Posted on Leave a comment

Je novorojenček tabula rasa? Ni.

Je novorojenček ‘TABULA RASA’ , nepopisan list papirja? NI.

To dejstvo izpostavljamo iz dveh razlogov. Veliko ljudi je še vedno zmotno prepričanih, da je plod v maternici zaščiten pred vdorom neželenih snovi. Prav tako vlada prepričanje, da se razvoj začne z rojstvom.

Pa temu ni tako. Poglejmo si zakaj.

V popkovni krvi novorojenčkov so našli industrijske kemikalije, pesticide, težke kovine, ostanke cigaret in alkohola!

Prav tako plod ni varen pred elektro-magnetnimi in visokofrekvenčnimi sevanji.

Razvoj možganov se začne že kmalu po spočetju. Uganete kateri senzorični organ se najprej razvije?

To je organ za ravnotežje – vestibularni sistem! Z njim otrok že v maternici zaznava, kaj je spodaj in kaj zgoraj in ko je od 32. tedna dalje glavica težja od telesa, mu poleg le te tudi organ za ravnotežje pove, kako se mora postaviti (z glavo navzdol in s hrbtom v levo – zato je tudi maternica večja na levi). Pa se to zgodi vedno? Žal ne.

Gibanje nosečnice in dobra telesna drža pomagata pri boljši legi ploda in s tem tudi pri boljšem razvoju možganov, seveda pa to ni edini faktor.

Otroci z medenično vstavo imajo že v štartu, še pred rojstvom, malce slabše razvit organ za ravnotežje, kar je direktno povezano z razvojem primarnih in prenatalnih refleksov, ki se (med drugim) otroku pomagajo roditi.

Takšne vstave po navadi (in velikokrat po nepotrebnem) ‘rešujejo’ s Carskim rezom, kar otroka dodatno oropa realizacije teh refleksov. (na primer popadki izzovejo določene refleksne gibe kot so SG in ATNR, ki se otroku pomagajo prebijati skozi porodni kanal in vplivajo na nadaljnji razvoj možganov). (Kako preprečiti carski rez?)

Ker otrok ne gre skozi porodni kanal, pa je prikrajšan tudi za mamin vaginalni mikrobiom, ki služi za razvoj njegovega, kar zopet vpliva na nadaljnji razvoj in zdravje otroka.

Torej, ko se otrok rodi, je že lahko svojo mamo olajšal za nekaj amalgama v zobnih plombah, nekaj svinca in pesticidov, bil obsevan z visokofrekvenčnim sevanjem telefona, ko se je mama pogovarjala po telefonu in telefon držala na svojem telesu (medtem, ko bi lahko uporabljala vsaj zaščitne tkanine..) ter ima neizražene porodne reflekse.

Ali ste vedeli, da določena primitivna ljudstva se vsaj šest mesecev pred zanositvijo pripravljajo nanjo z ustrezno prehrano, gibanjem in protokoli?

In ali ste vedeli, da se novorojenček lahko rodi tudi z ujetimi čustvi mame v nosečnosti ali celo od svojih prednikov? Ampak to je sedaj že druga tema.. (Se pa da delati tudi na tem..)

Kaj pa mi naredimo?

Se kaj razstrupljamo pred zanositvijo (če je planirana)? Poskrbimo za boljšo držo in gibanje, da bo imel otrok prave pogoje za gibanje v maternici in s tem boljše pogoje za razvoj možganov in lažji porod, po možnosti skozi medenico? Ali moški nehajo nosit telefon v žepih, s čimer (med drugim) vplivajo na kvaliteto spermijev?

Imejmo pravočasno v mislih, da se zdravje in kvaliteta otrokovega življenja začne že veliko pred rojstvom oziroma veliko pred zanositvijo.

Preberite poglobljen članek o tem, kako razvojne nepravilnosti (kot avtizem) nastanejo že v maternici in kako lahko zmanjšamo njihov vpliv!

Posted on Leave a comment

Nosečnice, poznate vašo glavno porodno mišico – je vaša zaveznica ali nasprotnica?

Katera je najbolj spregledana mišica pri različnih vadbah za nosečnice?

 

V telesu imamo posebno mišico, za katero bi lahko trdili, da predstavlja telesni center/sidro za vse ostale mišice, saj preko skupnih mišičnih ovojnic vpliva na njihovo delovanje. Hkrati pa opravlja tri pomembne funkcije: dihanje, stabilizacija trupa in bruhanje, kašljanje (zaklopka požiralnika). Podrobneje smo o tem že pisali in si lahko preberete TU.

 


Tako izgleda naša glavna dihalna mišica (skeletne mišica), imenovana trebušna prepona ali diafragma.

