Posted on 1 Comment

Kdaj se v nosečnosti priporoča začeti z vadbo za nosečnice?

To je zelo pogosto vprašanje, ki ga dobimo na mail. Splošno prepričanje je namreč, da nosečnica čim dlje časa vadi na klasičen način, le da to vadbo malce prilagodi, na primer ne dela več trebušnjakov, ne dviguje težkih uteži ipd. Nosečnica začne iskati ‘prilagojeno’ vadbo nekje v drugem trimestru ali ko jo začnejo pestiti tipične težave (bolečine v križu, medenici, diastaza rektusov, zbadanje pod rebri ipd).

Na Vadbeni kliniki organiziramo (poleg vadbe za nosečnice) tudi delavnice Naravna nosečnost & naravni porod. Večina nosečnic se nam pridruži na delavnici šele v zadnjem trimesečju, kar nato obžalujejo. Zakaj? Vse uporabno znanje, pridobljeno na delavnici, bi s pridom lahko uporabile že od prvega dne nosečnosti dalje in si tako prihranile marsikatero težavico. Torej obžalujejo, da se delavnice niso udeležile že prej!

Prav tako velja za vadbo. (Naša) vadba za nosečnice ni zgolj prilagoditev klasične vadbe za nosečnice, ampak gre za precej drugačno in širšo vsebino/filozofijo. Vadba za nosečnice, za razliko od drugih vadb, pripravlja medenico na porod, pomaga prsnemu koši, da se pravilno širi s čimer ohranja dobro delovanje trebušne prepone, ki je med drugim tudi ena izmed glavnih iztisnih mišic. Kaj je bistvo vadbe za nosečnice smo opredelili v istoimenskem blogu. 

Na naši vadbi za nosečnice poskrbimo, da telo uspešno pumpa vensko kri iz spodnjih okončin, prav tako pa limfo, ki je naš filter sistem. S temi vajami tudi preprečujemo krče v mečih.

 

Naša vadba za nosečnice skrbi za sproščanje ligamentov maternice Ligamenti maternice imajo to lastnost, da so na pol mišice, na pol ligamenti. In ravno zaradi svojih mišičnih lastnosti grejo lahko tudi v spazem. To se manifestira na primer kot bolečine v medenici ali dimljah, kot zatrdevanje trebuha ali v neustrezni legi ploda in posledično vpliva na porod…

Zakaj bi bilo dobro z vadbo za nosečnice začeti že kar s prvim dnem nosečnosti?

Preberite si štiri tehtne razloge:

1. V prvem mesecu nosečnosti poteka organogeneza, kar pomeni da se zarodku tvorijo organi. To je zelo pomemben čas, postavljajo se najpomembnejši temelji novega življenja. Najbrž tudi zato narava v tem času s slabostmi in utrujenostjo poskrbi, da upočasnimo svoj tempo in damo našemu telesu in zarodku možnost, da ustvarita najboljše, kar se da. Gibanje je absolutno pomembnejše od ne-gibanja. Ni pa popolnoma vseeno, kakšno je to gibanje. Iz tega razloga je s ‘prilagojeno’ vadbo za nosečnice dobro začeti že takoj na začetku.

2. Drugi razlog je v učenju boljših gibalnih in dihalnih navad v izogib kasnejšim nosečniškim išiasom, zatekanjem, bolečinah, diastazi rektusov.. Sodobna nosečnica veliko sedi (ali stoji oziroma je zaradi poklica v različnih drugih prisilnih držah). V zvezi s tem se pojavljajo težave, ki niso vezane samo na nosečnice, ampak se v nosečnosti se še toliko bolj izrazijo. Idealno bi bilo, da bi ženska svoje telo začela pripravljati za nosečnost že pred nosečnostjo – tako z vidika gibanja kot z vidika prehrane. Ker temu ponavadi ni tako, je za nosečnico dobro, da se temu posveti čim prej in ne čaka, da ji telo pokaže prvi ‘rumeni karton’.

3. Tretji razlog je tveganje ‘poškodb’ pri klasični vadbi. Če nosečnica nadaljuje s klasično vadbo, kjer inštruktorji niso usposobljeni prilagoditi vadbe njenim potrebam, lahko nehote izvaja določene vaje, ki ji potem povzročijo težave, ki je niti ne zna povezati s to vadbo. Na primer izogiba se trebušnjakom, vseeno pa izvaja planke. Zaradi tega se ji takoj ali kasneje razvije diastaza rektusov (razmik trebušnih mišic) in/ali popkovna kila. To lahko vpliva na slabšo stabilizacijo telesa, večji trebušček, kjer se plod lahko neustrezno namesti v smeri naprej in s tem težji porod (ker trebušne mišice ne zaobjemajo dojenčka in ga premalo pomagajo iztiskati ven) in težje okrevanje po porodu. Ni nujno, da nastane problem le v vrsti vadbe oziroma vaj, ampak je lahko le v načinu izvedbe. To pomeni, da lahko izvajata dve nosečnici isto (slabo) vajo, pa bo prvi nosečnici bolj škodovala, kot drugi. Razlika je lahko samo v načinu dihanja (vdih, izdih, ali zadržuje dih, ali izdihne pred gibom ali med njim ali uporablja pri tem prepono ali ne..), kar je sestavni del našega programa za nosečnice.

