Posted on 33 komentarjev

Kako dejansko krepimo telesno jedro (core) in zakaj je to pomembno? (pri odpravljanju bolečin, inkontinence, diastaze rektusov..)

Za vse je ‘kriva’ gravitacija.

Naše telo je 24 ur na dan podvrženo gravitaciji. To pomeni, da nas ‘nevidne sile’ ves čas, vsako sekundo našega življenja vlečejo proti tlom. Ko se rodimo, iz tega razloga lahko samo ležimo. Nismo še razvili ustrezne stabilnosti in mobilnosti.

Prvih dvanajst mesecev našega življenja je ključnih za razvoj ustreznih motoričnih vzorcev, ki nam potem ne samo pomagajo premagovati sile gravitacije v zelo različnih položajih, ampak tudi premikati naše telo skozi prostor. Obračanje, plazenje, oziroma kobacanje so zato ključni položaji in vzorci gibanja, ki ustvarijo v našem telesu dovolj stabilnosti, da smo lahko mobilni.

Kaj sploh je stabilnost?

Razdelimo naše skeletne mišice na dve skupini. Prva skupina se imenuje ‘mobilizatorji’ (torej večje površinske mišice, ki nas premikajo) in druga ‘stabilizatorji’ (globoke, lokalne, intrinzične mišice, ki nas podpirajo).

Sedaj si poglejmo od bližje globoke stabilizatorje, ki se nahajajo v našem trupu. (glej spodnjo animacijo). Lahko si jih predstavljamo v obliki balona. Okrog In okrog balona poteka globoka trebušna mišica (m. transversus abdominis), vlogo ‘pokrova’ ima trebušna prepona (diafragma), na dnu se nahaja medenična prepona oziroma mišice medeničnega dna in tik ob vretencih hrbtenice multifidusi. Te mišice se med seboj povezujejo s fascijami (Kaj so fascije?) in tvorijo intra-abdominalni pritisk. Vloga tega pritiska je ustvariti fiksno bazo od katere lahko vlečejo udi. 

Spreminjanje pritiska je prisotno ves čas. Vsakič ko se dvignemo ali ko kaj dvignemo, se spustimo na tla, poskočimo, zakašljamo, kihamo, opravljamo potrebo ipd.. se pritisk poveča. 

Primer jambora na jadrnici. Naloga jambora je, da ostane fiksen kljub uporu vetra v jadra. če bi se jambor premikal skupaj z jadri, bi bilo gibanje jadrnice onemogočeno.

Obstaja pa vseeno bistvena razlika med jamborom in našim telesnim jedrom. Jambor je rigidna struktura, medtem ko je naše jedro respiratorno premično/dinamično/elastično.

Morda bi bila boljša primerjava z drugimi vertikalnimi strukturami, kot so na primer nebotičniki. Nebotičniki so narejeni tako, da se premikajo! Morajo biti fleksibilni, da se lahko upirajo močnim vetrovom. S svojo fleksibilnostjo omogočajo različnim delom nebotičnika, da regulirajo pritiske. Če bi bili nebotičniki strogo rigidni, bi se ti posamezni deli sčasoma poškodovali in ogrozili svoj pokončni  ‘obstoj’.

Pa vseeno je naše telo še bolj napredno. Zakaj? Ker je odzivno! Ker vsakič anticipatorno reagira na spremembe pritiska in sil! Kako? Naše telesno jedro se aktivira (oziroma bi se moralo aktivirati) nekaj milisekund pred vsakim korakom (še predno se noga dotakne tal), pred vsakim dvigom, spustom, poskokom.. Ampak zakaj? S tem ne samo da ustvari fiksno bazo od katere vlečejo velike mišice primikalke, ampak podpre oziroma stabilizira sklepe! To je nujni pogoj, če se želimo premikati skozi prostor!

Problem nastane takrat, ko globoki sistem stabilizacije ni več anticipatorno odziven.

To je vzrok ali posledica vseh mišično-skeletnih težav in bolečin – od bolečin v križu, vratu, kolenih, lopaticah, ramenih ..pa vse do urinske inkontinence, zdrsa ali prolapsa medeničnih organov, diastaze rektusov ipd.