 

Predstavljam vam trebušno prepono oziroma diafragmo. V nosečnosti skrb zanjo ne predstavlja le koristi za mamo, ampak tudi za se nerojenega otroka. Je tudi glavni vzvod mehanizma iztisa dojenčka.

 


Slika prikazuje spremembo lege diafragme med nosečnostjo. Ta spremenjena lega narekuje nove okoliščine in pri moderni ženski, ki že sicer primarno prsno diha, namesto s prepono, ustvarja veliko nezaželenih okoliščin v nosečnosti.

 

Zakaj je ‘kondicija’ trebušne prepone tako pomembna v nosečnosti?

 

  1. Detoksofikacija Preponsko dihanje skozi nos omogoča optimalno delovanje pljuč, ki so sposobna reducirati 70% toksinov iz telesa, kateri bi lahko prešli placento in ogrozali delikatni razvoj ploda.
  2. Kortizol – Previsoka raven stresnih hormonov lahko negativno vpliva na razvoj zarodka, počutje mame v nosečnosti in zelo oteži sam porod. Kortizol je hormon simpatičnega živčevja (fight or flight or freeze), dihanje s prepono pa vzpostavlja parasimpatično živčevje (rest or digest).
  3. Prekomerna telesna teža, diabetes in preeklampsija S pravilnim dihanjem in aktivacijo trebušne prepone smo bolj uravnotežene na vseh telesnih sistemih, tudi na kemičnem nivoju in nivoju hormonov, ki regulirajo krvni sladkor, krvni pritisk ipd.
  4. Prostor za plod Z optimalno ekskurzijo trebušne prepone v smeri navzdol (kavdalno) dosežemo tudi ekscentrični odmik stranskih trebušnih mišic s čimer dobimo prostor za rastočo maternico in plod, ki se tako lahko neovirano postavi v optimalen položaj za razvoj in porod.
  5. Psoas Psoas je ena izmed ključnih mišic pri iztisu ploda. To je prva mišica naše samoobrambe ‘fight or flight’, ki zakrči telo v C obliko. Če je vitalna in elastična, nam pomaga iztisniti plod, sicer zavira porod (predstavljajte si, da med porodom zagledate leva. Kaj mislite, da se bo zgodilo? Res je, porod se bo začasno ustavil. Psoas je s trebušno prepono povezan preko fascije (mišične ovojnice). Zato s ‘treningom’ trebušne prepone treniramo tudi psoas. žal pa tudi obratno. Slabo dihanje – slabo stanje psoasa.
  6. Telesna drža Preponsko dihanje je predpogoj za dobro poravnano držo, kjer so sklepi nacentrirani, žile, živce in organi pa niso utesnjeni ali asimetrično obremenjeni. Plitvo dihanje (ki ga kaj hitro ‘osvoji’ veliko nosečnic) vodi v držo z glavo zamaknjeno naprej, vratno grbo, spodvihan ‘rep’ medenice med noge (posteriorni tilt). V takem položaju nosečnico pestijo bolečine v križu, med lopaticami, ‘nosečniški’ išias, bolečine v sramni zrasti in kasneje zdrs medeničnih organov – plodu pa s tem zmanjšujemo njegov prostor in ga silimo v nepravilne lege.
  7. Prebava Ekskurzija prepone (gibanje dol in gor – glej gif spodaj) masira notranje organe, spodbuja prebavo in limfni obtok. Ker zaradi nosečniških hormonov gladke mišiče znotraj prebavne cevi zgubijo nekaj tonusa, prebavila pa so še dodatno omejena z rastočo maternico, je stimulacija z zunanje strani (prebavne cevi) preko dihanja še toliko bolj zaželena.
  8. Refluks Tudi nosečniški refluks je povezan z (ne)gibanjem prepone. Refluks pomeni slabo tesnenje zaklopke. Pa ste vedeli, da je ta zaklopka v bistvu v trebušni preponi? Gibanje prepone še dodatno omeji sedenje. Nosečnice, ki delajo v pisarni, imajo veliko več možnosti za refluks. (Zato ne iščimo odgovora vedno v lekarni ali pri ginekologu).
  9. Bolečine v križu, v vratu, diastaza rektusov, bolečine v medenici, okrogli ligament maternice.. vse našteto lahko povežemo z nepravilnim delovanjem trebušne prepone oziroma dihanjem. Bodisi zaradi neustrezne regulacije pritiska v trebušni votlini bodisi zaradi posledic delovanja mišic piltvega dihanja bodisi zaradi slabe stabilizacije preko delovanja prepone in njenih ‘partnerkih’ stabilizacijskih mišic. Pomnimo, da je v nosečnosti dihanje še toliko bolj pomembno, ne samo zato, ker dihamo za dva, ampak ker se gledano z biomehaničnega vidika konstruira popolnoma novo okolje delovanja našega mišično skeletnega in živčnega sistema.
  10. Imunski sistem Je povezan z limfnim sistem. (Limfni folikli v črevesju tvorijo protitelesa).Gibanje limfnega sistema (limfe po limfnih žilah) pa je v veliki meri odvisno od gibanja trebušne prepone – dihanja (in gibanja na splošno).
  11. Mehanizem za iztis ploda Trebušna prepona pri iztisu ploda igra vlogo bata v stiskalki. Vendar igra pri tem ključno vlogo igra ‘okoliških mišic – se pravi mišic medeničnega dna, trebušnih in psoasa. (Beri v nadaljevanju: tehniko iztisa po principu zobne paste).