4. Četrti razlog je v dobri legi ploda in dobri ‘postavitvi’ maternice v telesu. Nosečnico s svojo držo telesa in s svojim načinom (ne)gibanja določa prostor za razvoj ploda. Fiziološka norma za optimalno lego ploda je ‘fleksija’ – v takšnem položajo se plod telesno najbolje razvija in najlažje rodi. le malo ljudi ima v današnjem svetu dobro držo. Zato je še toliko bolj pomembno, da začne nosečnica z osveščanjem lastne drže in učenjem pravilnega sklanjanja, sedenja, nošenja, dvigovanja čim prej, ko izve, da je noseča ali še pred tem, ko zanosi. O tem smo več pisali v blogu Kako se izogniti rezanju presredka, carskemu rezu in ekstenzijskemu vzorcu dojenčka?

Številne raziskave potrjujeo, da je ustrezna vadba za nosečnice koristna tudi za plod. Dejansko pa se niti pol ne zavedamo, kako pomembno je gibanje za plod. Nosečnice, ki veliko sedijo oziroma delajo v drugih prisilnih držah ali dvigujejo imajo slabše izhodišče za dobro držo in znotraj te drže za dobro lego zarodka.

Sem mnenja, da večina nosečnic ne pozna vsebine in pravega namena (naše) vadbe za nosečnice. Osnovni razlog za treninge/vadbo na sploh je biti v formi tako kondicijsko, kot estetsko. Ženske želijo to ohranjati čim dlje v nosečnost, saj si vadbo za nosečnice predstavljajo bolj kot nek zelo omejen vadbeni režim, ki ga je potrebno upoštevati, ko trebušček že začne fizično ovirati. Nekatere se tudi ne želijo že takoj ‘odpovedati ugodju’ in priljubljenim aktivnostim, ki jih bosta nosečnost in materinstvo slej ko prej za nekaj časa izbrisali iz njihovega urnika. Če bi nosečnice vedele, s čim vse so prikrajšane v času, ko ne prakticirajo vadbe za nosečnice (one in plod), bi s tovrstno vadbo začele že ‘prvi dan nosečnosti’ ali še preden zanosijo.

Upam si celo trditi, da bi bili vsi ljudje lahko celo v veliko boljši formi, če bi celo življenje vadili po principih vadbe za nosečnice, kot na način kot sicer trenirajo. Zakaj? Žal klasičen način pogosto jemlje kvaliteto gibanja, stabilizacije, gibljivosti sklepov ipd. 

Naj vam predstavim en konkreten primer. Ravno v času pisanja tega bloga je bila pri meni na individualni obravnavi mamica treh porodov s štirimi otroki. Leto in pol po zadnjem porodu se je lotila HIIT vadbe v vadbenem centru, kjer sicer dajo veliko na kvaliteto gibanja. Vseeno ne ona ne njena inštruktorica nista vedeli, da ima mamica veliko diastazo rektusov (disfunkcionalni razmik trebušnih mišic). Ko je naredila klasičen ‘test’ za diastazo, upogib trupa, so se mišice zaprle. Šele, ko je delala test diastaze po naši metodi, ki ga je sama našla na spletu, je ugotovila, da je nekaj zelo narobe. V tem položaju se ji je naredil (izbočil) zelo velik greben. To je potem opazila pri številnih vajah na treningu. Opozorila je inštruktorico, vendar ji ta ni znala najbolje pomagati. Zato je trenirala dalje, le da je vedno preskočila tiste vaje, kjer se ji je delal grebenček (in ni jih bilo malo). Najverjetneje si je s tem diastazo poslabšala – ampak seveda nehote. namen je bil okrepiti telo – dobila je pa ravno nasprotno. 

Veliko žensk trenira na način, da sploh ne ve, da se tam dogaja kaj nezaželenega (na primer, da na treningu potiska medenične organe navzdol). Potem ko zanosijo še kar nekaj časa nadaljujejo s tem, ker seveda ne občutijo nič slabega. Telo se poskuša znajti z dano situacijo in ustvarja raznorazne kompenzacije. (Pomnimo, telo vedno dela v smeri ‘vse za preživetje’. zanj je trening boj za preživetje! In nam ustreže v vseh možnih gibih – tudi če nam delajo škodo na dolgi rok!) Vedno bolj je ženska noseča, bolj jo doletijo spremembe pogojene z nosečnostjo: (Preveri, katere spremembe so to in katerih je 9 najbolj tipičnih težav ter kako se jim z vadbo izogniti!) in vse težje telo vrši te kompenzacije. Ko ne zmore več, nam začne pošiljat ‘rumene in rdeče kartone’ v obliki raznoraznih tegob in bolečin (nosečniški išias, bolečine v medenici, v križu, v dimljah, pod rebri itd..) Omenjene tegobe niso pogojene le z neprimerno vadbo, ampak na splošno z neprimernim (ne)gibanjem (preveč sedenja naenkrat in v slabi drži, premalo hoje, nepravilno dvigovanje, obratno dihanje ipd).

