in spam.
Zelo bi bila vesela, če bi svoje mnenje ali izkušnje delili z mano v spodnjem komentarju oziroma če bi delili članek še med druge.
Želiš prejeti brezplačni video iz programa (za imunski sistem) Stres & vagus?
Leto 2020 je človeštvu prineslo zelo velik izziv. Osebno menim, da ta izziv ne temelji na odnosu (boju) med nami in novim virusom, ampak na soočanju s posledicami tistih lastnosti/čustev ljudi, ki nas ločijo od živali in narave. Gre za pohlep in sovraštvo, ki sta, na žalost, najbolj povezovalni obliki čustev človeške vrste in nas počasi ‘povezujejo’ v pogubo.
Kaj večina ljudi občuti pri tem?
Strah. Nemir. Stres. Pomanjkanje spanja. Pomanjkanje gibanja. Pomanjkanje zdrave prehrane. Pomanjkanje zaupanja vase. Preobremenjenost. Pomanjkanje znanja o situaciji. Ujetost. Nezmožnost komunikacije.
Glavni problem je pomanjkanje kontrole nad situacijo in negotovost, kdaj in kako se bo vse skupaj razpletlo. Kadarkoli pri človeku pride do izgube kontrole in negotovost, obstaja velika verjetnost za pojav anksioznosti in depresije.
Ko smo anksiozni, smo v strahu, v telesu se sproščajo stresni hormoni, telo se pripravlja na boj ali na beg ali da ‘zamrzne’. To so glavni elementi stresa. Stres sam po sebi ni slab. Pripravi nas na zgoraj omenjeni boj / beg / ‘zamrznitev’. S tem nam omogoči preživetje. Problem je v tem, če traja predolgo in postane kroničen. Ko stres traja kratek čas, se telo okrepi, da lahko preživi (izloči slabe celice, namesto njih ustvari nove in boljše – avtofagija). Medtem ko dolgoročni stres, ravno obratno, močno izčrpa telo. Izčrpano telo se nima časa regenerirati, rasti, prosperirati, imeti dober obrambni (imunski) sistem. Tako dejansko postane ranljivo za viruse in druge patogene. (Sicer niti virusom in patogenom ni v interesu, da bi nas toliko onesposobili, da bi s tem ogrozili tudi svoj obstoj.)
Kako naše telo reagira na te (anksiozne, depresivne) občutke?
Nepravilno bitje srca
Povečana frekvenca dihanja
Nespečnost
Slabši odziv imunskega sistema
Upad kognitivnih funkcij
Pomanjkanje potrpljenja, sočutnosti in čuječnosti
Slaba prebava
Bolečine
Zakrčenost telesa
Morda celo pojav alergij, fibromialgije, težav s ščitnico in hormoni
Uvod v avtoimune bolezni..?
Ko pride do anksioznosti in depresije, vam zdravnik predpiše ‘zdravila’. (Zakaj pod narekovaji? Zato, ker dejansko nič ne zdravijo, ampak na umeten način le odpravljajo simptome in pri tem ustvarjajo odvisnost telesa od njih). Poraba ANTIDEPRESIVOV se je v zadnjem letu (od marca dalje) znatno povečala. Kar za 34%! Antidepresivi naj bi celo pomagali v boju proti COVID 19. (?!)
Ob tem se je povečala tudi uporaba alkohola, marihuane in drugih drog.
Konzumiranje farmacevtskih sredstev pa ima tudi drugo plat medalje. Zaradi te druge plati, je dobro pretehtati, koliko je sploh vredna ‘dobra’ plat – za ceno slabe. Ker kaže, da bo ta kriza trajala še nekaj časa, bi bilo dobro, da bi vsak posameznik vedel, kaj lahko stori za sebe, da se izogne zdravilom oziroma da se izogne anksioznosti, depresiji in drugim boleznim sam in na naraven način.
Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na možgane?
Onesposobijo ali preprečijo delovanje serotonina, ki je zelo pomemben nevrotransmiter (to je povezovalec dveh živčnih sinaps)
Za 40% – 60% zmanjšajo število serotoninskih receptorjev v možganih
Telo začne proizvajati vedno manj lastnega serotonina (hormon sreče)
Telo postaja vedno bolj odvisno od njih
Lahko naredijo več škode kot koristi
Kakšne so posledice uživanja antidepresivov na črevesje, center našega zdravja?
Spremenijo sestavo mikroflore in s tem vplivajo na nastanek postbiotikov
Lahko povečajo prepustnost črevesja (‘Leaky Gut Syndrome’)
Sprememba črevesne mikroflore lahko privede do disbioze (porušeno ravnovesje črevesne flore), kar potem negativno vpliva na celotno telo.
V nadaljevanju vam bomo razkrili nekaj preprostih načinov, ki so, mimogrede, tudi znanstveno dokazani, da preprečujejo depresijo in pomagajo telesu ohranjati homeostazo (ki je pogoj za zdravo telo in duha).
Spodaj boste našli enajst možnih načinov, kako si pomagati sami. Najprej pa si poglejmo znanstveno utemeljitev, kako telovadba vpliva na preprečevanje pojava anksioznosti in depresije ter povečanje imunske odpornosti:
Gibanje (telovadba) ne vpliva zgolj na mišice, fascije in kardiovaskularni sistem, ampak znantno vpliva na razpoloženje in delovanje možganov. Dokazano je, da ustrezno gibanje lahko prepreči in zdravi depresijo.
Telovadba povečuje nastanek triptofana, ki deluje kot prekurzor za nastanek serotonina v možganih (ki je pomemben nevrotransmiter). Triptofan je namreč (ob prisotnosti stresa – kortizola) lahko tudi prekurzor za kinurenin, iz katerega nastaja kvinolinska kislina (nevro toksin), ki povzroča odmiranje možganskih celic. Slednje lahko povzroča tudi majhna a kronična vnetja po telesu (ki jih lahko povzročajo tudi zdravila, procesirana hrana, težke kovine ipd).
Poleg tega gibanje vpliva tudi na srčno variabilo (HRV – Heart Rate Variability), ki lahko služi kot prediktor za pojav anksioznosti in depresije. Gibanje, preponsko dihanje (meditativno), ozemljevanje, savnanje, hladna termogeneza, intervalni trening, postenje in podobni kratkoročni stresorji zelo ugodno vplivajo na višji HRV.
Kako lahko preprečimo uporabo antidepresivov?
Vsak dan vsaj 20 minut gibanja
Vsak dan vsaj 15-20 minut dihanja s trebušno prepono (z daljšim izdihom – dihanje je temeljna pot do umirjanja avtonomnega živčnega sistema in srčne variabile HRV)
Vsak dan vsaj 10 minut izpostavljanja sončni svetlobi, najbolje v jutranjih urah (ali IR svetlobi, če je to mogoče)
Vsak dan (lahko istočasno) vsaj 10 minut ozemljevanja (bodisi z direktnim stikom z zemljo ali preko ozemljitvenih pripomočkov).
Izogibanje kavi, teinu..
Izogibanje procesirani hrani
Jemanje psihobiotikov (probiotiki, ki dobro vplivajo na psiho, počutje..)
Skrb za detox telesa (in možganov) – Eden od načinov je lahko tudi suho ščetkanje, intermitentno postenje..
Tapkanje, TRE (trauma release exercises), aromaterapija, svetlobna terapija, glasbena terapija..
To je samo nekaj od načinov. Najbolj ključni so prvi trije (ti pomagajo tudi k boljšemu spanju). Vse našteto najdete podrobno opisano in s konkretnimi vajami (video) v našem programu STRES & VAGUS (tudi telovadbo).
Lahko pa nam tudi napišete, kaj konkretno vas muči in vam sporočimo, kaj konkretno (katere rešitve) predlagamo v vašem primeru.
Če trenutno jemljete antidepresive, to ne pomeni, da jih nehate jemati. Pomeni pa, da lahko začnete postopoma z naravnimi pristopi in se sproti posvetujete s svojim zdravnikom o potencialnem zmanjševanju doze.
Naj gibanje in zdrav duh krojita vaše zdravje in s tem vašo usodo.
Delovanje imunskega sistema je obširna tema. O tem bi lahko napisali celo knjigo. V tem blogu sem naredila povzetek iz knjige 10 odstotno človek, Allana Collen iz poglavja ‘Vojna s klicami’. (Mimogrede, ta knjiga bi morala biti obvezno branje za vse že v osnovni šolo.)
Želela sem napisati sestavek, ki ga lahko razume vsak osnovnošolec oziroma kdorkoli brez kakršnega-koli znanja o delovanju človeškega telesa. Mislim pa, da bi spodnja dejstva moral poznati vsak, ki je ‘nosilec’ imunskega sistema. Vsak človek bi moral vedeti s čim hote ali nehote bojkotira delovanje svojega obrambnega sistema. Dandanes je ta tema zaradi ‘strašnega’ (beri zelo virulentnega) virusa Covid 19 še toliko bolj aktualna in pomembna!