 


Na tem prekrasni animaciji lahko vidite, kako poteka gibanje prepone med dihanjem. Pri vdihu se spušča, pri izdihu se dvigne. Ta mehanizem je mehanizem spreminjanja pritiskov v prsni in trebušni votlini, ki poskrbi, da zrak vdihnemo v pljuča in tudi izdihnemo ven (co2). Hkrati je to v kombinaciji z ostalimi mišicami trupa mehanizem regulacije pritiska v trebušni votlini, ki služi stabilizaciji telesa (da sploh lahko funkcioniramo, sedimo, stojimo, hodimo, premikamo ude).

 

Kako aktiviramo trebušno prepono v nosečnosti?

 

Najbolj idealno je, če se z njo začnemo ukvarjati že pred nosečnostjo, ker lahko takrat veliko več naredimo zanjo – tudi z rokami si jo lahko masiramo (pod rebri).

 

V nosečnosti je ekskurzija prepone omejena z maternico, ki zraste v trebušno votlino. Zato je pri dihalnih vajah ključnega pomena, da se zavedamo tudi aktivacije medrebrnih mišic (intercostalnih). Sicer se kaj hitro lahko zgodi, da začnemo dihati plitvo (z rameni), kjer prepono skoraj popolnoma izključimo.

 

Za lažje in boljše delovanje prepone, moramo ‘razmigati’ prostor, kjer se nahaja. Ujeta je med/pod rebri in hrbtenico, zato je dobro, da se naučimo a) mobilizirati prsno (torakalno) hrbtenico in rebra.

 

To lahko storimo na dva načina:

  1. Z mobilizacijskimi vajami 
  2. Z masažnimi žogicami

 


Prikaz vaje za preponsko dihanje z istočasnim odpiranjem trupa, reber, sproščanjem stranskih trebušnih mišic, ledvene mišice, velike hrbtne, prsne..

 

In seveda z uporabo prepone in medrebrnih (intercostalnih mišic).

 

Terapevtske masažne žogice nam pomagajo pri marsikateri nosečniški tegobi in tudi med samim porodom in po njej. Tukaj si poglejte VIDEO, kako sem jih uporabljala sama in kako so mi olajšale porod!

 


Aljina druga nosečnost (39 let) v odsotnosti bolečin in prvič s prisotnostjo terapevtskih masažnih žogic.

 

Neverjetno pa je tudi dejstvo, kako lahko premajhen modrček omejuje gibanje trebušne prepone in reber! V nosečnosti vemo, da se dojke povečajo, prav tako pa tudi obseg prsnega koša. Zato je ključnega pomena, da si čim prej omislite večji in bolj udoben (brez kosti) modrček.

 

Prepona lahko naleti na oviro pri gibanju tudi, ko potuje navzdol in sicer jo lahko (poleg ploda) omejujejo tudi prenatrenirane trebušne mišice in zakrčene (oziroma ‘pre-rekrutirane) mišice medeničnega dna (Za razmislek o keglovih vajah v nosečnosti, kliknite TU).

 

Kaj lahko storite, če so vaše mišice prenatrenirane? (Mimogrede prenatrenirane trebušne mišice velikokrat vodijo tudi v razmik trebušnih mišic oziroma diastazo rektusov – to si lahko pogledate v VIDEU posnetim S POPOLNO BEJBO, Tamaro Šimovič, ki je del online programa CELOSTNA NOSEČNOST.

 

Previsok ton površinskih trebušnih mišic balansiramo v nosečnosti bodisi z vajami za preponsko dihanje, (ki potekajo recimo leže na boku na mehki žogici z roko čez glavo) bodisi z razteznimi vajami za odpiranje trupa v frontalni in plantarni ravnini. (Recimo mlin na veter). To so pa hkrati tudi vaje, ki plodu zagotavljajo boljši prostor v maminem telesu in s tem tudi boljši položaj (lažji porod).

