Posted on Leave a comment

Kakšna je povezava med povečano žrelnico ali mandlji in dihanjem na usta?

Pogost scenarij: 


Adenoid – žrelnica, Tonsil – mandlji, throat – grlo


Otrok več let diha skozi usta. Ali pa ima kronična vnetja grla, ušes. Mamo začne skrbeti in se posvetuje s pediatrom. Pediater ugotovi, da je žrelnica malo povečana, ampak predlaga še malo počakati, da zadeva ‘izzveni’ (da se žrelnica zmanjša). Ali pa napoti na ORL, kjer predpišejo steroide, češ očitno stoji za tem neka alergija, ki povzroča kronično vnetje. 

Otrok se razvija in še naprej diha skozi usta, mandlji oziroma žrelnica pa postajajo večji in večji. . Potem sledi kirurška odstranitev ali delna odstranitev ‘motečega organa’. Otrok pa še naprej diha skozi usta.. Nekaterim mandlji celo zrastejo nazaj (tako pametna je mati narava), kar je ‘nedopustno’ in jih je treba takoj ponovno odstraniti

Zakaj nihče ne pomisli, da je ravno dihanje skozi usta razlog za povečano žrelnico in mandlje?

Poglejmo si najprej, kaj dejansko pomeni dihati skozi usta, še prej pa, kako delujejo mandlji.

V našem telesu živi poleg nas še skoraj dva kilograma bakterij, ki nam omogočajo preživetje (mikrobiom). Delujejo skupaj z imunskim sistemom, ki je učeči sistem za prepoznavanje organizmov, ki niso ‘naši’ in bi nas lahko ogrozili (naše dobre bakterije ne želijo, da jih kdo izpodrine).

Potem pa je tu še limfa, ki deluje kot filter krvi. Čisti krvno plazmo (ki izstopi iz krvi v medceličnino, da nahrani celice in očisti njihove ‘iztrebke’) in jo vrača nazaj v vensko kri. Pri tem pa potuje po limfnih žilah in skozi limfne vozle (bezgavke), kjer ‘srečuje’ imunske celice, ki pomagajo izločati neželene organizme. (Več o limfi)

Histološko gledano so mandlji podobni limfnim vozlom oziroma bezgavkam. Njihova glavna naloga je, da preprečijo patogenim organizmom vstop v naše telo.

Imamo tri vrste mandljev:

  1. Ustno-žrelni: Nebnica, žrelnica in nadjezični mandlji
  2. Mandlji v tankem črevesju
  3. Slepič

Ja, tudi slepič! Slepič spada v to kategorijo, je ‘varna hiša’ za bakterije – kar pomeni vir življenja novih bakterij, ko antibiotiki ali patogene bakterije zdesetkajo našo črevesno mikrofloro (z diarejo).

Ali ste vedeli, da so mandlji  in žrelnica direktno povezani s črevesjem – z zelo majhnimi kanali?
So učni center za črevesni mikrobiom
, ki deluje z roko v roki z imunskim sistemom. Kot učni center preučujejo, vse, kar prihaja v naše telo in to sporočajo črevesnemu mikrobiomu & imunskemu sistemu, da se na to ustrezno pripravi! 

Zato so mandlji lastni telesni cepilni center (vakcinacijski), ker trenirajo CELOTNI IMUNSKI SISTEM!

V njih (in tudi v žrelnici) živijo imunske celice, ki se učijo prepoznavat, kaj je za naše telo nevarno in kaj ne. Ko zaznajo nevarnosti, pošljejo protitelesa v slino, ki pomaga nevtralizirat patogene – hkrati pa informirajo in trenirajo ostale imunske celice navzdol po prebavnem traktu.

Zakaj mislite, da otroci vse dajejo v usta? Ker trenirajo svoj imunski učni center!

Mimogrede.. Iz tega razloga bi morala biti vsa cepiva oralna, če jih že rabimo. Če pa cepivo vbrizgamo v kri, potem zlorabimo sistem in obvozimo milijone let evolucije. S tem zmedemo imunski sistem, ki ne razume, kako so patogeni prišli tja, kar ima potem negativni vpliv na telo. Poleg tega imunski sistem še ni zrel do drugega ali tretjega leta starosti. V tem času pa je mati narava poskrbela, da že zarodek dobi od matere protitelesa (upajoč, da jih je mama ustvarila na naraven način, čemur pravimo naravna imunost).

Sedaj, ko razumemo, kako pomemben zaščitni organ so mandlji, poglejmo, kaj se zgodi, ko dihamo skozi usta in te organe prekomerno obremenjujemo..

Usta niso organ za dihanje. Vse živali dihajo skozi nos. Usta so namenjena hranjenju in govorjenju, so ‘pomožna cev’ za dihanje le v izrednih razmerah. Nos čisti zrak, ki ga vdihnemo v telo. Dihanje skozi nos spodbuja tvorbo ‘nosnega plina NO (dušikov oksid), ki je naravni ubijalec patogenov, še predno sploh pridejo do žrelnice, ki je naslednja ‘bojna linija’ (Mimogrede, v času Covida se je zelo promoviral nosni spray NO).