Naštela bom nekaj zanimivih dejstev.
Večina ljudi nima premalo dejavnega imunskega sistema – temveč nasprotno – njihov imunski sistem je preveč dejaven. To je razvidno iz porasta alergij in avtoimunih bolezni v zadnjih desetletjih.
‘Zdravljenje’ alergij je pogosto povezano z z umirjanjem imunskega sistema s kortikosteroidi in antihistaminiki. Večino okužb pa z antibiotiki – čeprav slednji delujejo le na bakterijske okužbe in ne virusne. (Velik delež antibiotikov se predpiše tudi takrat, ko ni potrebe.)
Dejstvo je, da človeška mikrobiota spreminja razvoj imunskega sistema. In dejstvo je, da omenjena zdravila spreminjajo ustroj te mikrobiote.
To zelo vpliva na sposobnost imunskega sistema za boj proti boleznim. Živali, ki so jim v poskusih dajali antibiotike, so podlegle okužbam virusom. Miši, ki so jih zdravili z antibiotikom, niso mogle premagati virusa gripe, tako močno se jim je spremenila njihova mikrobiota.
Antibiotična terapija nam lahko pozdravi eno okužbo ter nas hkrati naredi dovzetne za drugo.
Ali se pri tem vprašate, če jemanje antibiotikov spreminja delovanje imunskega sistema na slabše? Z raziskavo, v kateri je sodelovalo 85.000 bolnikov, ki so dolgotrajno jemali antibiotike za zdravljenje aken, so ugotovili, da je bila pri njih verjetnost za prehladna obolenja in druga vnetja zgornjih dihal 2x večja.
Za otroke pa velja, čim več antibiotičnih terapij so prejeli, tem večja je verjetnost za pojavnost astme, ekcema ali senenega nahoda. (Na pojavnost teh bolezni, pa tudi diabetesa in debelosti niso vplivali samo antibiotiki v zgodnji dobi, ko se človeška mikroflora še oblikuje, ampak tudi okrnjena mikrobiota mame, ki je bila preko vaginalnega poroda in dojenja prenesena na otroka, pretirana čistost in premalo stika z zemljo, živalmi, mikrobi iz okolja, odsotnost dojenja, procesirana hrana in preveč sladkorja ter kemije v hrani in okolju v katerem živimo in tudi premalo gibanja – iz knjige ‘Eat dirt in ‘Let them eat dirt’.)
Higiensko hipotezo iz prejšnjega stoletja so konec stoletja / v začetku zdajšnjega zamenjala nova dognanja o delovanju človeškega mikrobioma.
Super čisto okolje ne preprečuje le preprostih nalezljivih bolezni (npr Covid 19), ampak tudi normalno poselitev zdravih mikrobov, naših življenjskih zavezancev.
Zakaj sploh potrebujemo dobre mikrobe (in kaj so)? O tem smo že pisali v blogu o POSTBIOTIKIH. Postbiotiki so produkt probiotikov (dobrih bakterij) s katerimi upravljajo naše telo. S tem ko upravljajo naše telo, pa upravljajo tudi z našim imunskim sistemom.
Tukaj se postavlja vprašanje, kako naše telo ve, katerim mikrobom lahko zaupa in katerim ne?
Najprej si poglejmo zelo na kratko, kaj sploh je imunski sistem in kako deluje:
Imunski sistem upravlja ekipo različnih vrst obrambnih celic. Vsaka ima svojo nalogo pri zaznavanju nevarnosti tako kot oborožene sile. Makrofagi so vojaki, ki goltajo nevarne bakterije, spominski limfociti B so ostrostrelci, ki merijo v specifične tarče, celice pomagalke (na primer Th1 in Th2) so vezistke, ki druge vojake opozarjajo na napad.
Akcije ‘teh oboroženih sil’ sprožijo antigeni, to so majhne molekule na površini patogena. So kot rdeče zastavice, po katerih jih imunski sistem spozna za sovražnika. Zato so morali dobri mikrobi, ki tudi nosijo takšne rdeče zastavice, najti ‘rešitev’, kako prepričati imunski sistem, da so njegovi zavezniki.
Niso vse imunske celice zadolžene le za ‘napadanje’ oziroma ‘pro-inflamatorne’ aktivnosti. Ker mora obstajati ravnovesje, potrebujemo tudi ‘anti-inflamatorne’ akcije. Za slednje so zadolženi nedavno odkriti regulatorni limfociti T. Slednji pomirjujoče vplivajo na napadalne krvoločne pripadnike imunskega sistema.
Čim več T regulativnih celic imamo, tem manj odziven je imunski sistem in obratno, čim manj jih je, tem bolj agresivno se odziva. (Manj oziroma ravno prav odziven imunski sistem je tisto, kar potrebujemo. Ne želimo si preveč aktivnega.)
Osupljiv je nov dokaz, ki potrjuje, da T regulatorne celice ne upravljajo človeške celice, ampak mikrobiota, ki s temi celicami upravlja kot s kmeti na šahovnici.
Z manipulacijo števila zatiralskih celic, si zagotavlja preživetje. Vendar se nam ni treba bati – v dolgi so-razvojni zgodovini z mikrobioto smo se naučili živeti v sožitju.
Zgleda, da pripadnice koristne mikrobiote razvijejo posebno geslo, ki ga poznata le ona in imunski sistem. Ta gesla so kemične spojine (kot na primer polisaharid A – PSA), ki ga izločajo v drobnih kapsulah. Te kapsule goltajo imunske celice v debelem črevesju. PSA v njih aktivira T regulatorne celice. To prepreči napad imunskega sistema na te dobre bakterije v nas.
Večjo skrb vzbuja okrnitev mikrobiote, ki jo hote ali nehote zatiramo z modernim načinom življenja (z industrijsko prehrano, preveč sladkorja, pesticidi, kemikalijami, zdravili, stresom, premalo gibanja, sončne svetlobe, premalo spanja..).
Kaj se dogaja z našim telesom, da nas imunski sistem ‘ne ščiti dobro’ pred virusi kot so Covid 19?
Vse se začne na naših ‘mejnih frontah’. Predstavljajte si našo državo in njene državne meje. Če pride do napada tujih sil, država pošlje vojake in policijo na obmejna območja, da jo zaščitijo. Enako imamo v svojem telesu takšna mejna področja. Glavna meja potek skozi prebavno cev. Ta cev je zunanjost sredi našega telesa. Zelo dobro mora biti zaščitena, da preko nje ne pridejo vsiljivci (patogeni) v naše telo. Druga mejna področja so še koža, nosna sluznica, grlo (ki je v bistvu del prebavne cevi), nožnica, celo pljuča.
Problem nastane, ko naša glavna meja, črevesna stena, postane (preveč) prepustna. Črevesna stena v bistvu mora biti prepustna, ampak selektivno, v telo mora spuščati hranilne snovi ali nazaj v črevo vodo, če mora odplakniti kaj škodljivega (driska).
Italijanski gastroenterolog, Alessio Fasano iz splošne otroške bolnišnice v Bostonu, je nedavno odkril obstoj človeške beljakovine zonulin, ki nadzoruje prepustnost črevesne stene..Če je zonulina preveč, se verige razrahljajo, celice razklenejo, zato lahko večje molekule prehajajo iz črevesja v kri (ali limfo) in obratno. Fassano je raziskoval delovanje kolere, a ker je bil pediatrični zdravnik, ni mogel mimo vse pogostejše pojavnosti celiakije.
Kako je zonulin oziroma preveč prepustna črevesna stena povezana z imunostjo?
Če je naša mikrobiota normalna in zdrava, so verige na svojem mestu, celice pa trdno povezane. V telo ne prepuščajo ničesar, kar bi lahko ogrozilo naše zdravje.
Če pa se poruši njeno ravnovesje (ob slabi prehrani, jemanju zdravil, veliko stresa, premalo spanja ..itd), potem črevesna stena postane preveč prepustna.. Kako?
Fassano je raziskoval zakaj gluten sproža celiakijo. Bil je prepričan, de je težava povezana z imunskimi celicami. Torej je moral gluten preiti skozi črevesno steno, da je lahko razdražil imunski sistem. Ampak kako? Gluten je prevelika molekula za prehajanje črevesne stene. Doktor je ugotovil, da imajo vsi njegovi bolniki s celiakijo prepustno črevo (in prevelike količine zonulina), da gluten tako prehaja v telo in tam draži imunski sistem – kar se odraža kot ‘napad oboroženih sil’ (taki napadi se v telesu imenujejo vnetja oziroma ‘proinflamatorne’ reakcije oziroma alergija).
Čezmerno prepustno črevo pa še zdaleč ni problem le celiakije. Še posebej prepustno črevo imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa I. Tudi debelost je povezana s tem. (Kako debelost nastane zaradi prepustnega črevesja, je natančno razloženo v priročniku Zdravo črevo – zdravo telo (in možgani)).
S spiskom težav, ki jih lahko pripisujemo prepustnemu črevesju bi lahko nadaljevali skoraj v nedogled.. depresija, akne, fibromialgija, črevesne vnetne bolezni, artritis, Alzheimerjeva bolezen, demenca, Parkinsonova bolezen, vse avtoimune bolezni..
Gre za to da se ob pojavi ‘sindroma prepustnega črevesja pojavijo velika vnetna žarišča po telesu in da nepovabljeni ‘priseljenci’ prihajajo v naše telo (patogeni organizmi, ostanki mrtvih bakterij, neprebavljeni delci hrane) in tudi v možgane. (Kako pridejo v možgane smo pisali v blogu Vpliv hrane na razvoj in delovanje možganov)’ .
Problem velikih vnetnih žarišč je, da se ‘vojska’ stalno bojuje na teh frontah (preveč razdražen imunski sistem), ki dejansko ne predstavljajo prave grožnje za naše telo, primanjkuje pa je tam, kjer je res potrebna – na primer, ko virus Covid 19 vstopi skozi dihala v naše telo.
In kaj ljudje počnemo, da bi preprečili okužbe?
Ukvarjamo se z dezinfekcijo in izolacijo, namesto da bi na prvem mestu poskrbeli za ‘trdnost’ naših telesnih mej.
Pa si poglejmo, kako razkuževanje še poslabša že slabo stanje
Največja ironija pretiranega razkuževanja in dezinfekcije je v tem, da je za zdravje potrebno več mikrobov, ne manj.
Našemu imunskemu sistemu grozi neskončna vojna. Pa ne zato, ker bi ga napadalo več sovražnikov, ampak zato ker po eni strani izgubljamo dobre vojake in na drugi strani prekomerno aktiviramo nepotrebne enote vojsk na mejnih področjih (črevo, koža, dihanje skozi usta pod maskami..), da gasijo vnetne požare, ki se kronično prižigajo po celem telesu.
Ko si ‘le’ z milom in toplo vodo – brez protibakterijskih sredstev – temeljito umijemo roke, se morebitnih škodljiv mikrobov ne znebimo tako, da jih ubijemo, ampak da jih fizično odstranimo. V bistvu s tem, ko odstranimo maščobo s kože, odstranimo tudi snovi, katerih se držijo.
Enako velja za čiščenje površin. S čiščenjem kuhinjskega pulta odstranimo ostanke hrane s katerimi se hranijo škodljive bakterije. Mikrobov s tem ne pobijemo in to tudi ni potrebno. Z dodajanjem protibakterijskih sredstev ne dosežemo ničesar.
Protibakterijska sredstva so zmagoslavje oglaševanja in domnev nad znanostjo. Zakaj?
Številne patogene bakterije ustvarjajo spore, ki mirujejo dokler nevarnost ne mine, ne glede na to, katero kemično snov uporabimo.
Kaj pomeni trditev, da pobijejo 99,9 % bakterij? Testi sploh niso bili opravljeni na ljudeh, ampak v majhnih lončkih z mili, kjer so bakterije namakali veliko dlje, kot si mi razkužujemo roke. Vemo, da na tako majhnem vzorcu ni moč dokazati ničesar. Kot pravijo znanstveniki: “Odsotnost dokaza še ni dokaz (o odsotnosti)”.
Te deklaracije tudi ne navajajo, katere seve bakterij pobijejo. 99,9% se nanaša na delež pobitih bakterij posameznega seva, ne pa na splošno.
Kaj se zgodi, ko si roke razkužimo z razkužilom namesto, da bi jih 15 sekund umivali z milom in toplo vodo?
Na prvem mestu znatno porušimo mikrofloro na rokah. Na račun nastalega nesorazmerja bakterij se pripadniki stafilokokov in streptokokov takoj po razkuževanju razbohotijo, kot reakcija na agresivno čiščenje. Tudi ‘klasično’ umivanje lahko v obliki OKM (obsesivno kompulzivne motnje) postane enako nevarno. Ravno pri slednjih bolnikih so ugotovili, da so imeli v akutni fazi bolezni tudi vneto žrelo. (Vnetje žrela povzročajo pripadniki rodu streptokokov.)
Sama osebno se pri tem vprašam ali to lahko vpliva tudi na okužbo vaginalne flore nosečnice s streptokokom B? Zaradi katerega mora mati dobiti antibiotik (in že v samem začetku predati otroku osiromašeno mikrobiotsko floro) ali pa tvegati morebitno okužbo, v kolikor se predhodno ne testira (ker testiranje ni obvezno)?
In to še ni vse. Streptokoki, ki se zaradi pretiranega umivanja rok lahko razbohotijo (tudi v črevesju) lahko začnejo delovati na bazalne ganglije v možganih, kje vplivajo na svojega gostitelja, da še naprej razvija motnjo kompulzivnega umivanja rok – s tem si namreč zagotavlja preživetje (191 – 192).
Zato ne preseneča, da je več duševnih oziroma neuropsihiatričnih motenj povezanih z motenim delovanjem bazalnih ganglijev in streptkoki. sem spadajo tudi telesni in glasovni tiki Tourettovega sindroma.
Nekatere študije kažejo, da je pri otrocih verjetnost za pojav tega sindroma (tikov) 14 krat večja, če so se v preteklem letu večkrat okužili s streptkoki.
Povezava pa obstaja morda tudi med Parkinsonovo boleznijo, ADHD in anksiozno motnjo.
Če resnično hočemo okrepiti svoj imunski sistem, potem pozabimo na razkuževalna sredstva in posebne prehranske dodatke – poskrbimo raje za bogato in raznoliko mikrobioto in vse ostalo se bo uredilo samo.
Protibakterijska sredstva imajo svoje mesto, tako kot antibiotiki. Brez njih ne bi mogli varno izpeljati kirurških posegov. Toda njihovo mesto ni zdravo telo. Obrambni mehanizem proti mikrobom že imamo – imenuje se imunski sistem. Morda bi bilo dobro, če bi ga poskusili uporabljati (in ne bojkotirati).
In kako si priskrbimo in ohranjamo zdravo črevesno floro?
V prebavilih imamo naše druge možgane (‘second/gut/enteric brain’)? In ali veste, da smo dejansko samo 10% dejansko ljudje?
Poznate tisti občutek v trebuhu, ki vam govori, da je nekaj prav ali ne (‘gut feeling’)? To so naši drugi možgani, ki nam nekaj sporočajo! Tudi po obliki in izgledu so podobni našim glavnim možganom.
V naših prebavilih živi nevidni organ, sestavljen iz bakterij, ki se imenuje mikrobiota. Na vsako celico v telesu imamo 10 bakterij. Dejansko je človek ‘le’ gostitelj temu enormnemu sistemu, ki služi za dobro delovanje naših ‘prvih’ možganov oziroma gre za simbiozo obeh. Ta sistem nadzoruje naše zdravje oziroma bolezni (diabetes, debelost, kronične bolezni, avtoimunske itd..)
Raziskave na tem področju so pokazale, da spremembe v mikrobioti črevesja spreminjajo vedenje in spreminjajo fiziologijo in nevrokemijo možganov. Menijo, da te spremembe prinašajo ali povečujejo:
anksioznost
depresija
avtizma
shizofrenija
multipla skleroza
nevrodegenerativne motnje
Približno 80% našega imunskega sistema je v prebavilih.
Prebavni sistem – ki vključuje požiralnik, želodec in črevo – je edini organ v telesu, ki ima svoj živčni sistem. Ta mu omogoča, da deluje neodvisno od možganov.
Zakaj je naše črevesje edini organ v našem telesu, ki potrebuje lastne “možgane”? Je to samo zaradi prebavnega procesa? Ali je ena od nalog drugih možganov, da prisluhnejo trilijonu mikrobov, ki živijo v črevesju? (Mimogrede toliko je tudi človeških celic v telesu).
Ker kemični signali potujejo od črevesja do možganov in obratno, imajo tisti z gastrointestinalnimi simptomi večje tveganje za nihanje v razpoloženju, anksioznost in depresijo.
Kaj je človek naredil v zadnji eri z zlorabo antibiotikov in carskih rezov? Človeško bitje, ki pride na svet po ‘bližnjici, ni kodirano z ustrezno floro in zato bolj podvrženo določenim boleznim.
Zelo zanimivi so izsledki raziskave, kjer so miši okužene z določeno bakterijo, ki uničuje dobro mikrobioto, izgubile strah pred mačkami – celo privlačiti so jih začele Tako so z lahkoto postale njihov plen!
Da, takšno moč imajo bakterije v nas, nadzorujejo naše življenje in vplivajo na možgane. Čeprav drugi možgani niso sposobni zavestnih misli, pa vseeno vplivajo na naše počutje in razpoloženje! Dvosmerna povezava je vzpostavljena preko vagusnega živca (možganki živec). Vagus nadzoruje veliko organov v telesu!
Torej, če smo depresivni ali brez volje (motivacije) za gibanje, delo, potem bomo sedaj vedeli, iz kje lahko izvira problem in si bomo lažje pomagali – ali poiskali pomoč!
Črevesni živčni sistem je tako obsežen, da lahko deluje kot neodvisna entiteta brez komunikacije z našim centralnim živčnim sistemom, čeprav sta sicer v redni komunikaciji. Če pride do prekinitve vagusnega živca (poti do možganov), lahko črevesje deluje celo brez povezave do možganov. Na tem mestu se nam postavlja vprašanje: Kateri “možgani” imajo večji vpliv na naše duševno stanje?
V možganih imamo okoli 100 bilijonov nevronov, v drugih možganih pa kar 100 milijonov, kar je več kot jih ima hrbtenjača ali periferni živčni sistem!
Ali ste vedeli, da je večina serotonina – hormona sreče (90%!), ki uravnava ne le prebavo, ampak tudi razpoloženje, apetit in vzorce spanja, ustvarjena v prebavilih in ne možganih?
Nekatera izmed najbolj pogosto predpisanih zdravil za zdravljenje anksioznosti in depresije, kot so Prozac, Zoloft in Paxil, delujejo na nivoju uravnavanja serotonina.
Kaj nam vse to pove o naših boleznih in zdravstvenem stanju/počutju modernega človeka? Kako stres in plitko dihanje vplivata na mikrobioto? Kako industrijska prehrana hrani slabe bakterije? Kako sedeč način življenja utesnjuje njen življenjski habitat? Kako premalo gibanja zavira njeno gibanje? Kakšen inkubator je moderna ženska svojemu otroku?
Naš sodoben, hitri način življenja je pripeljal večino od nas k uživanju številnih predelanih in pakiranih živil, napolnjenih z glutenom, mlečnimi izdelki, sojo in koruzo. Ta živila so za večino od nas zelo vnetna. Vnamejo naše črevesje, kar vodi do težav s črevesjem (‘leaky gut’), in razdražijo naše možgane, kar vodi v motnje razpoloženja in uma.
Prepustno črevo (‘leaky gut’) vpliva tudi na našo sposobnost, da pravilno prebavimo in absorbiramo hranila, ki lahko sčasoma povzročijo pomanjkanje vitaminov.
Veliko ljudi, s katerimi se pogovarjam ugotovijo, da so »čustveni jedci« in v bistvu ni to nič nenavadnega, če slabe bakterije prevzamejo nadzor nad nami.
Podobno kot vsak ekosistem, v katerem živijo različne vrste in bijejo boj za obstanek, tudi (mikro) okolje znotraj črevesja narekuje, kateri prebivalci preživijo. Tako kot če bi se živali, ki so prilagojene vlažnemu deževnemu gozdu, borile za preživetje v puščavi, tako se mikrobi, ki so odvisni od sluzi borijo v okolju brez nje.
Ko je nivo dobrih bakterij, ki ohranjajo optimalno raven kvasovk, porušen, bodisi z jemanjem antibiotikov, pitjem preveč alkohola, prehranjevanjem z visoko stopnjo rafiniranih ogljikovih hidratov, bodisi z dolgoročno uporabo kontracepcijskih tablet, se kvasovke, vključno s kandido razrastejo.
Kandida ali kvasovke vplivajo na možgane in razpoloženje tako, da proizvajajo kemikalije, ki so neposredno strupene za možgane (njihovi iztrebki). Zato se mnogi, ki trpijo zaradi razrasta kandide, pritožujejo, da imajo možgansko meglo, slab spomin in depresijo ali anksioznost.
Kako ugotovimo, v kakšnem stanju je naše črevesje?
Odgovorimo si na sledeča vprašanja:
Ali večkrat doživite/občutite ‘meglo v možganih’ (npr da se ne morete spomniti znanega izraza) in/ali imate težave s koncentracijo?
Ali imate redno prebavo ter blato ne pušča veliko vidnih sledov na toaletnemu papirju in ima vzdržen vonj?
Ali vas pogosto napenja?
Ali vas pogosto peče zgaga?
Ali se vam dostikrat dogaja odsotnost energije po obrokih in/ali čez dan?
Ali vam pogosto niha razpoloženje?
Ali se večkrat po nočnem počitku zbudite utrujeni?
Ali se večkrat prenajedate oziroma podhranjujete?
Ali večkrat nekotrolirano pridobivate/izgubljate na telesni teži?
Ali nimate uravnoteženega apetita in velikokrat hrepenite po sladkem, slanem ali mastnem?
Imate kandido ali parazite?
Ali se večkrat vidite v negativni samopodobi?
Ali ste pogostokrat anksiozni? Ali ste depresivni?
Imate osteopenijo ali osteoporozo?
Ali imate neredne mesntruacije, močne PMS-e, prezgodnjo menopavzo?
Ali pogosto zbolite, vas pogosto bolijo mišice ali sklepi, morda glava?
Imate diabetes in/ali prekomerno telesno težo?
Ste slabokrvni? Trpite za pomanjkanjem določenih vitaminov?
Imate težave s kožo? (akne, dermatitis, izpuščaje, rosaceo)?
Na koliko vprašanj smo odgovorili z DA?
Kaj lahko storimo že takoj danes?
Začnimo uživati hrano, ki hrani našo mikrobioto – PRO – BIOTIČNO! (Npr fermenirana zelenjava, žita, mleko.. ne probiotike v obliki dodatkov)
Začnimo se masirati, še posebej abdominalni predel (V našem programu Poporodni preporod in Transformacija najdete vajo Abdominalna masaža). Masirajte svojega dojenčka in otroka. (Pridružite se nam na tečaju masaže dojenčka!)
Vsaj 1x premislimo pred uporabo antibiotikov in drugih farmakoloških sredstev (vključno s kontracepcijskimi tabletkami!).
Začnimo se več gibati in manj sedeti! Naredimo vsaj 8.000 korakov na dan.
Zmanjšajmo količino sevanja telefonov, tablic, računalnika in TV.
Ženska, ki misli zanositi, naj se na to začne pripravljati že veliko prej! (Če potrebujete pomoč, jo najde v našem programu Celostna nosečnost)
Kaj bi še dodali vi? Zapišite v komentar! Delite objavo, Človek je postal sam sebi volk!
Zdravo črevo je ključ do zdravih možganov.
V zvezi s tem je nastal nov priročnik ZDRAVO ČREVO – ZDRAVO TELO (IN MOŽGANI)! S klikom na spodnji gumb si lahko naložite brezplačni video iz tega Priročnika.
Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Prijavi se na kratek in brezplačni telefonski posvet!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni video iz programa Poporodni preporod
Želim prejeti en brezplačni video iz programa Poporodni preporod!
Brezplačni video stres & vagus
Želite prejeti brezplačni video stres & vagus
Brezplačni video iz programa Celostna nosečnost!
Želite prejeti brezplačni video iz programa Celostna nosečnost?
Kaj nam sporoča gibljivost jezika?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Bi se radi prijavili na individualno obravnavo? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
[mc4wp_form id=73858]
Kaj so pasti vadbe po porodu?
Želite prejeti brezplačno trilogijo videov – Kako začeti z vadbo po porodu!
Brezplačni telefonski posvet
Imate vprašanje? Spodaj vpišite podatke in v najkrajšem času vas pokličemo. Hvala
Naroči se zdaj
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Več o programu o programu funkcionalno medenično dno
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIDOBITE PONUDBO
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Ste v obdobju 0 - 6 tednov po porodu?
Ne veste, kaj bi lahko storile za svoje telo v tem obdobju, da nehote ne zavirate okrevanja, ampak ga pospešite? Naložite si BREZPLAČNI VODIČ z video vajami za prvih 6 tednov po porodu!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za brezplačno vsebino izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI WEBINAR O DIHANJU
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
TOP 5 VAJ ZA FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Brezplačni priročnik Zdrava stopala
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI TEST - ALI ŽE LAHKO ZAČNEM Z VADBO PO PORODU?
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prijava na brezplačni posvet ali FMS testiranje!
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Alja, želim izvedeti več o
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Prehranski vodnik
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
KAKO DO BOLJŠE TELESNE DRŽE IN MANJ BOLEČIN? BREZPLAČNI VODNIK
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
Vabim te, da preizkusiš del programa brezplačno!
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
BREZPLAČNI VIDEO PRIROČNIK O DIASTAZI REKTUSOV
Za ogled brezplačne vsebine izpolnite spodnja polja.
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.
PRIJAVA
* V skladu z GDRP vas obveščamo , da se bodo vaši podatki hranili v bazi za pošiljanje brezplačnih vsebin, promocij in novosti Vadbene klinike. Več si lahko preberete v Izjavi o zasebnosti osebnih podatkov. Iz baze se lahko kadarkoli odjavite.