 

 

Previsok ton mišic medeničnega dna pa milimo z vajami, ki jim pravimo ‘medenično dihanje’ in masažo presredka (z masažnimi žogicami od zunaj in dihalnimi vajami hkrati od znotraj).. Pri teh vajah je gibanje mišic medeničnega dna sinhrono z gibanjem trebušne prepone (torej z dihanjem) – to je naravno gibanje medenične prepone. (Glej gif zgoraj).

 

Kako nam ta mišica pomaga pri porodu – pri iztisu?

 

Princip zobne paste: tudi za iztis zobne paste iz njene tube, moramo najprej odviti pokrovček. Pokrovček, ki se ne odpre predstavlja zakrčene mišice medeničnega dne. Roka, ki stiska tubo predstavlja trebušno prepono, same stene tube pa so trebušne mišice. Torej plod iztiskamo po principi iztisa zobne paste iz tube. (Za to obstajajo posebne vaje, ki jih začnemo izvajati 3-4 tedne pred predvidenim rokom poroda). Glavni akter je torej trebušna prepona (pravilen način dihanje), v koordinioranem sodelovanju trebušnih mišic in mišic medeničnega dna.

 

Ali ni to čudovita novica? Da lahko preko ene same mišice toliko dobrega storite zase in za vašega še nerojenega otroka!

 

Kje najdete več vaj za trebušno prepono oziroma več vaj, ki se dotaknejo mišic medeničnega dna, trebušnih mišic v nosečnosti, medrebrnih mišic in sproščanje psoasa?

 

Najlažji način je z nakupom posnetka praktične delavnice NARAVNA NOSEČNOST & NARAVNI POROD ali s priključitvijo našim MINI SKUPINAM VADBE ZA NOSEČNICE (lahko tudi individualno).

 

Najboljši način pa je izvajanje celotnega programa CELOSTNA NOSEČNOST (nosečnice v tretjem gestacijskem obdobju imate kar 50% popust!)  doma, po možnosti v kombinaciji z vadbo za nosečnice v našem vadbenem studiu.

 

Vadbe sem zasnovala v svoji drugi nosečnosti, kjer sem res veliko raziskovala ne samo na omenjene teme prepon, ampak tudi, kako roditi vaginalno po carskem rezu (oziroma kako se izogniti carskemu rezu na splošno) in tukaj lahko najdete MOJO VBAC PORODNO ZGODBO.

 

Želim vam vsaj tako lepo nosečnost, kot sem jo imela sama: brez bolečin, polna energije (v tem času sem poleg redne obveznosti ustvarila še online program CELOSTNA NOSEČNOST in ZDRAVA STOPALA!) diastaza se mi je popravil še pred porodom in rodila sem uspešno vaginalno po predhodnem carskem rezu.

Posted on Leave a comment

Miti v nosečnosti – ali so resnični in kaj je dejansko odsvetovano?

V nosečnosti se ženske iz previdnosti prevečkrat omejujejo z določenim načinom gibanja v strahu, da ne bi škodile sebi ali plodu. Obstajajo določeni miti s področja gibanja nosečnice, za katere nihče točno ne ve, kako so se osnovali. Poglejmo si nekaj takih mitov in nekaj samoumevnih gibov ali drž, ki vam v nosečnosti ne koristijo..

  1. Nosečnica naj ne bi pomivala oken v visoki nosečnosti, da se popkovina ne zavije okoli vratu.

Na gibanje popkovine vpliva predvsem otrokova aktivnost v maternici in dolžina popkovine, ne pa toliko gibanje matere. Približno vsak tretji novorojenček  se rodi s popkovino okoli vratu, vendar jih večina nima nikakršnih problemov. Več si lahko preberete v raziskavi. Sicer je takšno gibanje lahko celo koristno, saj razteguje tako stranske trebušne mišice, ki dovoljujejo maternici več prostora, kot veliko hrbtno mišico, ki se (preko torakolumbarne fascije) zaključuje v zadnje medenične (sakroiliaklne sklepe), ki so zelo pogosto ‘zaklenjeni’ (v disfunkciji).

 

2. Nosečnica naj ne bi pomivala tal na vseh štirih.

Položaji na vseh štirih so zelo koristni za nosečnico skozi vsa gestacijska obdobja. Osvobajajo napetosti ali bolečine v ledvenem delu hrbtenice in medenici, osvobajajo prostor v maternici. Škodljivi postanejo lahko le, če je nosečnica razvila zelo velik razmik trebušnih mišic (diastazo rektusov), ker teža ploda pritiska na razmaknjeno območje ali če ima težave s karpalnim kanalom. V primeru razmika trebušnih mišic, si lahko med opravilom pomaga s podpornim kineziotapingom ali podpornim pasom za nosečnice (poleg ustreznih vaj in pravilnim načinom gibanja.).