Kaj pa tiste nosečnice, ki jim je zdravnik predpisal omejeno gibanje oziroma počitek?

Gibanje osvobaja. Prevelika aktivnost lahko drastično poslabša vaše simptome.  Absolutni počitek/mirovanje pa je spet druga skrajnost. Med ‘prisilnim’ počitkom medenica postane rigidna, dihanje upeša, mišice atrofirajo, sklepi se slabše podmazujejo, noge lahko otekajo in pojavijo se lahko krvni strdki. To ni dobro ne za mati, ne za plod, bistveno oteži porod in poporodno okrevanje. Na Vadbeni kliniki smo prepričani, da za vsako stanje nosečnice obstaja določen način gibanja. Če ne drugega lahko nosečnica v ležečem položaju (ali na boku) izvaja dihalne vaje (medenično dihanje), odpira in zapira kolena, drsi z nogo po oporni površini naprej in nazaj (ter navznoter in navzven), se pretegne v položaju ‘školjkice’, gre v oporo na vse štiri in samo diha v trebušček ter ga sprošča ali se nežno ziba v bokih naprej in nazaj (kar lahko stori tudi, če stoji pokončno z rokami v opori na steni). To je samo nekaj primerov zelo reduciranega gibanja. Takšno gibanje je majhno po obsegu in intenzivnosti, a zelo veliko in bogato po njegovih blagodejnih učinkih na telo. V ta namen smo v programu CELOSTNA NOSEČNOST pripravili celoten video. Največkrat pa ga prakticiramo še dodatno prilagojeno na individualni obravnavi za nosečnice. 

Kadarkoli ste v dvomih glede vadbe bodisi na začetku vaše nosečnosti ali ob morebitnih rizičnih stanjih se lahko skupaj posvetujemo z vašim ginekologom!

In do kdaj v nosečnosti se priporoča vadba, do katerega tedna?

Sama sem v obeh nosečnostih vadila dobesedno do zadnjega dne. In le zakaj ne bi? Bolj se bliža porod, bolj je nosečnica okorna, težka, zasopla.. bolj potrebuje ustrezno razgibavanje, dihalne vaje, sproščanje, sprehod, ‘gibalno’ masažo z žogicami..

Nekatere nosečnice so mnenja, da je dobro, da v zadnjih tednih pred porodom počivajo. Nič ni narobe s počitkom. Samo prav tako celodnevni počitek nima dodane vrednosti. Telo mora ostati prožno in gibljivo. Limfa mora krožiti, venska kri se mora vračati nazaj k srcu. Otrok se mora začeti spuščati (gravitaciaj!) Vse to je gibanje. V zadnjih dneh pred porodom je zato najbolj idealno združiti oboje v enaki meri. Zraven pa še vse skupaj začiniti z veliko mero ljubezni oziroma oksitocina <3 

Posted on Leave a comment

Miti v nosečnosti – ali so resnični in kaj je dejansko odsvetovano?

V nosečnosti se ženske iz previdnosti prevečkrat omejujejo z določenim načinom gibanja v strahu, da ne bi škodile sebi ali plodu. Obstajajo določeni miti s področja gibanja nosečnice, za katere nihče točno ne ve, kako so se osnovali. Poglejmo si nekaj takih mitov in nekaj samoumevnih gibov ali drž, ki vam v nosečnosti ne koristijo..

  1. Nosečnica naj ne bi pomivala oken v visoki nosečnosti, da se popkovina ne zavije okoli vratu.

Na gibanje popkovine vpliva predvsem otrokova aktivnost v maternici in dolžina popkovine, ne pa toliko gibanje matere. Približno vsak tretji novorojenček  se rodi s popkovino okoli vratu, vendar jih večina nima nikakršnih problemov. Več si lahko preberete v raziskavi. Sicer je takšno gibanje lahko celo koristno, saj razteguje tako stranske trebušne mišice, ki dovoljujejo maternici več prostora, kot veliko hrbtno mišico, ki se (preko torakolumbarne fascije) zaključuje v zadnje medenične (sakroiliaklne sklepe), ki so zelo pogosto ‘zaklenjeni’ (v disfunkciji).

 

2. Nosečnica naj ne bi pomivala tal na vseh štirih.

Položaji na vseh štirih so zelo koristni za nosečnico skozi vsa gestacijska obdobja. Osvobajajo napetosti ali bolečine v ledvenem delu hrbtenice in medenici, osvobajajo prostor v maternici. Škodljivi postanejo lahko le, če je nosečnica razvila zelo velik razmik trebušnih mišic (diastazo rektusov), ker teža ploda pritiska na razmaknjeno območje ali če ima težave s karpalnim kanalom. V primeru razmika trebušnih mišic, si lahko med opravilom pomaga s podpornim kineziotapingom ali podpornim pasom za nosečnice (poleg ustreznih vaj in pravilnim načinom gibanja.).

 

3. Nosečnica naj ne bi telovadila, sploh ne v prvem tromesečju.

Za nosečo žensko je gibanje celo bolj pomembno kot za tisto, ki ni noseča, saj sta od tega gibanja sedaj odvisni dve živi bitji. Treba je le razumeti besedo ‘gibanje’. Kaj je bistvo gibanja v nosečnosti, si preberite na tej povezavi. V prvem tromesečju se vrši organogeneza – formirajo se vsi organi zarodka. Zato že narava poskrbi, da je nosečnica v prvem tromesečju bolj utrujena in mora poslušati lastno telo ter več počivati. Ne pomeni pa, da mora prenehati z vsemi aktivnostmi. Nežne vaje za raztezanje in krepitev, ki posnemajo naravno gibanje so veliko boljše od negibanja ali od klasičnih fitnes vadb, ‘prilagojenih’ za nosečnice. (Za lažje razumevanje si oglej prej omenjeni blog).

 

4. Nosečnica naj ne bi dojila.

Sicer največkrat že narava sam poskrbi, da ženska ne more zanositi med dojenjem, vendar se tudi to zgodi, kot se zgodi, da ženska doji več let (istega otroka). V teh primerih se sestava mleka spremeni še posebej v četrtem ali petem mesecu. Na spremembe vplivajo nosečniški hormoni, kar posledično vpliva tudi na njegovo količino, ki upade. Potrebno je poskrbeti za zadostno količino hranilnih snovi, počitka in čim manj stresa. Dojenje v nosečnosti se odsvetuje tistim nosečnicam, ki so nagnjene k splavom ali ki so rizične za prezgodnji porod, saj dojenje lahko stimulira popadke maternice. V idealnih okoliščinah je za žensko telo najboljše, da si od ene nosečnosti in dojenja do druge popolnoma opomore, sploh če je že v dobi nad 30 let.

 

5. Spolni odnosi lahko škodijo.

Pri zdravi nosečnosti spolni odnos ne more poškodovati otroka in je zaželen. Še posebej pa je ljubljenje in draženje bradavic koristno v zadnjih tednih nosečnosti ali ko je nosečnica čez rok. dobrosošlo bi bilo celo med samim porodom, ki ne napreduje, saj sprošča naravni hormon oksitocin, ki je najpomembnejši hormon za rojevanje.

6. Nosečnica ne sme prestopit dveh stopnic hkrati ali preskočit jarka.

Na tem reku bi bilo lahko nekaj resnice. Dvojno prestopanje stopnic bi lahko dražilo medenične sklepe in bi poslabšalo stanje še posebej pri tistih nosečnicah, ki jih boli sramna zrast (simfiza) ali boli/špikazadaj v sakroiliakalnih sklepih medenice. Medenica služi za prenašanje sil teže in ko hodimo navzgor ali navzdol želimo, da je v čim bolj poravnanem položaju glede na ostalo telo oziroma tla, kar pri tako velikih korakih ni mogoče. Jarek sicer lahko preskoči, ni pa zaželeno, da bi to počela pogosto. Prvič zato, ker je manj stabilna in drugič zato, ker poskoki niso priporočljivi v nosečnosti.

 

7. Nosečnica mora spati na levem boku in ne na hrbtu ali trebuhu.

Pravijo, da je najboljši položaj tistii, ki nosečnici najbolj ustreza. Pa je res tako? Ležanje na levem boku se priporoča zato, da plod ne bi pritiskal na veliko veno (veno cavo inferior) s čimer bi se lahko zmanjšal pritisk iz spodnjega dela telesa (in maternice) nazaj do srca. Kar se tega tiče je res, da nosečnica sama čuti, če bi se to zgodilo, saj bi ji postalo takšno ležanje zelo neprijetno.

Poleg tega pa ležanje na levem boku spodbuja tudi boljšo lego zarodka v maternici (obrnjen s hrbtom v levo in z glavico navzdol, čemur se reče s tujko ‘left occiput anterior’ – več o položajih zarodka si lahko preberete tu). Tega pa nosečnica navadno ne čuti sama. In če so ligamenti maternice na eni strani bolj zakrčeni kot na drugi, ji bo bolj ustrezalo spanje na desnem boku, saj bo imela na levi občutek, kot da je trebušček zateguje.

Spanje na hrbtu lahko spodbudi poleg pritiska na veno cavo tudi posteriorno lego zarodka (s hrbtom obrnjen proti hrbtenici nosečnice).

Medtem, ko je spanje na trebuhu, lahko celo zaželeno, če imate posteriorno lego ‘dojenčka’ in če pri tem uporabljate napihljiv obroč, v katerega namestite trebušček.

Več o položajih ploda ali matere v nosečnosti lahko izveste v posnetku delavnice Naravna nosečnost & naravni porod.

 

Kateri pa so tisti gibi ali položaji telesa, ki vam lahko škodijo in jih nihče ne ‘obeša na velik zvon’?

 

    1. Sedenje Tako je, sedenje še posebej dolgotrajno, zapira porodni kanal, sili simfizno zrast (sramno kost) v razmik, povzroča (nosečniški išias), zateguje ligamente maternice in sili otročka v posteriorni položaj.
    2. Sedenje s prekrižanimi nogami. Povzroča vse od prej naštetega, dodatno pa še asimetrično obremenitev medenice, maternice in pripadajočih ligamentov mišic ter mišičnih ovojnic.
    3. Sedenje s stisnjenimi stegni. Kronično zakrči mišice adduktorje (notranje stegenske mišice), ki potem vlečejo simfizo (sramno zrast) in posledično vplivajo na položaj kolčnic.
    4. Slonenje na eni nogi. Če dlje časa stojite, se izogibajte prenosu teže na eno nogo in še slabše na kolk (še toliko bolj odsvetovano tako nositi prvorojence). Ta asimetrični položaj, v kombinaciji z nosečniškimi hormoni, ki sproščajo vezi, zlahka vodi v nestabilno medenico in težave povezane z njo.
    5. Preveč iztegnjena kolena (hiperekstendirana). Prav tako, ko stojite pazite, da so vaša kolena raje čisto malo pokrčena kot preveč iztegnjena. Slednja namreč vplivajo na lego kolčnic in lahko destabilizirajo medenico.
    6. Ležanje na hrbtu z nogami v zrak (dolgotrajnejše) – lahko spodbudi posteriorno lego dojenčka.
    7. Globoki počepi, če ne znate pravilno počepati in pri tem zapirate porodni položaj. (Poglej zadnji del bloga o keglovih vajah v nosečnosti.) Ali pa ste v zadnjem stadiju nosečnosti in imate otročka v medenični ali posteriorni legi, ker ga z odpiranjem medenice lahko tam fiksirate. Sicer so počepi eeden izmed ključnih vzorcev gibanja v nosečnosti.
    8. Kolesarjenje Ponavadi se odsvetuje kolesarjene zunaj zaradi možnosti padca, medtem ko sobno kolo naj bi bilo priporočljivo, ker se opazuje vrsta gibanja samo z vidika kardio-vaskularnega sistema. Vendar ni. Gre samo za drugo obliko sedenja, kjer pritiskamo na križnico in/ali pudendalni živec, presredek, krajšamo mišico psoas, ki je zelo pomembna mišica pri rojevanju, utesnjujemo prostor okoli maternice (z ukrivljeno lego hrbtenice v smeri naprej in navzdol) in izvajamo pritisk na vretenca. Občasna vožnja s kolesom od točke A do točke B ni problematična.
    9. Plavanje – ni vsako plavanje dobrodošlo, recimo hrbtno. Boljše je prsno. Vendar če imate posteriorno lego dojenčka, potem je boljše, da z nogami ne plavate ‘žabice’, ker lahko preveč odprete medenico in ga s tem fiksirate v tem položaju.
    10. Hoja je super, vendar če veliko hodite po asfaltu, vam lahko prej škodi, kot koristi. Sile udarca negativno vplivajo na medenične sklepe, še posebej sakroiliakalne in s tem na celotno funkcionalnost medenice in hrbtenice. za hojo izbereite čim bolj naravne površine ali pa hodite počasi in ‘kot po oblaku’.
    11. Preveč vaj, kjer se stiska trebuh. Ni pametno trebušne mišice samo stiskati, ampak jih znati tudi popolnoma sprostiti, najbolje na vseh štirih. To vam bo povečalo prostor za maternico in tudi porod bo lažji.
    12. Hoja v petah. Nikakor ni primerna za nosečnice. Poruši in na glavo postavi celotno arhitekturo nosečniške drže. (več v blogu o nošenju pet)
    13. Premalo hoje na dnevni ravni. Nosečnica bi morala na dan hoditi vsaj 1-2 uri, najboljše ne v enem kosu in po naravnih površinah. To ni ključnega pomena za kardio-vaskularni, mišično-skeletni sistem, ampak tudi uravnava sladkor v krvi in odpravlja stres.
    14. Dvigovanje preko trebuha je kot izvajanje trebušnjakov, ki lahko pripeljejo do razmika trebušnih mišic. Dvigovati se mora preko boka v opori na rokah, tudi če se dviguje le iz fotelja.
    15. Dvigovanje starejših otrok – nepravilno. Kombinacija nepravilnega in dolgotrajnejšga sedenja, premalo hoje in ustreznega (raz)giba(va)nja in neustrezno dvigovanje otrok oziroma drugih bremen lahko privede ne samo do bolečin v spodnjem delu trebuha, ampak tudi do bolečin v križu, medenici, razmika trebušnih mišic (diastaza rektusov), popkovne kile in celo spontanega splava. (V pripravi je brezplačni video!)
    16. Dihanje skozi usta pri obremenitvah. Večina ljudi pri hoji v hrib, teku ali drugih fizičnih aktivnosti diha skozi usta, kar je postalo ‘normalno’, ni pa naravno. Tudi nosečnica se mora truditi ves čas dihati skozi nos, ker s tem uravnava optimalno razmerje med plini (kisik – dušik- ogljikov dioksid) v telesu, ki ga prejema tudi zarodek. Če bo dihala skozi usta, obstaja velika verjetnost, da bo tudi novorojenček dihal skozi usta. Kakšne posledice ima dihanje na usta na telo, si preberite v tem zapisu.
    17. Nepripravljenost na porod. Ženska v modernem (nenaravnem) svetu težko rojeva naravno, če se na to ne pripravlja. Rojevanje doma ob prisotnosti drugih žensk, ki so vešče rojevanja in so ji v oporo, je izrinilo bolnišnično, največkrat medikalizirano rojevanje. Če nisi pripravljena, si podvržena bolnišnični rutini in hitro pristaneš na umetnih popadkih, lajšanju bolečin in kirurškemu nožu. Več o mojih napakah prvega poroda tu. Seveda šola za starše v porodnišnici ne prikaže teh dejstev in ne govori o vaših možnostih med porodom (gibanje, pripomočki za rojevanje,hranjenje, prisotnost dule..). Dobro je prebrati kakšno knjigo ali se udeležiti delavnic pri dulah in se pozanimati v porodnišnicah, kaj omogočajo in česa ne. Tudi na naših delavnicah Naravna nosečnost &naravni porod izveste veliko pomembnih imformacij, kot na samih vadbah, kjer se nosečnice v mini skupinah izmenjujejo svoje izkušnje.
    18. Keglove vaje Delati ali ne delati keglove vaje v nosečnosti? Prvorodke se največkrat prvič seznanijo s tovrstnimi vajami v prvi nosečnosti. Pa je to dobra odločitev? Preberite si več v posebnem blogu z istoimenskim zapisom.
    19. Stres je že nekaj tako vsakdanjega, da nihče prav posebej ne poudarja, kakšne so obsežnosti vpliva na telo noseče matere. Da izpostavim samo en vidik.. zakrčenost oziroma togost mišic (trebušnih, medeničnega dna, dihalnih, psoas), ki vplivajo na potek nosečnosti in porod ter tudi na prenos vzorcev na otroka. Kako si lahko pomagamo?

Če si radovedna, kako se pravilno gibati v nosečnosti, preveri naše mini skupinske vadbe za nosečnice ali delavnice Naravna nosečnost & naravni porod, lahko pa se oglasiš tudi individualno oziroma pogledaš kakšen video na omenjenih povezavah.

Posted on Leave a comment

Vadba za nosečnice – Kaj je bistvo?

Običajna vadba za nosečnice je ponavadi samo prilagojena klasična fitnes vadba za kondicijo in moč. Odvzeta je večina dodane teže, zmanjšano število ponovitev, frekvenca vadbe in trebušnjaki z namenom biti ‘fit’ za porod in po porodu.

Bistvo vadbe za nosečnice ni toliko ohranjanje kondicije za porod in materinstvo kot je ozaveščanje pravilne telesne drže skozi dnevna opravila in raztezne vaje, ki omogočajo zadosten prostor maternici in porodnemu kanalu ter stabilno simetrično medenico in optimalno držo.

Zakaj?

 

Naše telo ni bilo ustvarjeno za sedenje ali večurne druge prisilne drže, ki so v našem svetu nuja za preživetje. Naše telo je bilo ustvarjeno za gibanje. Primitivna ljudstva se gibajo popolnoma drugače kot sodobna ženska (ali moški). Hodijo bosi, čez dan nabirajo ali lovijo hrano oziroma jo obdelujejo. in slednje zelo veliko v položaju globokega počepa. Gibanje je pogoj za preživetje. V našem svetu pa ravno obratno, ‘negibanje’ je pogoj za preživetje.

 


Ženska je v nosečnosti podvržena veliko hormonskim spremembam. Med drugimi se izloča hormon relaksin, ki mehča sklepe in vezi. Namen je čim bolj odpreti medenične kosti, dojenčkovo porodno pot. Na žensko (človeško) telo 24 ur na dan delujejo sile, na primer sila gravitacije – sila teže. Te sile ne delujejo enako, če sedimo ali smo v globokem počepu – če stojimo ali hodimo – če nosimo pete ali nizke čevlje.. itd.