Če ne dihamo skozi nos, se določeni mikroorganizmi, ki živijo v nosni sluznici in sinusih lahko prekomerno povečajo, kar vpliva na povečanje žrelnice – in posledično se zmanjša dihalna pot in otrok še bolj vztraja z dihanjem skozi usta!

Žrelnica je vedno povečana z razlogom. Telo nikoli ne bo sprejelo določenih ukrepov, če le ti niso potrebni. Problem je ponavadi v tem, da jih mi ne razumemo. Podobno kot če nas nekaj boli in vzamemo tableto proti bolečinam, pri tem pa se ne poiščemo vzroka in težava se lahko zaradi tega ponavlja in ponavlja. Če žrelnico odstranimo, se bo proces, ki se je dogajal v njej, samo prenesel naprej v telo, lahko tudi v pljuča. 

Sledi drugo pomembno dejstvo: Če dihamo skozi usta vdihnemo preveč kisika

Zakaj preveč? Zato ker posledično ustvarimo premajhno koncentracijo CO2, ki je plin, ki pomaga ‘pospremiti’ kisik na svoj cilj, torej v celice. Več dihamo skozi usta, manj kisika dobimo v celice (pomislite, kako se vam zvrti, če pretirano dihamo skozi usta), bolj hlastamo za zrakom. Tako je začaran krog sklenjen. Dlje časa dihamo skozi usta, težje se odvadimo oziroma težje to prekinemo spontano (zato težko ‘izzveni’ samo od sebe)..

BOLT (Body Oxygen Level test) je test, s katerim lahko preverite odpornost telesa na CO2. ta podatek nam pove, koliko kisika dobijo celice in kako resna je problematika dihanja skozi usta. (Pridobi test na spodnjem gumbu).

Bolj dihamo skozi usta, bolj se mandlji povečujejo. Večji so, težje dihamo skozi usta. 

In to še ni vse!

Če dihamo skozi usta, jezik pri tem ‘visi dol’, ne počiva na ustnem nebu. To vpliva na nepravilen (ožji) razvoj čeljusti, kar povzroči spet dvoje: 

  1. Ožje dihalne poti, vključno s sinusi
  2. Razliko v proporcih kostnega in mehkega dela dihalnih poti

Na spodnjem slikovnem gradivu vidite primere ‘profilov’ ljudi oziroma otrok, ki dihajo skozi usta. Največkrat boste opazili premalo razvito spodnjo čeljust, ‘overbite’, bolj izražen nos, podočnjaki, povešene oči (s sklero), podolgovat obraz in posledično tudi slabo držo.

Kostni del se zaradi pomanjkanja stimulusa (jezika in drugih mišic) ne razvije do svojega potenciala, mehka tkiva (vključno z mandlji in žrelnico) pa se. To pomeni, da so v svoji predvideni velikosti prevelika za otroka.

Ker danes govorimo o posledicah dihanja skozi usta na mandlje, nismo izpostavili drugih kritičnih problematik, ki jih privede dihanje skozi usta kot so: krivi zobje, nepravilen ugriz, smrčanje, spalne apnee, razdraženost, karies, zadah iz ust, kronična vnetja grla, sinusov in ali ušes.. Bolj natančno smo to že zapisali v članku z naslovom Vzroki in posledice dihanja skozi usta


Dinamični prikaz nepravilnega razvoja lobanje (predvsem obraza in čeljusti) zaradi dihanja skozi usta in primanjkljaja mišice jezika na ustnem nebu (maxilli).

Žrelnica se razvija in raste do otrokovega šestega leta, potem pa v puberteti začne atrofirati in se do odrasle dobe bistveno zmanjša. Tu se pojavi vprašanje, kaj storiti, če je otrok star 3-4 leta in ima že močno povečano žrelnico ali mandlje? 

Hipertrofija (povečanje) žrelnice se meri v stopnjah. Če je stopnja maksimalna ali skoraj maksimalna (skoraj popolna zapora dihalnih poti), potem problem obstaja že dolgo časa in je zelo težko vzpostaviti dihanje skozi nos, vendar je vseeno vredno vsaj poskusiti.

Kaj so simptomi prevelike žrelnice?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Glasno dihanje
  3. Smrčanje ali spalne apnee
  4. Kronično zamašen nos
  5. Govorjenje skozi nos
  6. stalni tekoči izcedek iz nosu

Kakšne so posledice kronično povečane žrelnice ali mandljev?

  1. Kronične infekcije sinusov, ušes ali grla
  2. Posledično lahko vpliva na sluh in ravnotežje 
  3. Vpliva na govor
  4. Lahko se razvije nepravilen način požiranja
  5. Težave s požiranjem in neješčnost
  6. Težave s spanjem ali tudi močenje postelje
  7. Utrujenost in hiperaktivnost
  8. Zaradi dihanja skozi usta in nepravilnega požiranja se začne obraz in čeljust nepravilno razvijat – nepravilni ugriz, krivi zobje, neatraktiven podolgovat obraz, nasmeh z dlesnimi

Kaj so vzroki prevelike žrelnice ali mandljev?

  1. Dihanje skozi usta
  2. Uporaba dud, flašk, sesanje palca
  3. Preveč mehke hrane (premalo žvečenja)
  4. Alergije (morda nova domača žival)
  5. Neintegrirani primarni refleksi
  6. Hipotonost

Kako ukrepati?

Poleg posveta s pediatrom..

Pomembno je, da starši čim prej identificiramo problem in začnemo ukrepati. Prvi ukrep je, da otroka učimo in opozarjamo, da diha skozi nos in da je jezik počiva na nebu. To je že veliko, največkrat pa to ne zadostuje.

Starši si lahko pri tem pomagajo z ustnimi obliži, ki so narejeni prav za otroke in se uporabljajo ponoči, lahko pa tudi podnevi ob gledanju risank.

Dostikrat tudi to ne bo dovolj, saj nošenje obliža ni aktiven pristop in tudi ne naslavlja dejanskih vzrokov, zakaj je otrok sploh začel dihati skozi usta,

Velikokrat je treba nošenje obližev dopolniti še z vajami (oro-miofunkcijskimi). Tudi omenjena oba pristopa ni nujno, da bosta pomagala vsem otrokom, če ne bomo zraven še dodali katerega od mio-funkcijskih pripomočkov, kot je denimo FROGGYMOUTH.

To je že zelo kompleksen in celosten pristop. Pa vseeno včasih tudi to ne bo dovolj, če pri tem ne bomo naslovili tudi integracije primarnih refleksov.

Za povprečnega starša je to že čisto preveč, kar lahko naredi sam poleg svoje službe in skrbi za družino. Zato vam na Vadbeni kliniki te pristope pokažemo in razložimo, doma pa jih izvajate po individualno izdelanem programu video vaj.

Poglejte si še video: 

Predlagamo pa tudi ogled webinarja O RAZVOJU MOŽGANOV, ki se prav tako navezuje na tematiko.

Posted on Leave a comment

Vpliv položaja čeljusti in čeljustnega sklepa na celotno telo

O slabi drži in vratni grbi smo že veliko pisali, prav tako o ‘vratni grbi’:

 

 

V današnjem zapisu si bomo ogledali, kako položaj čeljusti oziroma (nepravilna) poravnava čeljustnega sklepa vpliva na našo držo. Pa tudi obratno, kako drža ali stopala vplivajo na težave s čeljustnim sklepom, ugrizom in kakšne neželene posledice pri tem občutimo na telesu.

 

Dejstvo je, da neustrezen položaj čeljusti povzroči zamik glave naprej (forward head posture oziroma ‘vratno grbo’) – v nekaterih primerih lahko povzroči tudi zamik glave nazaj. Problem je namreč v tem, da se premakne težišče glave pred telo, namesto da bi bilo na sredini ramen, kar spremeni tudi položaj oči in organa za notranje ravnotežje.


Na sliki vidimo izrazit zamik glave naprej. Uho bi moralo biti poravnano na sredinski rumeni liniji. V tem položaju se zgodi zamik spodnje čeljusti nazaj – s tem se poruši tako poravnava čeljustnega sklepa, kot položaj jezika in funkcija vseh ostalih mišic, ki se pripenjajo na čeljusti in ju oblikujejo.

 

V položaju, ko čeljust ni poravnana in možgani niso ‘centrirani’ direktno nad rameni, le ti ne morejo dobivati natančnih senzoričnih informacij iz:

  • stopal
  • oči
  • čeljusti (vrsta okluzije oziroma ugriza)

 

Čeljust (s čeljustnim sklepom) se zato kvalificira kot samostojni SENZORIČNI ORGAN!

 

Ker ne dobijo natančnih senzoričnih informacij, ne morejo izdati natančnih motoričnih (gibalnih) navodil za gibanje telesa. Zato imamo lahko težave z:

 

Ključni vzrok težav se lahko skriva v nepravilnem vzorcu požiranja. Namesto, da bi jezik med požiranjem porival nazaj, v smeri požiralnika, poriva v smeri naprej. Zaradi napačne mišične aktivacije pri požiranju tako trpijo zobje (poravnava), ugriz (položaj čeljusti) in mehanika čeljustnega sklepa.

 

 

V ta namen lahko poskusimo s posebnimi vajami za jezik in požiranje.

 

V nadaljevanju pa si poglejmo, kaj vse se lahko razvije iz nepravilno delujočega čeljustnega sklepa poleg ‘tipičnih’ oziroma ‘logičnih’ bolečin v tem sklepu, glavobolih, bollečinah trigeminalnega živca, škrtanjem z zobmi..

 

 


V online izobraževanje Vpliv čeljusti na telo Annette Verpillot pojasni, kako različne okluzije (ugrizi) različno vplivajo na položaj glave in postavitev celotne telesne drže.

 

 

 

Zamik glave naprej povzroči tudi:

  • zakrčenost vratnih in čeljustnih mišic
  • kompresijo vagusnega živca
  • kompresijo trigeminalnega živca in bolečine 
  • disfunkcijo eustahijeve cevi (pogosta vnetja ušes)
  • kompresijo sinusov in dihalnih poti (kronično vnetje sinusov, žrelnice..)
  • kompresijo možganskega debla
  • zmanjšan dotok hranil možganskim živcem
  • zmanjšan dotok kisika celemu telesu (saj v takšni drži ne moremo efektivno dihati s spodnjimi režnji pljuč, ker so stisnjena)
  • posledično takšno dihanje draži simpatično živčevje, namesto da bi aktiviralo parasimpatično z vagusom na čelu (‘rest and digest’)
  • povišan krvni pritisk!
  • škrtanje z zobmi, obraba zob, ko smo pod stresom 
  • negativni vpliv na HPA os (Hipotalamus-hipofizno-nadadrenalno os) preko sfenoidne kosti, ki je povezana z maxillo

 

Kakšne težave se nam lahko zato pojavljajo?

  • Glavoboli & migrene
  • Bolečine v TMJ, škrtanje, preskakovanje
  • Trigeminalna nevralgija
  • Bolečine v vratu 
  • Estetsko nas postara

 

Neustrezen položaj čeljusti celo vpliva na moč športne (ne) dosežke!

skozi naslednje tri kanale (preko trigeminalnega živca):

  • mišični sistem
  • vizualni
  • stresni odziv

 

Kako naslovimo tovrstno problematiko?

  1. najprej se lotimo drže
  2. nato se lotimo okluzije (ugriza)

 

Če smo natančnejši, moramo nasloviti slednja 4 področja, da bo lahko čeljust kot ključni telesni senzorični organ priskrbela prave informacije možganom:

  1. Jezik
  2. Temporo-mandibularni sklep (čeljustni sklep)
  3. Zobe (poravnavo, ugriz)
  4. Mišice (Sistem mišic in fascij, ki so vključene v žvečenje, požiranje in dihanje)

 

Kako vemo, da težave izvirajo iz čeljusti oziroma kako vemo, da izvirajo iz stopal oziroma medenice?

 

Obstajajo določeni testi telesne drže, kjer lahko ugotovimo iz kje izvira primarni razlog naših teževa torej bodisi iz telesne drže ali stopal bodisi iz čeljusti. 

 

Če izvirajo težave primarno iz čeljustnega sklepa, potem moramo bolj podrobno analizirati sledeče:

  • Ali je odpiranje ust glasno (pokajoče)?
  • Ali manjka kakšen zob?
  • Ali lahko vstavimo tri prste v usta vertikalno?
  • Ali spodnja čeljust ‘zavije’ levo ali desno, ko odpremo usta?
  • Ali je spodnja čeljust okrogle ali kvadratne oblike (če odpremo usta in se pogledamo v ogledalo)?
  • Ali imamo obrabljene zobe?
  • Ali pretežno žvečimo samo na eno stran?
  • Ali so spodnji zobe znotraj zgornjih?
  • Ali je spodnja čeljust poravnana z zgornjo
  • Ali nepravilno zvijate jezik med požiranjem in govorjenjem (tongue thrust)?
  • Ali imate (delno) priraščen jezik (naredi test)?
  • Ali ponoči smrčite oziroma imate spalne apnee?
  • Kako naše oči sledijo predmetu

 

Sedaj, ko smo dvignili zavedanje problematike, lahko razmislimo o ukrepih:

 

  1. Začnemo se zavedati lastne drže.
  2. Zelo velik vpliv na našo držo ima dihanje (bodisi skozi nos/usta bodisi s prepono/plitvo)
  3. In celo naše misli!
  4. Celotno delo nam bodo olajšale vaje za vagusni živec.
  5. In seveda dober funkcionalni zobozdravnik / ortodont (tak ki pozna in prakticira myobrace sistem, orthotropics in principe oro-miofunkcijske terapije oziroma funkcionalno povezuje ugriz in položaj čeljusti z delovanjem celega telesa – tak zobozdravnik vam ne bo ‘predpisal’ ravnanja zob, ampak ‘ravnanje’ čeljusti’.)
  6. V sodelovanju z cranio-sakralnim terapevtom ali osteopatom
  7. Ter vajami za upravljanje s stresom!

 

Kako vam lahko pomagamo na Vadbeni kliniki?

 

  1. V ta namen imamo že pripravljen online program Odkleni vratno grbo
  2. Ali z individualno obravnavo
  3. Oziroma online programom Stres & vagus
  4. Imamo tudi krajši program Gibanje brez bolečin in vadbe, ki nam pomaga ozavestiti bolj ustrezno držo skozi dan.
  5. Lahko si naložite brezplačni priročnik o dihanju skozi nos/usta
  6. Sicer pa, katerikoli naš program boste izbrali, v njem naslovimo problematiko telesne drže
  7. Imamo pa tudi brezplačni webinar o klinični somatiki Vadbene klinike, ki vam lahko pomaga do boljše drže! (Zakaj zakrčene mišice ostajajo zakrčene?)
  8. Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja in pravilnega položaja jezika, ki vpliva na položaj čeljusti. 
  9. Ob nakupi myotape obližev ali ob nakupu programa Jungle kid, prejmete tudi vaje za jezik, požiranje in čeljust.
  10. Masaža TM sklepa in okolice s terapevtskimi masažnimi žogicami

 

 

Posted on Leave a comment

Vpliv priraščenega jezika na dihanje, spanje, zobe, obliko obraza in zdravstvene težave pri otrocih in odraslih

Jezik je mišica in je ena najpomembnejših mišic v človeškem telesu saj pomaga oblikovati obraz, dihalne poti, zobe, govor, telesno držo, poleg njegove znane vloge pri žvečenju in požiranju.


Jezik in njegove podjezične vezi (na levi strani). Na desni sliki opazujmo, kako se jezik prilega ustnemu nebu in ga s tem oblikuje. Ustno nebo, ki  ga jezik ne doseže je visoko in zobni lok se oblikuje v črko V namesto črko U.

Že leta 2017, ko je bil moj prvorojenec Brin star tri leta sem opazila, da ponoči diha skozi usta. Zdelo se mi je, da to verjetno ni v redu in sem začela raziskovati. Takrat je nastalo prvo gradivo na to temo: Vzroki in posledice dihanja skozi usta. 

Mimogrede.. Članek je tudi pritegnil pozornost ene naših najboljših funkcionalnih zobozdravnic, dr. Irme Škoro, zaradi česar sva se tudi spoznali. V članku najdete več o posledicah dihanja skozi usta ter slike značilnih manj atraktivnih podolgovatih obrazov otrok in odraslih.


Triletnik – Moja prva opažanja dihanja skozi usta, ki so me spodbudila k raziskovanju.

Od takrat pa do danes smo na Vadbeni kliniki v zvezi s tem razvili:

..Vse dokler Brin (prvorojenec) star 7 let ni dobil napotnice za ortodonta! ta napotnica pa je nov mejnik. 

Glede na vso prebrano literaturo na to temo sem vedela, da se moram obrnit na ‘funkcionalnega’ zobozdravnika, takšnega, ki razume, da krivi zobje niso vzrok, ampak posledica. 


Če želite raziskovati sami, so to zagotovo najboljše tri knjige za začetek.

Ker krivi zobje niso krivi, da so krivi, bi bilo za človeško telo, ki je še v polnem razvoju popolnoma nesmiselno premikati le-te, ampak nasloviti in odpraviti pravi vzrok.

Posledica česa so krivi zobje?

Dana napotnica za ortodontsko obravnavo me je spodbudila, da po dolgem času kontaktiram dr. Škoro in se naročim na pregled z obema otrokoma. Pri Brinu se je izkazalo, kar me je seveda močno šokiralo, da tega prej ni nihče opazil, vključno z mano, da ima priraščen jezik oziroma skrajšano podjezično vez! To dobesedno pomeni, prekratek in zategnjen jezik. Zategnjen jezik je nato povzročil zategnjeno spodnjo čeljust (premalo razvita – glej sliko spodaj z in brez myobrace aparatom) in premalo razširjeno zgornje ‘nebo’ oziroma lobanjsko kost maxillo (glej spodaj), ker se jezik nikoli ni mogel popolnoma ‘prilepiti’ na nebo – da bi ga oblikoval.


Maxilla je lobanjska kost, ki predstavlja naše ‘ustno nebo’ in jo oblikuje jezik. je hkrati tudi dno naših nosno – sinusnih dihalnih poti. Če jezik ne pritiska nanjo, razvijemo ozko visoko nebo, katerega posledica so krivi zobje, kriv nosni pretin oziroma ozke nosne dihalne poti in podolgovat obraz. (Več o tem v članku Vzroki in posledice dihanja skozi usta.)

Jezik je seveda najboljši zobni aparat!

Tudi Brinova sestrica, še ne štiriletna Nika Luna je bila istočasno pregledana  Tudi pri njej smo prav tako ugotovili zategnjeno in premalo razvito spodnjo čeljust, čeprav brez vidnih skrajšav jezika (Jezik je lahko skrajšan tudi zadaj – posteriorno, kar težko vidimo s prostim očesom).

“IMETI SKRAJŠANO PODJEZIČNO VEZ JE KOT HODITI Z ZVEZANIMI NOGAMI.” pravi Richard Baxter, avtor knjige Tongue tight (Priraščen jezik).

Pri obeh otrocih smo takoj začeli z MYOBRACE terapijo, kateri smo dodali vaje za jezik in manualno oziroma kraniosakralno terapijo. (Myobrace terapija ne premika zob, ampak krepi mišice, ki potem krepijo in premikajo čeljust – s tem deluje na koren problema, ne rep.)


Starost skoraj 4 leta in 7.5 let ob začetku nošenja Myobrace aparata. Po enem letu terapijo bomo poročali o rezultatih.

Sedem letnik na prvi sliki brez myobrace aparata (vidimo premajhno spodnjo čeljust) in na drugi sliki z aparatom (vidimo, v katero smer bo narekoval razvoj čeljusti).

Nemudoma sem prebrala knjigo Tongue tight (‘Priraščen jezik’ oziroma ankiloglosia) in v nadaljevanju bom za vas povzela vzroke, posledice in rešitve za takšna stanja.

Knjiga temeljito opisuje problematiko priraščenega jezika (spredaj in ali zadaj) ter priraščene ustnice.


Na sliki vidimo različne stopnje priraščenosti sprednje jezične vezi oziroma frenuluma.

Na sliki vidimo primer (levo) priraščene ustnice in (desno) priraščenega jezika.

Na tem nazornem prikazu vidimo, kako se spreminja oblika obraza in lobanje z nepravilno uporabo jezika, pripadajočih mišic in dihanjem skozi usta. Ker se obraz dobesedno povesi navzdol se s tem zožijo dihalne poti. Telo avtomatično potisne glavo naprej, da lažje dihamo, s tem pa žal žrtvuje poravnano telesno držo in ustvari se ‘forward head posture’ oziroma ‘vratna grba’.

Če jezik ni ustrezno gibljiv in se ne dotika neba v treh ključnih točkah, potem ne stimulira vagusnega živca tako kot bi moral. To hkrati pomeni, da je postopek požiranja prizadet. Temu se reče ‘tongue thrust’ – kar pomeni, da med požiranjem jezik zakrčimo tako, da bolusa ne porivamo v smeri peristaltike proti požiralniku, ampak stran od njega. To še ne pomeni, da hrane ne pogoltnemo, pomeni pa da premalo stimuliramo vagusni živec, ki bi moral med požiranjem vklopiti parasimpatično živčevje (‘rest and digest’), ki uravnava prebavo in izloča klorovodikovo kislino.

Takšno nepravilno požiranje nato lahko povzroči:

Slabšo prebavo
Požiranje zraka
Kisli refluks
Zaplinjeno črevo, napihnjenost
SIBO (small intestine bacteria owergovth – disbioza v tanke črevesju)
Kronični stresni odziv telesa
Kronično dihanje skozi usta in vse pripadajoče posledice

Na podlagi katerih znakov lahko sumim, da ima moj otrok težave s skrajšanim jezikom, priraščeno ustnico ali nepravilnim izraščanjem čeljusti?

Podnevi:

  • Dihanje skozi usta (ker so se zožile dihalne poti)
  • Otrok izbira samo določeno (lažje žvečljivo hrano)
  • Pri mizi je vedno zadnji (ker težko žveči)
  • Vedno ob jedi pije vodo (da lažje pogoltne hrano)
  • Glasno diha (ker ima zožene dihalne poti)
  • Veliko diha (ker ima zožene dihalne poti)
  • Pogosta vnetja dihal, mandljev, žrelnice ali ušes (ker diha skozi usta, dihanje skozi nos ustvari plin NO2, ki pobija patogene)
  • Toži za glavobolom in bolečinami v vratu (ker ima zategnjeno čeljust)
  • Je velikokrat utrujen ali pa hiperaktiven z motnjami pozornosti (ker se ne naspi dobro ponoči)
  • Se pretirano slini (ker kompenzira šibek jezik)
  • Ima temne kolobarje pod očmi (ker dobi z dihanjem skozi usta manj kisika v celice)
  • Ima nepravilen ugriz (ker ima nepravilno izraščeni čeljusti)
  • Sesa prste ali druge predmete (kompenzira)
  • Pokašljuje in hrka (ker ima ozko dihalno pot in se mu zatika sluz)
  • Je velikokrat prehlajen.
  • Astma (zaradi prekomernega dihanja skozi usta)
  • Alergije, atopični dermatitis, ekcem (Vnetna stanja zaradi razrasta patogenov)
  • Grizenje spodnje ustnice (ker je spodnja čeljust premajhna)
  • Viden jezik med počitkom in govorom (ker je priraščen in se ne dvigne)
  • Pokašljevanje, ki ni prehlad
  • Grizenje nohtov
  • Več možnosti, da pride do zadušitve s hrano 

Ponoči:

  • Diha skozi usta
  • Smrči (zožene dihalne poti, ohlapna mehka tkiva, neustrezen položaj, šibke mišice)
  • Občasno ne diha (spalna apnea, nevarna za možgane)
  • Glasno diha (ker dobiva premalo kisika)
  • Ima občasno nočne more (ker telo aktivira obrambni mehanizem, stresne hormone, da spodbudi dihanje)
  • Škrta z zobmi (enako)
  • Moči posteljo (enako, stresni odziv telesa med spanjem)
  • Nemirno spi in se premetava (enako)
  • Otrok težje in kasneje zaspi (ker se muči z dihanjem)
  • Manj sive materije v možganih (zaradi dihanja skozi usta in manj kisika v možganih)

Na podlagi katerih znakov lahko sumimo, da ima dojenček skrajšano podjezično vez?

  • Ima zelo dolgotrajne podoje
  • Pri podojih kar zaspi
  • Mama občuti boleče dojenje oziroma pogosto dobi mastitis (zaradi priraščenega jezička otrok izsesava mleko s kompenzacijo vakuuma z ličnicami in ‘grize’ bradavico s čeljustmi ker jezik ne doseže, da bi bil vmes)
  • Ne napreduje na teži kot bi želeli, otrok porabi preveč energije za dojenje
  • Dojenje je kot ‘celodnevna služba’
  • Refluks (tihi)
  • Cmokanje
  • Duda pada ven iz ust
  • Dihanje skozi usta
  • Pogosto zamašen nosek
  • Veliko vetrov, ker poje preveč zraka
  • Torticollis (glavico vleče na eno stran)
  • Veliko dojenčkov zato konča na steklenički, kar pa še poglablja problem jezika, razvoja čeljusti in možganskih kosti (da ne govorimo o mikrobiomu)
  • ‘Mlečni jeziček’ kot pokazatelj, da se jezik ‘ne čisti’ ob nebo
  • Mehurčki na ustnicah, ličnicah kot obraba zaradi ustvarjanja vakuuma
  • Veliko kolcanja
  • Nekateri se že rodijo z visokim nebom
  • Težje so leže na trebuhu in težje začnejo glavo dvigovat in obračat

Na podlagi česa lahko sumim, da ima odrasla oseba priraščen jezik ali nepravilno izraščene čeljusti – zobe? (poleg vsega napisanega pod točko ‘otroci’)

  • Glavoboli, migrene
  • Zategnjene mišice kot so trapezius in sternocleidomastoid, skaleni..
  • Disfunkcija čeljustnega sklepa (TMJ)
  • Drža z zamaknjeno glavo naprej (Forward head posture)
  • Utesnjenost vagusnega živca (vagus ni pravilno stimuliran)
  • Nepravilno požiranje = kroničen stres za telo
  • Utesnjenost terminusa – končne postaje limfe (za ključnicama)
  • Hiatalna hernija in refluks
  • Zamika atlasa, prvega vratnega vretenca (vpliva na celotno držo in delovanje organov)
  • Hitreje se utrudimo od govorjenja
  • Karies (tudi pri otrocih, jezik ne zmore oblizovati oziroma čistiti vseh zob + pH ustne flore je porušen zaradi dihanja skozi usta)
  • Slab zadah
  • Neatraktivna oblika obraza
  • Ko so usta zaprta izgleda, kot da čeljusti ne pašeta skupaj
  • Pokanje v čeljusti
  • Trigeminus nevralgija
  • Pogosto zehanje
  • Preveč dihanja (več kot 6 vdihov na minuto), glasno dihanje
  • Plitvo dihanje = dihanje z rameni = stresno dihanje
  • Dihanje skozi usta – manj kisika v telesu
  • Obstrukcije dihanja ponoči – ni dovolj globoke faze spanja..(lahko vodi v Alzheimerja)
  • Bruksizem – škrtanje z zobmi (možgani naj bi tako predramili spanec, da bi telo našlo boljo dihalno pot, ker dobivajo možgani premalo kisika)
  • Nasmeh dlesni, podočnjaki, vidna beločnica pod sklero, nos ki ‘sili’ iz obraza
  • Premajhna brada s podbradkom
  • Zvonjenje v ušesih
  • Potenje ponoči
  • Panični napadi ponoči oziroma občutek nenadne obstrukcije dihalne poti (občutek zadušitve) – ker jezik pade nazaj oziroma se nabere morebitna sluz v že tako zožene dihalni poti h kateri pripomore še neustrezen položaj glave in vratu (glava visi nazaj)
  • Mrzle roke in noge
  • Suha koža
  • Utrujenost
  • Težave z igranje pihalnih glasbil
  • Smrčanje, zadah, spalne apnee
  • Manj efektivno žvečenje – težave s prebavo
  • Aerofagija (požiranje zraka)
  • Več gubic okoli oči (verjetno zaradi drugačnega delovanja obraznih mišic, ker je obraz podolgovat)
  • Momljanje, nejasen govor
  • Pogoste se nam ‘zaleti’ ob pitju tekočin
  • Anksioznost
  • Težave z mehurjem

Vzroki nastanka omenjenih težav?

S priraščenim jezičkom in ali ustnico se rodimo, prav tako se lahko rodimo z visokim nebnim lokom. V nadaljevanju našega življenja pa na zgoraj omenjene težave (če jih imamo ali ne) in nepravilno izraščanje čeljusti znatno vpliva še (ne)dojenje oziroma hranjenje po steklenički, duda, sesanje prsta ali predmetov, premalo žvečenja, uživanje preveč mehke (predelane, procesirane hrane), alergije, zgled staršev (če dihajo skozi usta), nerazviti primitivni refleksi, travmatičen porod (tudi z mehaničnega vidika), slaba drža..

Katere so rešitve?

Ne veste ali imate vi ali vaš otrok ‘prekratek jezik’? Lahko se naročite k funkcionalnemu zobozdravniku (klasični bo najverjetneje zadevo minimaliziral) ali pa poskusite ugotoviti sami s pomočjo spodnjega testa (gumb na koncu članka)..

Terapija (neinvazivna), ki se ukvarja s tem področjem se imenuje ‘Orofacial myofunctional therapy’ oziroma oro-miofunkcionalna terapija (morda obstaja boljši prevod). Težave pa se z eno besedo imenujejo ‘Orofacial myofunctional dysfunction oziroma disorder’. 

Rešitve so malenkost razlikujejo glede na starost posameznika:

Za dojenčke 

se za priraščen jeziček ali ustnico priporoča frenotomija (kirurški poseg, prerez vezi). Največkrat težavo opazi svetovalka za dojenje ali mama sama, redkeje pa pediater patronažna ali zobozdravnik. Glede na mojo ‘fb raziskavo’, se največ posegov opravi lasersko pri dr. Irmi Škoro na Bledu, nekateri pa tudi  na oddelku makrofacialne kirurgije UKC ali pri otorinolaringologu. Pred in po posegu se priporočajo posebne vaje’ oziroma masaža za pripravo tkiva oziroma mehčanje brazgotine, da se sanirana vez ne skrajša nazaj. Za dojenčke se priporoča, da ob uvajanju hrane, ki ni mleko, začnejo z nepasirano hrano (BLW).

Za otroke

Se pri nas načeloma odsvetuje invazivni poseg, ampak vaje za raztegovanje podjezične vezi, myobrace terapija za pravilno izrast čeljusti, Myotape obliži za pomoč pri vzpostavitvi nosnega dihanja, vaje za lažje dihanje skozi nos, vaje za trup in držo, žvečenje več trše hrane, učenje pravilnega požiranja, KST (kraniosakralna terapija) ali določene druge manualne terapije, celo mnri terapija. (Na Vadbeni kliniki izvajamo vaje za jezik, držo in dihanje skozi nos ter s pomočjo Myotape obližev.) Največji doprinos pa lahko ustvarijo starši sami s tem ko so otrokom dober zgled s svojo telesno in ‘čeljustno’ držo, dihanjem skozi nos, uživanjem neprocesirane hrane in gibanjem v naravi, kar skušajo prenesti tudi na svoje otroke. Starši naj otroke opominjajo, da zaprejo usta, da sedijo ravno (še posebej med jedjo), da jejo z zaprtimi usti..

Za odrasle

Priporočamo nošenje Myotape obližev ponoči, vaje za jezik, vaje za pravilno požiranje, več trše hrane, dihalne vaje, vaje za držo in prav tako oceno stanja pri funkcionalnemu zobozdravniku. Na Vadbeni kliniki vam lahko pomagamo z vajami za držo in jezik ter priporočimo sodelovanje z drugimi strokovnjaki.


Slika prikazuje, kako je jezik povezan z globoko telesno linijo fascije vse do stopal. Od stopal pa do jezika poteka ena sama fascija, kot vidite disekcijo na sliki. To pomeni, da lahko jezik kot mišica (s fascijo) vpliva na katerikoli del navzdol v verigi. Kaj je fascija?

Še najbolj znatno pa jezik (zategnjen in nemobilen) vpliva na zategnjenost imenovanih mišic na sliki, ki potem povzročajo glavobole v predelih označenih z rdečo na sliki

Jezik ima direktno povezavo z vagusnim živcem


Jezik je direktno povezan z vagusnim živcem preko mišice palatoglossus, ki jo oživčuje vagus.*

Ali ste vedeli, da imamo na nebu, tik za sprednjimi enkami posebno mesto, ki naj bi ga masiral jezik in s tem izboljševal tonus vagusnemu živcu? Če je jezik zategnjen, se to težko dogaja samo od sebe, kar pomeni, da smo lahko nehote bolj pod stresom.*
Obe sliki sta vzeti iz predavanja PEDS WEEK SUMMIT 2022, What happens in vagus – How tongue position shifts us from stress to calm*

Če želite izvedeti več o samo-testiranju in rešitvah, ste vljudno vabljeni, da se prijavite (brezplačno) s spodnjim gumbom. 
Želim prejeti brezplačno gradivo za samo-testiranje mobilnosti jezika in rešitve