 

3. Nosečnica naj ne bi telovadila, sploh ne v prvem tromesečju.

Za nosečo žensko je gibanje celo bolj pomembno kot za tisto, ki ni noseča, saj sta od tega gibanja sedaj odvisni dve živi bitji. Treba je le razumeti besedo ‘gibanje’. Kaj je bistvo gibanja v nosečnosti, si preberite na tej povezavi. V prvem tromesečju se vrši organogeneza – formirajo se vsi organi zarodka. Zato že narava poskrbi, da je nosečnica v prvem tromesečju bolj utrujena in mora poslušati lastno telo ter več počivati. Ne pomeni pa, da mora prenehati z vsemi aktivnostmi. Nežne vaje za raztezanje in krepitev, ki posnemajo naravno gibanje so veliko boljše od negibanja ali od klasičnih fitnes vadb, ‘prilagojenih’ za nosečnice. (Za lažje razumevanje si oglej prej omenjeni blog).

 

4. Nosečnica naj ne bi dojila.

Sicer največkrat že narava sam poskrbi, da ženska ne more zanositi med dojenjem, vendar se tudi to zgodi, kot se zgodi, da ženska doji več let (istega otroka). V teh primerih se sestava mleka spremeni še posebej v četrtem ali petem mesecu. Na spremembe vplivajo nosečniški hormoni, kar posledično vpliva tudi na njegovo količino, ki upade. Potrebno je poskrbeti za zadostno količino hranilnih snovi, počitka in čim manj stresa. Dojenje v nosečnosti se odsvetuje tistim nosečnicam, ki so nagnjene k splavom ali ki so rizične za prezgodnji porod, saj dojenje lahko stimulira popadke maternice. V idealnih okoliščinah je za žensko telo najboljše, da si od ene nosečnosti in dojenja do druge popolnoma opomore, sploh če je že v dobi nad 30 let.

 

5. Spolni odnosi lahko škodijo.

Pri zdravi nosečnosti spolni odnos ne more poškodovati otroka in je zaželen. Še posebej pa je ljubljenje in draženje bradavic koristno v zadnjih tednih nosečnosti ali ko je nosečnica čez rok. dobrosošlo bi bilo celo med samim porodom, ki ne napreduje, saj sprošča naravni hormon oksitocin, ki je najpomembnejši hormon za rojevanje.

6. Nosečnica ne sme prestopit dveh stopnic hkrati ali preskočit jarka.

Na tem reku bi bilo lahko nekaj resnice. Dvojno prestopanje stopnic bi lahko dražilo medenične sklepe in bi poslabšalo stanje še posebej pri tistih nosečnicah, ki jih boli sramna zrast (simfiza) ali boli/špikazadaj v sakroiliakalnih sklepih medenice. Medenica služi za prenašanje sil teže in ko hodimo navzgor ali navzdol želimo, da je v čim bolj poravnanem položaju glede na ostalo telo oziroma tla, kar pri tako velikih korakih ni mogoče. Jarek sicer lahko preskoči, ni pa zaželeno, da bi to počela pogosto. Prvič zato, ker je manj stabilna in drugič zato, ker poskoki niso priporočljivi v nosečnosti.

 

7. Nosečnica mora spati na levem boku in ne na hrbtu ali trebuhu.

Pravijo, da je najboljši položaj tistii, ki nosečnici najbolj ustreza. Pa je res tako? Ležanje na levem boku se priporoča zato, da plod ne bi pritiskal na veliko veno (veno cavo inferior) s čimer bi se lahko zmanjšal pritisk iz spodnjega dela telesa (in maternice) nazaj do srca. Kar se tega tiče je res, da nosečnica sama čuti, če bi se to zgodilo, saj bi ji postalo takšno ležanje zelo neprijetno.

Poleg tega pa ležanje na levem boku spodbuja tudi boljšo lego zarodka v maternici (obrnjen s hrbtom v levo in z glavico navzdol, čemur se reče s tujko ‘left occiput anterior’ – več o položajih zarodka si lahko preberete tu). Tega pa nosečnica navadno ne čuti sama. In če so ligamenti maternice na eni strani bolj zakrčeni kot na drugi, ji bo bolj ustrezalo spanje na desnem boku, saj bo imela na levi občutek, kot da je trebušček zateguje.