 

Kaj se dogaja pri klasičnemu primeru noseče ženske, ki dela polni delovnik v pisarni?

Rezultat iskanja slik za pregnant woman sitting in office

  1. Njeno telo se začne prilagajati stolu
  2. Večino časa presedi na trtici, namesto na sprednjem delu sednih kosti
  3. Mišice medeničnega se s tem skrajšujejo in postajajo šibkejše
  4. Spremeni se lega maternice, ki se med drugim pripenja na križnico
  5. Mišice zadnjice pri tem atrofirajo
  6. Trebušna prepona, ki je v nosečnosti že tako omejena, postane še bolj
  7. Stranske trebušne mišice postanejo toge in neelastične
  8. Medenični sklepi (sakroiliakalni) postanejo rigidni ali disfunkcionalni
  9. Utesni se dimeljski kanal z vsemi vitalnimi strukturami žil, živcev, limfnih poti
  10. Odsotnost hoje in globokega počepa, ki sta ključna za naravno nosečnost in porod
  11. Stres

 

Kakšne so lahko posledice?

 

  1. Zakrčen posteriorni (zadnji) del spodnjih okončin (ki se pripenja na medenico in vpliva na njeno lego)
  2. Ožanje porodnega kanala
  3. Zakrčeni ligamenti maternice – manj prostora v maternici in s tem
  4. nepravilna lega dojenčka (medenična, prečna lega ipd) in bolečine v križu oziroma v medenici
  5. ali bolečine v dimeljskem predelu, v predelu medenice ali ledvene hrbtenice
  6. Težek porod, porod, ki ne napreduje, cr, epiziotomija..
  7. Ekstenzijski vzorec pri dojenčku

 

Kaj lahko storimo? Kaj bistvo vadbe za nosečnice?

 

Sedaj vam bo naštela ključnih elementov naše vadbe za nosečnice:

  1. Razgibavanje medenice in kolkov (bodisi stoje, na žogi ali v opori ob steno)
  2. Oponašanje položaja globokega počepa
  3. V tem položaju izvajanje vaj za medenično dno preko dihanja (to niso keglove)
  4. Raztezne vaje za zadnje stegenske mišice in meča
  5. odpiranje prsne hrbtenice in stranskih trebušnih mišic
  6. vaje za globoke mišice trupa in vaje proti diastazi rektusov
  7. Samomasažne tehnike
  8. Lahek cardio vložek brez poskokov

Na delavnicah pa dodamo še:

  1. vaje za pravilno lega dojenčka v maternici
  2. vaje za obračane medenične lege dojenčka
  3. vaje za lažji iztis
  4. vaje za sproščanje mišice psoas
  5. vaje za masažo presredka
  6. kako omilimo negativne učinke sedenja med in po sedenju

 

Doma pa vzpodbujamo še:

  1. Hoja
  2. Pravilno ležanje
  3. Ustrezno prehrano
  4. Dihanje skozi nos
  5. Pravilno vstajanje, pobiranje, nošenje

Gibanje v nosečnosti je ekstremnega pomena. Tudi če zdravnikova navodila narekujejo strog počitek, je dobro vedeti, da lahko veliko koristnih vaj opravite tudi v postelji – dihalne vaje, raztezne vaje, vaje za globoke mišice, razgibavanje kolkov. Sicer lahko ležanje prinese veliko škode, kot sedenje. V kolikor imate druge težave, kot so placenta previa oziroma druge zaplete, se najšrej posvetujte s svojim ginekologom. V teh primeru se da veliko vaj za razgibavanje opraviti leže na boku ali sede na žogi.

Posted on 1 Comment

Kako preprečiti carski rez & raztrganine, poškodbe medenice v nosečnosti in celo ekstenzijski vzorec pri dojenčku

Kaj je najpogostejši razlog za urgentni carski rez? Zastoj v porodu, prevelik otroček za mamo, mama se ne odpira dovolj.. vsaj tako so vam rekli, ne? 

 

Poglejmo si, zakaj to največkrat ni res oziroma, kaj se dogaja v maternici in materinem telesu. Ni vseeno, kako še nerojeni dojenček leži v maternici. Še posebej po 34. tednu nosečnosti, ko bi moral biti idealno z glavico navzdol in gledati proti mamini hrbtenici oziroma biti obrnjen v levo (ne v desno – bom še razložila zakaj).

 

Poglejmo si primer:

Na sliki vidite primerjavo med anteriorno lego (dojenček gleda v hrbet matere) in posteriorno lego (dojenček gleda navzven). Imamo še druge lege, na primer prečno in medenično, vendar vam želim danes podati bistveno razliko med tema dvema.

 

Kaj mislite, katera je pravilna oziroma optimalnejša lega tako za dojenčka kot mamo? Anteriorna, res je! Dojenček je v poziciji fleksije (upogiba), kar je norma za zdrav razvoj in lažji porod. Pri posteriorni legi hrbtenica mame sili dojenčka v ektenzijo (izteg), kar ni dobro za njegov razvoj in veste kaj še? V tem položaju je obseg glavice veliko večji, ko gre za izstis! In bolj pritiska na pubis (sramno zrast). Zato lahko pride do raztrganin, epiziotomije, carskega reza in do ekstenzijskega vzorca pri novorojenčku ali torti collisa (nagnjene glavice). Med samo nosečnostjo pa se pri mami lahko pojavijo bolečine v križu ali medenici in zaradi nosečniških hormonov, predvsem relaksina, ki sprošča ligamente in mišice, lahko pride do nestabilne medenice, kar pa spet lahko pomeni težji porod.

 

Najpomembnejše pri vseh legah dojenčka, tudi če so v prečni ali medenični legi je, v kakšnem položaju je njihova bradica oziroma vrat. Če imajo glavico oz bradico v položaju fleksije (upogiba, kot da bi želeli narediti podbradek), pomeni to manjši premer glavice za izstis pri porodu. 

Če je premer glavice večji, potem se to velikokrat razume, da je otrok ‘prevelik za lastno mamo’. Otrok nikoli ni prevelik za mamo. Le način, kako je tak otrok situiran v maternici, ni primeren za mamo.

 

Žensko telo je bilo ustvarjeno za rojevanje. Toda naša družba ni. Gibanje ni več pogoj za preživetje, ampak sedenje oziroma statične drže. Ko vozimo avtomobile asimetrično obremenjujemo medenično dno, saj imamo desno nogo bolj obremenjeno. Torbico nosimo na eni strani. tudi otroka rade nosimo na enem kolku.

 

Vse to vodi do asimetrij v legi maternice, v napetosti ligamentov maternice (kar 11 jih je), mišic medeničnega dna, globokih kolčnih mišic in drugih, ki prav tako vplivajo.

 

In veste zakaj je razlika, če otrok leži bolj v levo kot v desno? In zakaj je boljše v levo? Ker je tudi maternica asimetrična in je na levi strani večja in bolj podobna ‘viseči mreži’ za otročka. V tem položaju ima otrok lažje bradico v fleksiji.

 

Porod bi moral biti 50% ‘dela’ s strani mame in 50% ‘dela’ s strani dojenčka. Če se dojenček pravilno spušča (ima bradico v pravem položaju) s svojo glavico stimulira tanjšanje materničnega vratu in odpiranje porodnega položaja. Če se ‘zagozdi’ nekje vmes, (ker ga mama ‘ovira’ s svojim telesom oziroma načinom gibanja), porod ne napreduje. Takrat je priporočljivo delati posebne tehnike (ki jih prikazujem na delavnici) in upoštevati naravne porodne položaje (vsekakor ne leže na hrbtu).

 

Kaj lahko storite pred porodom? Bistvo je, da omogočite otroku v maternici dovolj prostora, da se sam pravilno obrne. Kaj ga utesnuje? Predvsem sedenje ter vaše pretekle in sedanje (ne)gibalne navade ali poškodbe medenice. Potrebno je hoditi vsaj 2x na dan po 30 minut. Delati ustrezne ‘razgibalne’ vaje za medenico in trup, pravilne globoke počepe, pomagajo pa tudi posebne tehnike (položaji), ki sprostijo ligamente maternice in tako omogočijo otročku dovolj prostora, da se pravilno namesti. Spodaj na sliki vidite položaj obrat na glavo (forward leaning inversion), ki pomaga sprostit zakrčene ligamente maternice (natančneje uterosacralna ligamenta), ki lahko povzročita (če je en bolj napet kot drug), da se spodnji del maternica zasuka in zvije (‘twist’) in tako zmanjša prostor dojenčku. Vaja se priporoča vsem nosečnicam brez kontraindikacij, tudi, če je njihov dojenček z glavo navzdol. (Če vas zanimajo kontraindikacije, mi pišite).

 

Če želite izvedeti več o NARAVNI NOSEČNOSTI IN NARAVNEM PORODU, se mi lahko pridružite

 

Na zastoj v porodu lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, eden izmed njih je epiduralna analgesija.

Če vas zanima, kako zakrčene mišice medeničnega dna vplivajo na težji porod oziroma epiziotomijo, raztrganine, potem si preberite še blog Zakaj keglove vaje ne delujejo oziroma škodujejo na dolgi rok.

Vse kar morate vedeti o carskem rezu, pa si preberete v blogu Kaj morate vedeti, če ste ali boste imele carski rez?  ali v blogu VBAC ali kako rodito vaginalno po carskem rezu in zakaj je to manj rizično.