Dokazano je, da v primeru bolečin in zgoraj opisanih težav (‘puščajočega jedra’) telo izgubi anticipatornost jedra. To se zgodi tudi po kirurških posegih, porodu..

Športniki in rekreativci to opazijo v obliki slabega napredovanja, poškodb, utrujenosti, zakrčenosti mišic..

Če izgubljamo na moči telesa ali obsegu gibanja, potem se moramo vprašati o stabilnosti. Če telo ni pravilno stabilizirano, se bo zaščitilo tako (da ne pride do poškodb), da nam zmanjša obseg gibanja (zakrči mišice) in ugasne moč in s tem zaščiti šibkost.

Primer s ‘Schwarzeneggerjem’: ‘Schwarzenegger’ visi z eno roko z veje drevesa. Pod tem drevesom teče reka in v njej se utaplja njegov prijatelj. Schwarzenegger je seveda dovolj močan, da ga s prosto roko potegne iz vode. Ampak ali je dovolj močna tudi drevesna veja? Če se veja zlomi, je njegova moč neuporabna. Stabilna veja predstavlja stabilno telesno jedro. Naše telo je lahko le toliko močno, kot je stabilno jedro.

In če vztrajamo s treningi (ali gibanjem, dvigovanjem otrok) še naprej, ne da bi popravili globoki stabilizacijski del telesa, potem samo prilivamo ojle na ogenj – ustvarjamo kompenzatorne vzorce, ki nas lahko na koncu drago stanejo.

Takrat ljudje začnejo trenirati ‘core’ ali delati trebušnjake – v bistvu pa konstantno shranjujejo vedno isti in napačni vzorec v centralni živčni sistem!

Kaj pomeni trenirati ‘core’ in kaj moč?

Primer. Če sem zelo hiter pri izogibanju udarca na lice, ampak glavo umaknem šele po tem, ko sem dobil udarec, je moja hitrost neuporabna. Zato je ključnega pomena tudi pravočasnost stabilizacije telesnega jedra.

Torej trenirati moramo pravočasnost reakcije!

Možgane moramo ponovno naučiti/prepričati, da aktivira telesno jedro (in to koordinirano) vsakič še predno se zgodi povečan IAP torej znotraj-trebušni pritisk (pred udarcem, pred padcem, pred korakom, pred poskokom, pred dvigom torbice, pred dvigom s stola, pred počepom ipd..)

To je motorično učenje (učenje oziroma reprogramiranje možganov), povezano je z dihanjem (glej animacijo zgoraj) in ni podobno nobenemu treningu vodenih vadb!

Telo (možgani) potrebuje določeno število (zavestnih) ponovitev, da vzpostavi nov motorični vzorec v obliki ‘avtopilota. Takrat smo spet na ‘varni strani’.

Kako vemo, v kakšni ‘formi’ je naše telesno jedro, če nimamo vidnih težav kot so inkontinenca, bolečine v križu, diastaza rektusov, slaba drža, pogoste poškodbe ipd?

Lahko naredimo preprost PREIZKUS!

1.Postavimo se stoje, vzravnano in gledamo naravnost. Nato se z brado dotaknimo prsnice (ne da bi si pomagali z odpiranjem ust). Ne gre? Če ne gre, vstavimo med noge (med stegna) žogo ali blazino in jo stisnemo, nato poizkusimo še enkrat. Če v tem primeru dobimo večji obseg gibanja in/ali se z brado dotaknemo prsnice, pomeni, da je naše telesno jedro šibko. V primeru, ko je telesno jedro šibko, telo zaklene gibljivost. Gibljivost in šibko jedro ne gresta skupaj. Še posebej v vratni hrbtenici. Bi bilo prenevarno za hrbtenjačo.

2. Drugi podoben preizkus. Stojimo poravnano, nato se z rokami spustimo v predklon. Ali se dotaknemo tal (ne da bi pokrčili kolena?) Če je odgovor ne, stisnemo med stegni blazino ali žogo. Se sedaj naš predklon poveča? Če da pomeni, da je naše telesno jedro šibko. Tudi v tem primeru telo zaklene gibljivost, če naša osrednja fiksna baza ni stabilna.

Kako torej zgleda refleksiven trening telesnega jedra?

Refleksivni trening telesnega jedra je osnova vseh vadbenih programov in protokolov na Vadbeni kliniki. Osnov se posamezniki naučijo bodisi na individualni obravnavi, delavnici ali skozi online programe.

Pri motoričnem učenju refleksivne stabilizacije telesa morajo biti izpolnjenih pet osnovnih pogojev:

  1. Pravočasnost – Koliko časa pred gibom (pred povečanim IAP) moramo aktivirati globoke mišice
  2. Dihanje – Ali si pomagamo z vdihom in izdihom (Dihanje mora biti ustrezno, preponsko z rebri)
  3. Telesna drža – Trebušna prepona se mora nahajati nad medenično prepono (kot bi se zobata kolesa ujemala med seboj)
  4. Ročica – Pri dvigovanju bremen (tudi npr pri vaji ‘Dvig glave’) uporabljamo kratko ročico
  5. Količina moči – Mišice aktiviramo ravno prav močno, glede na povečan pritisk (ne preveč – ne premalo)

Z vajami začnemo leže na tleh in jih počasi stopnjujemo do stoje na obeh nogah oziroma na eni nogi (ali do poskokov, če je to potrebno).

Eden od načinov takšnega treninga je razložen skozi filozofijo ‘barefoot science’ za kar najdete daljše pojasnilo v tem BLOGU ali Brezplačnemu priročniku za zdrava stopala. Zakaj stopala? Naše telesno jedro se dejansko začne že v stopalih!

Naš cilj je ‘reprogramirati’ možgane, da so ponovno sposobni upravljati stabilizacijo kot so jo že nekoč znali (ali bolje). 

Na novo naučeno ‘tehniko’ nato integriramo v naprednejše vaje in druge vsakodnevne gibalne vzorce.

Kdo bi moral trenirati na tak način?

Vsak človek, ki na dan (na stolu) sedi več kot eno uro.

Vsak športnik ali rekreativec.

Vsi otroci športniki!

Kdorkoli ima prisotne bolečine, zakrčenost telesa, inkontinenco, prolaps, diastazo rektusov, po posegih, zlomih, zvinih, avtomobilskih poškodbah, traumah..

Koliko časa bi morali trenirati na tak način?

Dokler možgani ne obvladajo sami predhodno aktivirati telesnega jedra in z ravno pravo močjo.

Kaj pomeni s pravo močjo?

Primer. Pred nami stoji na tleh vrečka polna solate. Vrečko želimo dvigniti, a pod solato ne opazimo 2L mleka. Možgani hitro preračunajo, koliko je ‘težka’ solat in na kakšen način (s kakšno močjo) moramo dvignit vrečko. Ker smo spregledali ‘utež’ dveh litrov, nas ta napaka napačne stabilizacije lahko stane hudih bolečin v križu.

 

Zato so oči oziroma vid zelo pomemben faktor. Tudi če hodimo in spregledamo luknjo sredi gozdne poti, bomo vanjo zelo nerodno stopili in se morda celo poškodovali. Če jo bomo zagledali pravočasno, bo naše telo (možgani) še pravočasno poskrbelo za drugačno aktivacijo mišic, da se bomo s korakom prilagodili drugačnemu terenu.

Torej anticipatornost in še enkrat anticipatornost..

Ko jo enkrat izgubimo, si jo lahko povrnemo nazaj le z ustreznim motoričnim treningom.

Zaključna misel..

Upam, da vam je članek, poln prispodob, uspel narisati sliko, kako mehanično deluje naše telo. Če potrebujete pomoč pri obnovi telesnega jedra oziroma pri odpravljanju zgoraj omenjenih težav, nas lahko kontaktirate bodisi za individualno obravnavo bodisi za online programe, delavnice ali vadbo v mini skupinah.

Morda je ravno tak trening manjkajoči člen v vaši nedokončani sestavljanki zdravja.

Posted on 22 komentarjev

Plank – Pravilna & nepravilna izvedba in smiselnost

Zakaj ‘plankanje’?

 

V poznih 90ih letih (prejšnjega stoletja) so prišle na dan raziskave, ki so pokazale, da je proti bolečinam v križu ali za boljše športne dosežke oziroma gibanje brez /z manj poškodbami potrebno krepiti globoke intrinzične mišice trupa oz stabilizatorje. (P. Hodges 1996). Tak trening (in motorično učenje pravočasne in koordinirane kontrakcije teh mišic) ni več sovpadalo s ‘klasičnim’ treningom trebušnih mišic ‘ala’ trebušnjaki (upogibov trupa), kjer se targetira samo površinski premi trebušni mišici (in do določene mere stranske trebušne mišice).

 

Ali ste vedeli –  bolj se targetira površinske trebušne mišice, bolj so te neusklajene z globokimi in prevzemajo še njihovo vlogo, kar pomeni da globoka trebušna mišica postaja šibkejša. Preberi še članek Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

 

S tem ‘gibanjem’ oziroma eksplozijo popularnosti ‘core treninga’ se je rodila tudi vaja plank oziroma deska. Vaja izgleda in deluje zelo preprosto. Poleg telesnega jedra aktivira pravzaprav vse mišice v telesu.

 

Ljudje, ki po naravi hočemo vedno več in biti boljši od drugih, smo to vajo spremenili v prava tekmovanja in držimo ta položaj rekordno število minut – celo ur! Pa imamo dejansko tudi toliko (več) koristi od tega?

 

Plank je izredno popularna vaja, zanjo ne potrebujemo nobenih pripomočkov (samo lastno težo), ne telovadnice ne posebnega znanja. Vendar opažam zelo veliko posameznikov  in posameznic, da jo izvaja nepravilno in s tem zamuja prednosti dobrega treninga ter ‘pokasira’ posledice slabega. Zato sem se odločila pripravit ta članek in celo kratek Praktični video vodič Popolni plank  z vsemi prikazi, razlagami, navodili in vajami (izide 2.6.2019).

 

Dajmo ta telesni položaj vzeti pod drobnogled!

 

Poglejmo, kaj so njegove dobre plati, kaj slabe. Poglejmo kdo bi se moral vzdržat te vaje, ker bi z njo več izgubil kot dobil. Poglejmo si tudi, katere so boljše alternative, katere so modifikacije planka na lažje in katere na težje. In na koncu si privoščimo ‘korak za korakom’ vodeni video program vaj, ki nas bo pripeljal do izvedbe popolnega planka od katerega bomo imeli dejansko koristi.

 

Kaj je dobrega pri ‘plankanju’ ?

 

Če je plank izveden pravilno, krepi tako globoko stabilizatorje trupa, kot izometrično površinske trebušne mišice in ramenski obroč. Ob tem se ne moremo izogniti sicer morda nepotrebni obremenitvi mišice psoas oziroma vseh kolčnih fleksorjev (mišic upogibalk kolka), površinskih vratnih mišic, vendar lahko to odpravimo z ustrezno post-raztezno vajo.

 


Na sliki končni položaj izvedbe FMS (Functional movement screen) testa ‘Trunk stability push up’, kjer se je potrebno iz ležečega položaja na tleh, pod določenimi pogoji, ravno dvigniti na stegnjene roke. (Test je prikazan v Praktičnem video vodiču Popolni plank).

 

Kaj je slabega?

 

Lahko se zgodi, da planka nismo sposobni izvesti korektno. To nam bodisi onemogoča slaba telesna drža ali preveč šibko telesno jedro (npr pri diastazi rektusov, povešenju medeničnih organov, bolečinah v križu..) ali neznanje.

  1. Lopatice in ramenski obroč – nepravilna drža
  2. Ledveni del hrbtenice (prevelika ledvena krivina)
  3. Ledveni del hrbtenice (gre v grbo – preveč fleksije v kolkih)
  4. Zakrčena ramena
  5. Vrat in glava izven ravne linije
  6. Preveč iztegnjeni komolci (če delamo plank na iztegnjenih rokah) pri ljudeh s hipermobilnimi komolci
  7. Nepravilno dihanje oziroma zadrževanje diha
  8. Predolgo časa v položaju planka

 

Več o posameznih točkah smo prikazali v Video vodiču! Kot tudi odgovor na sledeče vprašanje:

 

Ali veste na kaj morate biti pozorne, če ste po porodu, ali imate težave s prolapsom medeničnih organov, ali imate trebušno oz dimeljsko kilo ali hernijo diskov oziroma si tega ne želite pridobiti ali povečati?

 

Kakšen je popolni plank (od glave do peta) 10 ključnih točk?

 

  1. stopala so skupaj (širše so postavljena stopala, večja je oporna površina, lažja je izvedba vaje).
  2. Kolena so iztegnjena (Če so kolena pokrčena..
  3. Medenica je rahlo v posteriornem nagibu
  4. Hrbtenica v nevtralni/poravnani liniji
  5. Lopatice so skoraj popolnoma razmaknjene in v zunanji rotaciji (aktivacija mišice serratus anterior!)
  6. Glava in vrat sta v podaljšku hrbtenice
  7. Komolci so direktno pod rameni
  8. Podlahti sta vzporedni
  9. Dlani imajo pesti
  10. Pravilno dihamo!
  11. Ne držimo predolgo!

 


Še en položaj (lahko tudi vaja) iz FMS testiranja (Functional movement screen) – ‘Rotary stability’, kjer moramo istočasno dvigniti istostransko roko in nogo, ne da bi pokvarili držo trupa. To je hkrati test in vaja oziroma priprava na plank. Pri tej vaji ne moremo (škodljivo) kompenzirati, kot lahko pri planku. (Celoten test je prikazan v Vodiču Popolni plank).

 

Vse točke (zgornje in spodnje) so natančneje opredeljene v Praktičnem video vodiču Popolni plank – saj vsebina presega zmožnosti tega bloga.

 

Izvedba plenka ima glede na naše zmožnosti in potrebe zelo številne različice, ki vajo naredijo bodisi lažjo bodisi težjo.

 

Primeri alternativnih plankov:

  1. Iztegnjene roke
  2. Kolena v opori na tleh
  3. Plank ob steno (še posebej za nosečnice in po porodu) oziroma ob dvignjeni oporni površini za roke
  4. Stranski plank (v opori na kolenih ali brez, z izegnjenima zgornjima okončinama ali brez, dinamičen ali statičen, s pripomočki kot je žoga, bosu žoga, vibracijska palica, z balonom, statični ali dinamični, z rotacijami ali brez itd..)
  5. TRX plank
  6. Planki z balonom
  7. FMS plank (iz testiranja Functional Movement Screen)
  8. Obratni plank, spinning plank

 


Na sliki položaj iz videa ‘Priprave na plank’ z žogico – težja modifikacija.

 

Ne pozabimo dihati..

 

Ne pozabimo se pri planku vprašati tudi, kako pravilno dihati! Sicer optimalno preponsko dihanje pri takšni statični drži kot je plank deaktivira globoko trebušno mišico in položaj kompenzatorno začnejo podpirati naše površinske trebušne mišice, kar ni naš cilj. Zato se je treba na takšno dihanje pripraviti. Najslabše je pri planku zadrževanje diha. To znatno poveča pritisk na trebušno steno in medenične organe – nevarno za diastazo rektusov in prolaps medeničnih organovČe imate omenjene težave, potem sta za vas primerna programa POPORODNI PREPOROD ali FUNKCIONALNO MEDENIČNO DNO. Tu si boste zagotovili ustrezne temelje. Tudi ob prisotnosti drugih herniacij se predhodno lotite temeljev,pravilne drže, nošenje in dihanje.

 


Dihalne vaje, mobilizacija trebušne prepone s pomočjo mehke žoge – ena od pripravnih tehnik za Popolni plank.

 

Kakšna je smiselnost planka?

 

Poleg pravilnega načina dihanja pa se moramo vprašati tudi o smiselnosti planka. Ali je funkcionalen? Podpira naše vsakodnevno gibanje oziroma gibalne vzorce? Posnema katerega od njih? Gre za statično držo, brez krepitve rotacijske stabilnosti – ki je sicer prisotna v našem gibanju. Če smo malce iznajdljivi, lahko plank nadgradimo tudi v tem smislu.

 


Na sliki utrinek iz videa Spinning oziroma rotacijski plank na žogi.
Posted on Leave a comment

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Ali ste vedeli tudi, da večji ‘six pack’ imate, manj uteži lahko dvignete in več poškodb tvegate (bolečin v križu)? Ljudje trenirajo površinske trebušne mišice predvsem iz estetskih razlogov, zaradi bolečin v križu ali ženske v poporodnem obdobju. Dosežen učinek pa je ravno nasproten, saj premočne površinske mišice ne stabilizirajo hrbtenice in nadvladajo globoko trebušno mišico in ostale mišice trupa – stabilizatorje.

Verjetno sem edina, ki si ne želi ‘six packa’. No, six pack (ali bolje rečeno’ eight pack’, imamo pod kožo in maščobo tako ali tako vsi). Medtem, ko sem že pisala o vplivu premočnih trebušnih mišic (predvsem preme trebušne mišice – rectus abdominis, tako imenovani ‘six pack’) na telesno držo Kaj bi morala vsaka (bodoča) mamica vedeti o trebušnih mišicah 2.del in diastazo rektusov Kaj bi morala vsaka (bodoča) mamica vedeti o trebušnih mišicah 1.del, tokrat predstavljam še drugačen vidik.

Momogrede.. za tiste, ki vas več zanima ‘six pack’ v povezavi z dvigovanjem uteži, si lahko več o tem preberite na tej povezavi: breakingmuscle.com/olympic-weightlifting/six-pack-abs-make-you-less-efficient-in-weightlifting in še raziskava na to temo: journals.lww.com/nsca-scj/Abstract/2010/10000/Overtraining_the_Rectus_Abdominis_Can_Make_You.9.aspx

Trening trebušnih mišic je zelo povezan z dihanjem. Ko stiskamo trebušne mišice, namreč zelo omejimo gibanje trebušne prepone, glavne dihalne mišice. Tudi o tem sem že pisala tu Nevarnosti pogodtega stiskanja trebuha in nošenja steznikov. Bolj omejimo gibanje trebušnih mišic, bolj omejimo tudi gibanje trebušne in medenične prepone (glej spodaj).

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Trebušne mišice treniramo zaradi njihove vloge pri stabilizaciji hrbtenice oziroma trupa. Klasična vaja za krepitev ‘six packov’ je upogib trupa. V tem položaju je nemogoče aktivirati globoko trebušno mišico. Za aktivacijo TrA je potrebno imeti hrbtenico in medenico v nevtralnem položaju. Tukaj si lahko prebereš več o tem:  : http://www.juliewiebept.com/fitness/why-crunches-dont-work/. tukaj pa si lahko pogledate video, kaj se dogaja s hrbtenico med trebušnjaki: www.youtube.com/watch

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Medtem, ko je veliko govora o premi, poševnih in globoki trebušni mišici, se zelo malo pozornosti posveča trebušni preponi, ki je tudi stabilizator trupa in hrbtenice in prav tako spada pod trebušne mišice.

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Na sliki prikaz trebušne prepone oziroma diafragme, glavne dihalne mišice in ene od mišic globokega telesnega jedra oziroma stabilizatorjev trupa, ki predstavlja hkrati ‘pokrov’ trebušne votline in ‘dno’ prsne votline.

Raziskave so pokazale razliko v dihalnih vzorcih med tistimi z in tistimi brez bolečin v križu:

www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27140958

www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22236541

www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16515418

Problem močnih trebušnih mišic je v tem, da omejujejo gibanje diafragme in s tem ohranjajo ali celo povzročijo bolečine v križu. In ne samo v križu, tudi v drugih predelih hrbta, v vratu ali ramenih.

Kako je potem treba trenirati trebušne mišice?


Večina ljudi sploh ne uporablja polne kapacitete diafragme in ne diha s spodnjimi pljučnimi režnji. Kakšne so posledice plitvega dihanja, si preberite tu Katera je najpomembnejša mišica človeškega telesa.

Med treningom ima diafragma dvojno vlogo in vsaj 2x težjo kot v mirovanju. Mora zagotavljati več kisika mišicam in mora stabilizirati hrbtenico, ki prenaša večje napore.

Zato morajo trebušne mišice z vsakim vdihom postati mehke, da se diafragma lahko skrči navzdol. Nam najbolj poznana trebušna mišica ‘six pack’ (rectus abdominis) sploh ni stabilizator hrbtenice, ampak njena upogibalka.

Če je mišica močna in aktivna, še ne pomeni, da je koordinirana (da sinhrono sodeluje z drugimi mišicami pri stabilizaciji trupa)!

Optimalno delujoča diafragma omogoča skupaj z ostalimi stabilizatorji trupa (transversus abdominis, oziroma krajše TrA, mišice medeničnega dna oziroma krajše MMD in multifidusi) optimalno stabilizacijo in tudi boljšo relaksacijo telesa, ki je ključnega pomena za manj zakrčene mišice po celem telesu in s tem ohranjanjem boljše telesne drže. Boljša telesna drža pa pomeni boljšo aktivacijo teh stabilizatorjev.

Naj omenim še povezanost delovanje diafragme in ledvene mišice Quadratus lumborum (QL) in mišice psoas. Prva je, če deluje v paru leva in desna, zelo pomembna pri dihanju in stabilizaciji hrbtenice, medtem ko enostranska aktivacija upogne trup lateralno (rebra proti medenici) ali pa privzdigne medenico proti rebrom. Druga mišica, psoas, pa je edina mišica v človeškem telesu, ki povezuje zgornji in spodnji del telesa (preko medenice), je glavna upogibalka kolka in zaradi svojega poteka preko ledvenih vretenc lahko v preveč napetem stanju vleče ledveni del hrbtenice naprej (povečuje ledveno lordozo) in s tem bolečine v križu. QL in psoas , kadar delujeta oba hkrati, delujeta sinergistično tudi med seboj in pomagata stabilizirati hrbtenico.

Zakaj je zdaj to pomembno? Obe omenjeni mišici si delita skupno fascijo (mišično ovojnico) z diafragmo. (Stičišča teh mišic so vidna na zgornji sliki z diafragmo). Tako, da lahko disfunkcionalno delovanje diafragme vpliva na disfunkcionalno delovanje QL in psoasa in obratno na primer zakrčen psoas zaradi sedenja vpliva na delovanje diafragme in tudi na QL!

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Slika prikazuje ledveno mišico quadratus lumborum in hkrati tudi njen razteg na levi strani in njeno sprostitev na desni strani.

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Slika prikazuje mišico psoas oziroma iliopsoas (iliacus + psoas).

Kako torej funkcionalno trenirati trebušno prepono in trebušne mišice hkrati z namenom stabilizacije trupa in odpravljanje bolečin?
1. Masaža trebušnih mišic (ki masira tudi iliopsoas in diafragmo) na trebuhu s pilates žogo
2. Konstruktivni počitek (angl. Constructive rest position and psoas release) (spodaj na sliki)
3. Diafragmalno – prsno dihanje s forsiranim izdihom, sinhrono aktivacijo medeničnega dna in nagibom medenice leže na hrbtu
4. Lewit
5. Petje in dihalne igre
6. Podaja medicinke (na nestabilni površini)
7. Globoka miofascialna sprostitev mišic s terapevtskimi žogicami

Zakaj six pack povzroča bolečine v križu?

Primer treninga trebušnih mišic (in zadnjice) brez trebušnjakov!

Opis posameznih tehnik presega kapacitete tega bloga. Poleg tega je najbolje vsako telo obravnavati individualno in upoštevati njegove posebnosti. S klikom na spodnji gumb pridobi več informacij o online programu BOLEČINE V KRIŽU.

Če si pred kratkim (ponovno) postala mamica, PREVERI VSEBINO EDINSTVENEGA INTERAKTIVNEGA 90 DNEVNEGA ONLINE PROGRAMA POPORODNI PREPOROD!

Preveri tudi našo pametno vadbo v mini skupinah!