Spanje na hrbtu lahko spodbudi poleg pritiska na veno cavo tudi posteriorno lego zarodka (s hrbtom obrnjen proti hrbtenici nosečnice).

Medtem, ko je spanje na trebuhu, lahko celo zaželeno, če imate posteriorno lego ‘dojenčka’ in če pri tem uporabljate napihljiv obroč, v katerega namestite trebušček.

Več o položajih ploda ali matere v nosečnosti lahko izveste v posnetku delavnice Naravna nosečnost & naravni porod.

 

Kateri pa so tisti gibi ali položaji telesa, ki vam lahko škodijo in jih nihče ne ‘obeša na velik zvon’?

 

    1. Sedenje Tako je, sedenje še posebej dolgotrajno, zapira porodni kanal, sili simfizno zrast (sramno kost) v razmik, povzroča (nosečniški išias), zateguje ligamente maternice in sili otročka v posteriorni položaj.
    2. Sedenje s prekrižanimi nogami. Povzroča vse od prej naštetega, dodatno pa še asimetrično obremenitev medenice, maternice in pripadajočih ligamentov mišic ter mišičnih ovojnic.
    3. Sedenje s stisnjenimi stegni. Kronično zakrči mišice adduktorje (notranje stegenske mišice), ki potem vlečejo simfizo (sramno zrast) in posledično vplivajo na položaj kolčnic.
    4. Slonenje na eni nogi. Če dlje časa stojite, se izogibajte prenosu teže na eno nogo in še slabše na kolk (še toliko bolj odsvetovano tako nositi prvorojence). Ta asimetrični položaj, v kombinaciji z nosečniškimi hormoni, ki sproščajo vezi, zlahka vodi v nestabilno medenico in težave povezane z njo.
    5. Preveč iztegnjena kolena (hiperekstendirana). Prav tako, ko stojite pazite, da so vaša kolena raje čisto malo pokrčena kot preveč iztegnjena. Slednja namreč vplivajo na lego kolčnic in lahko destabilizirajo medenico.
    6. Ležanje na hrbtu z nogami v zrak (dolgotrajnejše) – lahko spodbudi posteriorno lego dojenčka.
    7. Globoki počepi, če ne znate pravilno počepati in pri tem zapirate porodni položaj. (Poglej zadnji del bloga o keglovih vajah v nosečnosti.) Ali pa ste v zadnjem stadiju nosečnosti in imate otročka v medenični ali posteriorni legi, ker ga z odpiranjem medenice lahko tam fiksirate. Sicer so počepi eeden izmed ključnih vzorcev gibanja v nosečnosti.
    8. Kolesarjenje Ponavadi se odsvetuje kolesarjene zunaj zaradi možnosti padca, medtem ko sobno kolo naj bi bilo priporočljivo, ker se opazuje vrsta gibanja samo z vidika kardio-vaskularnega sistema. Vendar ni. Gre samo za drugo obliko sedenja, kjer pritiskamo na križnico in/ali pudendalni živec, presredek, krajšamo mišico psoas, ki je zelo pomembna mišica pri rojevanju, utesnjujemo prostor okoli maternice (z ukrivljeno lego hrbtenice v smeri naprej in navzdol) in izvajamo pritisk na vretenca. Občasna vožnja s kolesom od točke A do točke B ni problematična.
    9. Plavanje – ni vsako plavanje dobrodošlo, recimo hrbtno. Boljše je prsno. Vendar če imate posteriorno lego dojenčka, potem je boljše, da z nogami ne plavate ‘žabice’, ker lahko preveč odprete medenico in ga s tem fiksirate v tem položaju.
    10. Hoja je super, vendar če veliko hodite po asfaltu, vam lahko prej škodi, kot koristi. Sile udarca negativno vplivajo na medenične sklepe, še posebej sakroiliakalne in s tem na celotno funkcionalnost medenice in hrbtenice. za hojo izbereite čim bolj naravne površine ali pa hodite počasi in ‘kot po oblaku’.
    11. Preveč vaj, kjer se stiska trebuh. Ni pametno trebušne mišice samo stiskati, ampak jih znati tudi popolnoma sprostiti, najbolje na vseh štirih. To vam bo povečalo prostor za maternico in tudi porod bo lažji.
    12. Hoja v petah. Nikakor ni primerna za nosečnice. Poruši in na glavo postavi celotno arhitekturo nosečniške drže. (več v blogu o nošenju pet)
    13. Premalo hoje na dnevni ravni. Nosečnica bi morala na dan hoditi vsaj 1-2 uri, najboljše ne v enem kosu in po naravnih površinah. To ni ključnega pomena za kardio-vaskularni, mišično-skeletni sistem, ampak tudi uravnava sladkor v krvi in odpravlja stres.
    14. Dvigovanje preko trebuha je kot izvajanje trebušnjakov, ki lahko pripeljejo do razmika trebušnih mišic. Dvigovati se mora preko boka v opori na rokah, tudi če se dviguje le iz fotelja.
    15. Dvigovanje starejših otrok – nepravilno. Kombinacija nepravilnega in dolgotrajnejšga sedenja, premalo hoje in ustreznega (raz)giba(va)nja in neustrezno dvigovanje otrok oziroma drugih bremen lahko privede ne samo do bolečin v spodnjem delu trebuha, ampak tudi do bolečin v križu, medenici, razmika trebušnih mišic (diastaza rektusov), popkovne kile in celo spontanega splava. (V pripravi je brezplačni video!)
    16. Dihanje skozi usta pri obremenitvah. Večina ljudi pri hoji v hrib, teku ali drugih fizičnih aktivnosti diha skozi usta, kar je postalo ‘normalno’, ni pa naravno. Tudi nosečnica se mora truditi ves čas dihati skozi nos, ker s tem uravnava optimalno razmerje med plini (kisik – dušik- ogljikov dioksid) v telesu, ki ga prejema tudi zarodek. Če bo dihala skozi usta, obstaja velika verjetnost, da bo tudi novorojenček dihal skozi usta. Kakšne posledice ima dihanje na usta na telo, si preberite v tem zapisu.
    17. Nepripravljenost na porod. Ženska v modernem (nenaravnem) svetu težko rojeva naravno, če se na to ne pripravlja. Rojevanje doma ob prisotnosti drugih žensk, ki so vešče rojevanja in so ji v oporo, je izrinilo bolnišnično, največkrat medikalizirano rojevanje. Če nisi pripravljena, si podvržena bolnišnični rutini in hitro pristaneš na umetnih popadkih, lajšanju bolečin in kirurškemu nožu. Več o mojih napakah prvega poroda tu. Seveda šola za starše v porodnišnici ne prikaže teh dejstev in ne govori o vaših možnostih med porodom (gibanje, pripomočki za rojevanje,hranjenje, prisotnost dule..). Dobro je prebrati kakšno knjigo ali se udeležiti delavnic pri dulah in se pozanimati v porodnišnicah, kaj omogočajo in česa ne. Tudi na naših delavnicah Naravna nosečnost &naravni porod izveste veliko pomembnih imformacij, kot na samih vadbah, kjer se nosečnice v mini skupinah izmenjujejo svoje izkušnje.
    18. Keglove vaje Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti? Prvorodke se največkrat prvič seznanijo s tovrstnimi vajami v prvi nosečnosti. Pa je to dobra odločitev? Preberite si več v posebnem blogu z istoimenskim zapisom.
    19. Stres je že nekaj tako vsakdanjega, da nihče prav posebej ne poudarja, kakšne so obsežnosti vpliva na telo noseče matere. Da izpostavim samo en vidik.. zakrčenost oziroma togost mišic (trebušnih, medeničnega dna, dihalnih, psoas), ki vplivajo na potek nosečnosti in porod ter tudi na prenos vzorcev na otroka. Kako si lahko pomagamo?

Če si radovedna, kako se pravilno gibati v nosečnosti, preveri naše mini skupinske vadbe za nosečnice ali delavnice Naravna nosečnost & naravni porod, lahko pa se oglasiš tudi individualno oziroma pogledaš kakšen video na omenjenih povezavah.

Posted on 1 Comment

Kako preprečiti carski rez & raztrganine, poškodbe medenice v nosečnosti in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku

Kaj je najpogostejši razlog za urgentni carski rez? Zastoj v porodu, prevelik otroček za mamo, mama se ne odpira dovolj.. vsaj tako so vam rekli, ne? 

 

Poglejmo si, zakaj to največkrat ni res oziroma, kaj se dogaja v maternici in materinem telesu. Ni vseeno, kako še nerojeni dojenček leži v maternici. Še posebej po 34. tednu nosečnosti, ko bi moral biti idealno z glavico navzdol in gledati proti mamini hrbtenici oziroma biti obrnjen v levo (ne v desno – bom še razložila zakaj).

 

Poglejmo si primer:

Na sliki vidite primerjavo med anteriorno lego (dojenček gleda v hrbet matere) in posteriorno lego (dojenček gleda navzven). Imamo še druge lege, na primer prečno in medenično, vendar vam želim danes podati bistveno razliko med tema dvema.

 

Kaj mislite, katera je pravilna oziroma optimalnejša lega tako za dojenčka kot mamo? Anteriorna, res je! Dojenček je v poziciji fleksije (upogiba), kar je norma za zdrav razvoj in lažji porod. Pri posteriorni legi hrbtenica mame sili dojenčka v ektenzijo (izteg), kar ni dobro za njegov razvoj in veste kaj še? V tem položaju je obseg glavice veliko večji, ko gre za izstis! In bolj pritiska na pubis (sramno zrast). Zato lahko pride do raztrganin, epiziotomije, carskega reza in do ekstenzijskega vzorca pri novorojenčku ali torti collisa (nagnjene glavice). Med samo nosečnostjo pa se pri mami lahko pojavijo bolečine v križu ali medenici in zaradi nosečniških hormonov, predvsem relaksina, ki sprošča ligamente in mišice, lahko pride do nestabilne medenice, kar pa spet lahko pomeni težji porod.

 

Najpomembnejše pri vseh legah dojenčka, tudi če so v prečni ali medenični legi je, v kakšnem položaju je njihova bradica oziroma vrat. Če imajo glavico oz bradico v položaju fleksije (upogiba, kot da bi želeli narediti podbradek), pomeni to manjši premer glavice za izstis pri porodu. 

Če je premer glavice večji, potem se to velikokrat razume, da je otrok ‘prevelik za lastno mamo’. Otrok nikoli ni prevelik za mamo. Le način, kako je tak otrok situiran v maternici, ni primeren za mamo.

 

Žensko telo je bilo ustvarjeno za rojevanje. Toda naša družba ni. Gibanje ni več pogoj za preživetje, ampak sedenje oziroma statične drže. Ko vozimo avtomobile asimetrično obremenjujemo medenično dno, saj imamo desno nogo bolj obremenjeno. Torbico nosimo na eni strani. tudi otroka rade nosimo na enem kolku.

 

Vse to vodi do asimetrij v legi maternice, v napetosti ligamentov maternice (kar 11 jih je), mišic medeničnega dna, globokih kolčnih mišic in drugih, ki prav tako vplivajo.

 

In veste zakaj je razlika, če otrok leži bolj v levo kot v desno? In zakaj je boljše v levo? Ker je tudi maternica asimetrična in je na levi strani večja in bolj podobna ‘viseči mreži’ za otročka. V tem položaju ima otrok lažje bradico v fleksiji.

 

Porod bi moral biti 50% ‘dela’ s strani mame in 50% ‘dela’ s strani dojenčka. Če se dojenček pravilno spušča (ima bradico v pravem položaju) s svojo glavico stimulira tanjšanje materničnega vratu in odpiranje porodnega položaja. Če se ‘zagozdi’ nekje vmes, (ker ga mama ‘ovira’ s svojim telesom oziroma načinom gibanja), porod ne napreduje. Takrat je priporočljivo delati posebne tehnike (ki jih prikazujem na delavnici) in upoštevati naravne porodne položaje (vsekakor ne leže na hrbtu).

 

Kaj lahko storite pred porodom? Bistvo je, da omogočite otroku v maternici dovolj prostora, da se sam pravilno obrne. Kaj ga utesnuje? Predvsem sedenje ter vaše pretekle in sedanje (ne)gibalne navade ali poškodbe medenice. Potrebno je hoditi vsaj 2x na dan po 30 minut. Delati ustrezne ‘razgibalne’ vaje za medenico in trup, pravilne globoke počepe, pomagajo pa tudi posebne tehnike (položaji), ki sprostijo ligamente maternice in tako omogočijo otročku dovolj prostora, da se pravilno namesti. Spodaj na sliki vidite položaj obrat na glavo (forward leaning inversion), ki pomaga sprostit zakrčene ligamente maternice (natančneje uterosacralna ligamenta), ki lahko povzročita (če je en bolj napet kot drug), da se spodnji del maternica zasuka in zvije (‘twist’) in tako zmanjša prostor dojenčku. Vaja se priporoča vsem nosečnicam brez kontraindikacij, tudi, če je njihov dojenček z glavo navzdol. (Če vas zanimajo kontraindikacije, mi pišite).

 

Če želite izvedeti več o NARAVNI NOSEČNOSTI IN NARAVNEM PORODU, se mi lahko pridružite

 

Na zastoj v porodu lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, eden izmed njih je epiduralna analgesija.

Če vas zanima, kako zakrčene mišice medeničnega dna vplivajo na težji porod oziroma epiziotomijo, raztrganine, potem si preberite še blog Zakaj keglove vaje ne delujejo oziroma škodujejo na dolgi rok.

Vse kar morate vedeti o carskem rezu, pa si preberete v blogu Kaj morate vedeti, če ste ali boste imele carski rez?  ali v blogu VBAC ali kako rodito vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično.