Oznaka: popkovna kila

Že kar nekaj let opazujem popke oziroma trebušne stene svojih strank. Stranke, ki me obiščejo, imajo velikokrat popek v obliki kapuce (‘hoodie belly’), kjer se iz zgornjega dela popka razvije oblika ‘kapuce’ ali pa se celo cel popek oblikuje v obliko okroglega, kot v blago oblečenega gumbka. Po teh ‘znakih’ sem se naučila oceniti oziroma prepoznati deformacije popka, ki so bile v največji meri povezane tudi s pojavom diastaze rektusov (razmik trebušnih mišic).

Alja Malis po drugi nosečnosti – vidi se po zgornjem delu popka, ki je izbočen in v obliki ‘kapuce’.

Že pred kakimi 20 leti se mi je pojavila dimeljska (ingvinalna) kila (hernija oziroma pruh), ne spomnim se niti, kdaj sem jo prvič opazila in zakaj se je pojavila. Spomnim pa se, da si jo je tudi imel in operiral moj oče in on se spomni, da si jo je imel in operiral njegov oče. Ko sem bila prvič noseča, se mi je izbočil še popek (in tudi moj sin se je rodil s popkovno kilo). Popku nisem posvečala veliko pozornosti, dokler v drugi nosečnosti ni še bolj vidno ‘pokukal na plano’.

Alja Malis v drugi nosečnosti in popkovna kila

Ker sem si sama uspešno sanirala diastazo rektusov, nastalo v drugi nosečnosti (Preberi več v blogu Diastaza rektusov v nosečnosti in ker sem pri strankah ugotovila že veliko popkovnih kil, ki so bile vsaj trikrat bolj izrazite od moje, pri sebi, ironično, sprva sploh nisem pomislila na kilo!

Šele, ko sem snemala program Popolni plank, sem v nekaterih položajih, sama pri sebi, na video posnetku videla, kako mi štrli popek ven. Kljub dobrem telesnem zavedanju, ga nisem mogla potegniti v notranjost trebuha. Poglejte na videu!

Video prikazuje ‘samo-diagnozo’ popkovne kile v položaju ‘plank’ oziroma deska, ki je eden od vadbenih položajev, ki znatno poveča IAP (intra-abdominalni pristisk).

Pred dvema letoma sem bila prvič na posvetu ( na napotnico) pri abdominalnem kirurgu na ljubljanskem UKC (Njegoševa 4) zaradi dimeljske kile. (Skoraj bolj iz radovednosti, pod kakšnimi pogoji operirajo diastazo rektusov, ki jo žal, pri nas v Sloveniji, še vedno smatrajo samo za estetski problem, kot zaradi same kile.) Posledično sem bila naročena na poseg (leto in pol je čakalne dobe!) – ravno ko sem v drugo zanosila, tako da je bil potreben preklic oziroma odložitev posega.

Ko sem več mesecev po drugem porodu odkrila pri sebi še popkovno kilo,  sem se naročila na pregled k osebni zdravnici, ki mi je takoj napisala napotnico za posvet z abdominalnim kirurgom – za razliko od več mojih strank stranke z veliko bolj izrazito popkovno kilo in ogromno diastazo rektusov, ki jih osebni zdravnik pri tem ne jemlje resno (!?).

Na videu oziroma že na naslovnici tega videa vidite tak primer večje diastaze rektusov, kjer je prisotna popkovna kila in zelo stanjšano vezivno tkivo (linea alba) med levo in desno polovico trebušnih mišic, kjer se v mirovanju (leže na hrbtu) vidi premike črevesja ob dihanju. (Opomba: to ni ena od strank, ki ni bila napotena na pregled, kot omenjam zgoraj).

No, pa se vrnemo k mojemu obisku abdominalnega kirurga..

Kako je izgledal moj posvet pri abdominalnem kirurgu?

V torek, dne 9.7.2019 sem imela ponovni posvet pri kirurgu v ljubljanskem UKC (lahko pa bi se tudi naročila v Kirurški sanatorij, v Rožni dolini). Tokrat je bil prisoten drug kirurg. (Na koga naletite v ambulanti ne morete vplivati, lahko je tudi specializant na kroženju, baje pa naj bi si lahko izbrali kirurga za operacijo, vendar morate to sami izpostaviti). V zvezku sem si pripravila okoli 16 vprašanj (bolj zato, da sem si sistematično uredila misli, kot da bi dejansko z zvezkom in svinčnikom v roki ‘zasliševala’ doktorja) vendar, ko jih je doktor opazil, je naredil vidno bariero pred mano: “Kaj ste prišla na izobraževanje ali na pregled?” Pač takšna sem, vedno se pripravim na sestanke, razgovore, posvete, sploh če mi veliko pomenijo.. Tudi pred tem posvetom sem ‘pregooglala’ veliko o kilah (da bi še našla kakšne informacije, ki jih morda še ne vem), na youtube sem si pogledala vsaj pet različnih video operacij.

Jaz pravim, če ‘nič ne veš’, tudi vprašati ne znaš – in se postaviti za svoje zdravje. Sama se poleg tega čutim dolžno skrbeti še za širšo množico žensk v ozadju, ki ne znajo ali nimajo časa same ‘doktorirati’ iz abdominalnih kil in diastaze rektusov, da bi bile obravnavane na optimalen način.

V čakalnici sem srečala, tudi svojo bivšo stranko, bila je naročena pred mano. Povedala mi je, da bo morala posvet ponoviti, ker so ji svetovali, da se posvetuje še z dr. Mušičem, ki naj bi operiral več pacientov s popkovno kilo + diastazo rektusov. Kasneje sem izvedela, da deluje tudi v okviru Kirurškega sanatorija Rožna dolina.

Kaj vse moramo preveriti preden se odločimo za kirurški poseg, najdete v drugem delu bloga, ki bo kmalu objavljen (naročite se na e-novice)!

Katera vprašanja sem si pripravila? Vprašanja sem postavila širše, saj to ne počnem samo v svojem imenu, ampak še v okviru mojega poklicnega poslanstva (in veliko jih je ostalo neodgovorjenih – vseeno jih bom zapisala, da bodo vam v pomoč):

1. Ali se popkovna kila sploh lahko še kdaj popravi (sama)?
2. Kako popraviti obe kili hkrati?
3. Imam po vašem mnenju tudi diastazo rektusov?
4. Zašijete skupaj ali vstavite mrežico?
5. Kakšna je razlika, ko tak poseg opravi abdominalni ali plastični kirurg?

6. Kateri so minusi operacije in kateri minusi ohranitve popkovne kile?
7. Kako črevesno napihovanje vpliva na kilo oziroma na ponovitev kile?
8. Kako diagnosticirate kilo ali diastazo rektusov – na otip ali uporabljate tudi UZ?
9. Kakšno anestezijo uporabljate pri (laparoskopskem) posegu?
10. Katere vrste mrežic uporabljate (da se ne lepijo na omentum)? Kako velike?
11. Kako točno poteka laparoskopski postopek? Se tudi dela z mrežico? Kateri so minusi?
12. Koliko časa traja poseg?
13. Koliko časa traja hospitalizacija?
14. Koliko časa in kako poteka okrevanje? Kako kihaš in kašljaš po posegu?
15. Ali so hernije (oziroma slabo vezivno tkivo) lahko dedni?
16. Ali bi lahko ocenil (iz video posnetka na telefonu), če ima moj sin (4,5 letnik) še popkovno kilo

Katere odgovore sem dobila?

Uspela sem morda vprašati samo tretjino vprašanj, saj je bil doktor vidno nezainteresiran za pogovor. (Če si ena izmed mamic, ki si bila na psvetu ali boš šla in dobila še odgovore, ki niso tukaj zapisani, mi jih prosim javi ali najbolje kar komentiraj ta blog).

1. Da, nobene kile se ne da popraviti konzervativno (S tem se tudi sama 100% strinjam. Luknja v tkivu, je pač luknja. In tu ne gre za katerokoli tkivo, ampak lineo albo (belo linijo v prevodu), vezivno tkivo, ki je bele barve zato, ker ni prekrvavljeno. V odsotnosti krvi oziroma kisika, pa se tudi rane ne celijo.
2. Dimeljsko kilo bi sanirali brez problema, ker se samo uviha nazaj v trebušno steno in fiksira z mrežico, popkovno pa malce težje (zaradi razmaknjenih mišic sem razumela).
3. Obe kili bi lahko popravili hkrati in laparoskopsko (Če ne vprašaš za laparoskopsko opcijo, najverjetneje dobiš ponujeno odprto operacijo).
4. Da se kolagen, glavni gradnik linee albe z leti manjša (kot odgovor na vprašanje v zvezi z dednostjo).
5. Popkovna kila je velika za prst, nadaljuje pa se z ‘diastazo rektusov’, ki jo oceni na 2,5 cm. Ustavil bi večjo mrežico, ki bi pokrila tudi diastazo, vendar omenja več možnih težav, ki bi se po posegu lahko pojavile – od špikanja do težjega prepogibanja in okrevanja 6 – 8 mesecev (?). Doktor pri pojasnjevanju postopka operacije popkovne kile v kombinaciji z operacijo diastaze rektusov sploh ne omeni ali je diastaza funkcionalna ali ne. Razmik 2,5 cm čisto nič ne pomeni, če linea alba generira napetost in se pri povečanem IAP ne izboči ali vdolbe (‘doming vs sagging’ s tujko). Ko ga vprašam ali je moja ‘diastaza’ funkcionalna, reče, seveda, da je! Aha, zakaj bi jo potem operirali? In ugotovim, da debatirava o estetskih razlogih. (Pomislim, joj, koliko mojih strank ima dejansko funkcionalni in estetski problem, pa ne dobijo niti napotnice!) Takoj opustim idejo o mrežici čez cel osrednji del zgornjega trebuha in nadaljujeva pogovor v smeri sanacije ‘le’ popkovne kile. Opozori me, da imajo popkovne kile izredno veliko stopnjo ponovljivosti. (Vem, si mislim, saj vsak dan poučujem svoje stranke o pravilnem načinu gibanja, da do tega sploh ne pride oziroma, da se kila ne ponovi). In ne samo to, če se ponovi, pravi, je stanje slabše, kot če kile sploh nikoli ne bi operirali! Uf, to pa je nov in pomemben podatek. Kot dejavnik tveganja omenja morebitnih dodatnih 50 kilogramov telesne teže po posegu (kot da je visceralna maščoba edini faktor, ki povečuje IAP) in kot da se to zgodi večino ljudem, ki se jim kila ponovi?? Sama pripomnim, da je potrebno ustrezno uravnavati IAP in s tem se je strinjal.
6. Ampak, ko sem ga vprašala, kako v primeru, da popkovne kile sploh ne bi operirala – koliko bi bila okrnjena funkcija trebušne stene? “Kakšna funkcija?” me vpraša. Debelo pogledam. Stabilizacija telesa, na primer. “Kakšna stabilizacija telesa?”, odvrne in me nazaj še bolj debelo in vzvišeno pogleda in reče: “Ma, prenehajte prosim s to ezoteriko!”. V tistem trenutku se mi pred očmi zvrsti morje študij o stabilizaciji telesa, mehanizmu IAP, dihanju, celo glasilke mi padejo na pamet, ki so gledano od zgoraj navzdol prva točka regulacije IAP v tem sistemu. Zvrstjo se mi tudi vsa leta preučevanja in sestavljanja vadb, ki ustvarjajo ravno pravšnji IAP za optimalno delovanje telesa.. Dejansko on tega ne ve?? Je to sploh možno. Je to hec? Ali abdominalna kirurgija pozna le posamezne dele telesa oziroma abdomna, ki jih, kot zna kot mesar, disektirati po delih (in sestaviti nazaj), ne pozna pa biomehaničnih procesov in fizikalnih zakonov, kako so vsi ti deli povezani v celoto, ki se dejansko giba in upira gravitaciji v pokončni drži? Je to sploh možno?? Ne samo, da nisem dobila odgovora na vprašanje, moje prizadevanje na tem področju je bilo v dveh stavkih ‘izničeno’, kot da gre za neke ‘nebuloze’. V takem primeru človek obmolkne. Še zadnji ‘poskus’ ponazoritve mojih ‘strahov v zvezi z ne-opreacijo popkovne kile je bil ‘plank’. Omenim, da se mi pri položaju planka (deske) močno izboči popek (in plank je včasih sestavni del mojega dela). In me spet vpraša ‘kaj je plank’? Ok, povem po slovensko – deska in pokažem položaj na tleh, kjer je telo v opori na podlahteh in nožnih prstih vzporedno s tlemi. Nato reče: “Aja, sklece!”  “ Ne, niso sklece, ampak dajmo rečt nekaj podobnega.” Doktor ne komentira več, sestra pa me vpraša, kaj sem po poklicu. 🙂 In se odločim sama pri sebi, da še premislim glede operacije popka.
7. Ko sem mu pokazala video od sina (njegove trebušne stene v gibanju), je komentiral: “Veste, pediatrom ne smete vsega verjet.” To je dobro povedal. Jaz pa mislim, da nobenemu zdravniku ne moremo 100% predati svoje telo in reči: “Izvolite moje telo, popravite ga kakor veste in znate – mene se to ne tiče, saj nisem študiral medicine – jaz pa ga bom po tem še naprej (zlo)uporabljal kot do sedaj.

Tukaj si lahko pogledate minimalno popkovno kilo, ki je ostala pri mojem 4,5 letnem sinu VIDEO. 

Ko je bil ta članek že objavljen, se mi je javila ena izmed mojih bivših strank in me vprašala, če je ta zdravnik XY, ker je tudi njo obravnaval na enak način in mi poslala tale LINK.

…………

Že skoraj pet let preučujem zakone delovanja intra-abdominalnega pritiska (pritisk znotraj trebušne votline, s kratico IAP), stabilizacijskih sistemov telesa, povezanost in odvisnost posameznih delov telesa (trup, stopala, udi..) in telesnih sistemov (mišično-skeletni, fascialni, kardio-vaskularni, živčni, limfni, visceralni..).

Vse moje delo temelji na dognanjih iz omenjenih področij, ki so seveda podprta s številnimi raziskavami. Zato sem bila res šokirana, da sicer doktor starejše generacije, ne ve, o čem govorim. Ali ne hodi v koraku s časom?

Kaj je stabilizacija telesa – in kako kila ali diastaza rektusov vpliva nanjo?

Stabilizacija telesa je mehanizem uravnavanja intra-abdominalnega pritiska (ne preveč, ne premalo), ki omogoča stabilizacijo hrbtenice in medenice, preko katerih poteka transfer sil, ko stojimo, hodimo, sedimo, tečemo, premikamo ude. Če naše telo ne bi stabiliziralo osrednjega dela (trupa), potem udi (mišice na njih) ne bi imeli od česa vlečt. Ko bi premaknili roko ali nogo ali sam trup, bi se prekucnili. Gre za 24 urno ‘upiranje’ gravitaciji telesa bodisi v vertikalnem ali horizontalnem položaju (ali kjerkoli vmes). Intra-abdominalni pritisk ustvarjajo oziroma generirajo mišice trebušna prepona (glavna dihalna mišica), globoka trebušna mišica, mišice medeničnega dna, multifidusi, pa tudi interne stranske trebušne mišice, psoas, quadratus lumborim in globoki kolčni rotatorji. Ta proces poteka preko dihanja! 

GIF prikazuje, kako mišice trebušna prepona (diafragma), mišice medeničnega dna (Pelvic floor muscles), globoka trebušna mišica (prikazano z vzporednimi črtami) in multifidusi (ob hrbtenici, niso označeni) ustvarjajo naš notranji ‘balon’ in s svojo respiratorno dinamično aktivnostjo uravnavajo pritisk.

Stabilizacija telesa je v bistvu skupek fizikalnih zakonov, ki so genialno povezani med seboj, da naše telo ni le kup kosti, mišic in organov, ampak da lahko hodi, stoji, sedi, teče ipd. Verjamem, da je marsikomu to samoumevno, vendar če v življenju kdaj občutiš, da ta sistem ne deluje pravilno, potem ti ni več samoumeven. Za primer: nikoli prej v življenju si nisem mislila, da medenica služi prenosu sil po telesu preko njenih sklepov (da, medenica ima tudi sklepe!) in če ta transfer ne deluje pravilno, imaš lahko tako močne bolečine v teh sklepih (v simfizi, sramni zrasti ali sakroiliakalnih sklepih zadaj), da ne moreš hodit (beri ne moreš prenašat teže iz ene noge na drugo, kar pomeni hoja). To sem občutila konec prve nosečnosti in po porodu (še eno leto po njem!). To je bila krasna šola zame!

Konec koncev, brez uspešno naučene stabilizacije telesa, bi od rojstva dalje lako samo nemočno ležali na tleh. ‘Človeški mladič’ potrebuje kar eno leto, da se nauči hodit in še nekaj časa, da suvereno hodi in teče, skače po eni nogi ipd. Večina živali se že kmalu po rojstvu nači gibat in iskat hrano. Zakaj ljudje potrebujemo toliko časa, sem že pisala v blogu Zakaj potrebuje človeški mladič eno leto, da shodi?

Telesno jedro ali ‘core’ si lahko predstavljamo kot balon znotraj našega telesa. Če se pritisk v določenem delu ‘balona’ prekomerno poveča (in to traja predolgo časa ali pa se prevečkrat ponovi), tam stena ‘balona’ lahko popusti in se stanjša ali pa nastane luknja (kila). Predstavljajmo si popkovno kilo, dimeljsko kilo, katerokoli ventralno kilo, diastazo rektusov, prolaps medeničnih organov, herniacije diskov..

Primerjava delovanja telesnega sistema stabilizacije skozi primerjavo z balonom. Če se poveča pritisk na katerokoli steno našega ‘notranjega balona’, lahko privede do defekta vezivnega tkiva v obliki hernij oziroma protruzij, tam kjer ni mišičnega tkiva. Prekomerni pritisk na trebušno steno tako lahko privede do ventralnih kil, prekomerni pritisk na medenično dno lahko privede do zdrsa medeničnih organov v nožnično steno , prekomerni pritisk na hrbtenico lahko privede do zdrsa medvretenčnih diskov, prekomerni pritisk navzgor, na trebušno prepono (recimo če konstantno stiskamo popek ali nosimo steznike), pa lahko pripelje do hiatalne kile (kjer se del želodca ujame skozi odprtino hiatus v prsno votlino).

Kogar zanima več o temu sistemu, toplo priporočam v branje članek ‘The core’: Understanding it, and retraining its dysfunction; Clinical and research review, Journal of Bodywork & Movement Therapies (2013) xx, 1-19; Josephine Key, MAPA, MMPAA, APAM

Kaj sploh je popkovna (umbilikalna) kila (hernija) – in kaj je popek?

Popkovna kila je dejansko luknja, oziroma raztrganina na vezivnem tkivu, linei albi (belem vezivnem tkivu, ki poteka vertikalno, po sredini trebuha med levo in desno polovico trebušnih mišic in je njihova  funkcionalna vez (generira napetost pri aktivaciji trebušne stene za stabilizacijo telesa) in skozi katero sili ven maščoba, omentum ali celo črevesje, če je kila večja..

Popek je tudi stičišče vseh anatomskih tračnic po konceptu fascij Anatomy trains (Thomas Mayer) – ‘Superficial line’ in Deep front line’. V popku se združije vse fascije oziroma vsa vezivna tkiva trebušne stene: koža, podkožje, ovojnice rektusov (površinskih trebušnih mišic), zunanjih in notranjih oblikusov (stranskih trebušnih mišic), transversus abdominisa (globoke trebušne mišice) in peritoneja (okoli 7 plasti). na popek so vezani tudi nekateri ligamenti trebušnih organov, kot so jetra. Vsak popek ima že sam po sebi majhno hernijo – luknjico! Problem nastane, ko se ta luknjica prekomerno poveča.

Popek je stičišče vseh fascij, ki potekajo v osprednjem delu telesa. Še nerojeni otrok skozi popek in popkovino izmenjava kisik, hrano in odpadne produkte preko matere. Popek je zato v bistvu brazgotina in je najšiblejši člen abdominalne stene.

Popek je kot neke vrste sidrišče oziroma stičišče vseh ovojnic trebušnih mišic. Če ga zagrabimo s pestjo okoli popka in potegnemo navzgor, občutimo premike vse do ledvic in hrbta. 

Tu je še en poučen in zabaven VIDEO o popku in kaj se skriva za njim!

Če pogledamo popek še iz drugih perspektiv, na primer z vidika Tradicionalne kitajske medicine (TKM) je popek “Shin-gwol,” – kar pomeni ‘kjer Bog prebiva’ in je pomembna akupresurna in akupunkturna točka.

Obstaja zdravilski protokol, imenovan ‘Belly button healing‘ (Zdravljenje preko popka), ki s pomočjo masaža oziroma stimulacije predela popka odpravlja težave s prebavo, slabim počutjem, bolečimi sklepi ipd.

Tudi po po izročilu vzhodni kultur, predvsem v hinduizmu in duhovnih sistemih joge je popek predel tretje čakre, ki posodablja osebnostno moč. Porušeno ravnovesje te čakre se izraža v težavah s prebavo, sindromom razdražljivega črevesja, zaprtostjo, težavah z jetri, trebušno slinavko, prehranskimi motnjami ipd. (Vir)

Na tem mestu se sprašujem, bo kirurška korekcija popkovne kile vzpostavila ali porušila to ravnovesje?

“Popkovna kila se pojavi, ko del črevesja izstopi skozi odprtino v trebušnih mišicah, skozi katero je popkovnica prehajala pred rojstvom. Kile pri dojenčkih so pogoste in običajno neškodljive. Najpogostejše so pri dojenčkih, lahko pa prizadenejo tudi odrasle. Pri dojenčku je možno, da je popkovna kila še posebej očitna, ko dojenček joka, zaradi česar je trebuh izbočen. To je klasičen znak popkovne kile. V prvih dveh letih življenja se otrokom ponavadi zaprejo popkovne kile, nekatere pa ostanejo odprte v petem letu ali dlje. Popkovne kile, ki se pojavijo v odrasli dobi, bodo bolj verjetno potrebovale kirurško popravilo”. (Vir) Več.. 

Spodaj vidimo primere različnih popkovnih kil od manj do bolj izrazitih. Na zadnji sliki je popkovna kila dojenčka.

Katere vrste kil obstajajo?

Obstajajo dimeljske, ki so najbolj pogoste in najbolj  moteče ali potencialno nevarne, popkovne, femoralne oziroma stegenske in po-operativne  Manj pogosti tipi hernij so ‘spigelian’, hiatalna (del želodca se ujame skozi hiatus nad trebušno prepono), epigastrična in tudi ledvena, kamor lahko štejemo herniacija medvretenčnih diskov hrbtenice. (Vir) Kile se lahko naredijo tudi v notranjosti abdomna. Pri moških so pogostojše in kar v razmerju 12:1. (Vir)

Ali se da kilo popraviti konzervativno (z vajami oziroma brez invazivnega operativnega posega)?

Ne, kile se ne da popraviti konzervativno. Edino kile pri dojenčkih se v večini primerov same popravijo in izginejo do približno tretjega ali petega leta starosti najkasneje. Ker je kila dobesedno luknja v vezivnem tkivu (ki je belo in neprekrvavljeno), in ker je to ravno v središču stabiliziacijskih sil telesa, je praktično nemogoče, da bi se zarasla nazaj, četudi bi bilo to teoretično možno. To je tako, kot če bi želeli renovirati hišo, v kateri hkrati živi petčlanska družina.

Ali lahko živimo s kilo oziroma abdominalnimi kilami oziroma z diastazo rektusov?

Da, lahko. Vendar je to tako, kot da vozimo kolo ali avto s premalo napolnjenimi gumami. IAP, ki smo ga zgoraj omenjali (intra-abdominalni pritisk) uhaja delno skozi luknjo (kilo). Telo mora zato kompenzirati na določen način, da zagotovi optimalno stabilizacijo. Z leti se nam lahko nabere več takšnih situacij za katere mora telo kompenzirati in žrtvovati nek drug del telesa, da opravi nalogo ‘poškodovanega’. Zato se pogosto tam pojavi nova težava in ‘snežna kepa’ oziroma začarani krog se povečuje.

Ob hkratni priostnosti diastaze rektusov imajo notranji organi manj podpore in se (lahko) začnejo povešati. S slabšo stabilizacijo trupa lahko prej utrpimo bolečine v križu, imamo slabše športne rezultate, več (športnih) poškodb, spremeni se telesna drža, vzorec dihanja (in s tem spet stabilizacije telesa), limfni pretok se lahko upočasni, prav tako prebava ali pa pride do zaprtosti in napenjanja, kar zopet poveča IAP in sklene se začaran krog.

Lahko, niso pa z raziskavami podprto, da je diastaza rektusov povezana tudi s težavami z inkontinenco.

Psihično je to tudi veliko PSIHIČNO breme za žensko, saj pogostokrat dobiva vprašanja, če ponovno pričakuje in je nezadovoljna na prvem mestu s svojim izgledom (saj se funkcionalnega dela morda ne zaveda). Slabši odnos do lastnega telesa, pa zagotovo ne vpliva dobro na njegovo delovanje.

Kdaj postane življenjsko nevarna?

Nevarna postane takrat, če toliko utesni ujeto tkivo (npr črevo), da ta ne dobiva kisika in hrane in začne odmirati. Tudi kile, ki so boleče, niso nevarne, so pa ‘življenjsko moteče’ in nas navadno tudi omejujejo pri gibanju. Naj omenim, da sem bila obakrat noseča s svojo dimeljsko kilo, kar sem se malce bala v naprej, pa presenetljivo ni bilo nič bolj moteče.

Primer nevarne kile, kjer se del črevesja ujame skozi luknjo vezivnega tkiva izven telesa in lahko izgubi prekrvavitev. Tak pojav ni pogost.

Zakaj kila sploh nastane in kako preprečimo ponovitev?

Kot sem prebrala v tem viru (Vir), so razlogi sledeči:

• Povečan IAP (Kdaj se poveča pritisk? Na primer z neustrezno vadbo kot so trebušnjaki, dvigovanjem težkih bremen, neustreznim načinom dvigovanja ipd)
• Daljša obdobja kašljanja, kihanja, bruhanja, zaprtosti (Gre prav tako za povečan IAP).
• Debelost (povečan IAP)
• Kronično obstruktivne pljučne bolezni (povečujejo IAP)
• Napake v gradnji vezivnega tkiva (‘Connective tissue disorder’) – premalo kolagena tipa I in preveč tipa II in III.
• Več nosečnosti, večplodne nosečnosti
• Dednost (!) (“Sometimes, the defective collagen metabolisms, run in families, result in inguinal hernia and found to be the main reason for hernia recurrence”)
• Pretekli operativni posegi (postoperativne kile – Navedem lahko primer stranke, ki so ji kamero zaradi težav z maternico pred leti vstavili skozi popek, se ji je v nosečnosti tam naredila popkovna kila)

Kratek poučen video o herniah VIDEO.

Postoperativne ponovitve hernij so zelo pogoste. Zakaj? Najverjetneje zato, ker vzroki nastanka ostanejo, še posebej povečan IAP. Ženskam odsvetujejo poseg, če niso zaključile z nosečnostmi. Vendar sem imela že primere strank, ki so bile bodisi noseče in že operirane na popkovni kili, pa se kila ni ponovila bodisi noseče z večjo popkovno kilo in diastazo, pa se ni poslabšala (vsaj ne bistveno). Ženske, ki se naučijo upravljati svoj IAP (preko pravilnega načina gibanja, dihanja, aktiviranja trebušnih mišic in mišic medeničnega dna – kar je poslanstvo Vadbene klinike in naših metod), znajo ohranit stanje ne da bi se poslabšalo.

Kako se kile sanirajo?

Kot sem že omenila, se same od sebe ne zaprejo (razen pri dojenčkih). Z uspešnim upravljanjem z IAP in z boljšo telesno držo in stabilizacijo lahko poskrbimo, da se ne slabšajo. Sicer se opravi kirurški poseg, kjer je najbolj priporočljiva vstavitev mrežice. Mrežice se delijo na sintetične in biološke. Sintetične, ki so v najbolj pogosti uporabi, se delijo na veliko vrst in različno vplivajo na vnetne procese v našem telesu in brazgotinjenje. Sintetične mrežice naše telo obravnava kot tujek, kar tudi je, a ga nikoli ne more razgraditi. Zato ga obda z zarastlinami, kar lahko omejuje drsenje tkiv, nas zateguje, celo pika. Zato šteje tudi izbor mrežice! Več o mrežicah si lahko preberete v tem viru. (Vir).

Laparoskopski posegi so veliko manj invazivni za telo, kot odprta operacija. Kirurg abdominalno votlino napolni z ogljikovim dioksidom, da ima boljšo preglednost s kamero, ki jo vstavi. Okrevanje je hitrejše in telo utrpi manj posledic, na primer notranjih adhezij (zarastlin), ki lahko vplivajo na kvaliteto življenja.

Kako se sanirajo kile, kjer je prisotna tudi diastaza rektusov?

Če še vedno niste prepričani ali imate diastazo rektusov, vam bo lahko v pomoč ta hiter test! VIDEO

Dobro vprašanje! V bistvu bi bilo boljše obrnjeno – kako se rešuje diastaza rektusov, ko je zraven prisotna še popkovna kila?  Sama sem primer, sem rešila diastazo rektusov ob prisotni popkovni kili (glej VIDEO spodaj). Sicer je sanacija diastaze rektusov težja, kot če kile ne bi bilo. To je tako, kot da imamo strgane najlonke (hlačne nogavice), kjer je nastala luknja in iz nje potegnjena zanka, tako da je ‘defekta’ še par centimetrov od luknje. Če zašijemo, kjer se je potegnila nitka, luknje pa ne, se rada naredi nova (ko najlonke oblečemo). Analogno če ne zašijemo ‘luknje’ v popku, se diastaza rada ponavlja ali težje ‘zapre’. V svoji praksi največkrat vidim ženske, ki imajo ob prisotni popkovni kili tudi zelo stanjšano vezivno tkivo ‘diastaze’. To se zelo nazorno vidi, ko ležijo na tleh z razgaljenim trebuhom in samo dihajo. V predelu takšne diastaze (največkrat direktno nad popkom), se vidi, kako se črevo premika ob dihanju. To je še toliko bolj izrazito, ko je pod tem delom kože prisotne manj maščobnega tkiva. (V tem primeru je maščoba celo dobrodošla, saj ščiti notranjost abdomna.) 

Kaj svetujem v takšnem primeru? Ko takšne ženske vprašajo za nasvet svojega zdravnika, ponavadi dobijo odgovor, da se da to rešiti samo z operacijo. V veliko takšnih primerih je to res (čeprav ženske dobijo takšne nasvete tudi ko nimajo pol toliko kritičnega stanja), vendar je absolutno smiselno pred odločitvijo za tako radikalen poseg v teloj opraviti nekaj ‘preizkusov’, ki pokažejo ali nakažejo, če se da defekt sanirati konzervativno. To sem že pojasnila v blogu Diastaza rektusov 10 najpogostejših vprašanj in odgovorov (v šestem vprašanju) in na spletni strani, pod zavihkom ‘Individualna obravnava po porodu’, kjer si lahko ogledate posnetek, na kakšen način je potrebno opraviti ultrazvok ipd. (Več o tem pa bom pisala v naslednjem prispevku!)

Torej, če imate takšno diastazo rektusov (kjer se vidi premikajoče se črevo oziroma notranjost abdomna) in zraven še popkovno kilo, vam bo abdominalni kirurg rekel, da imate ‘srečo v nesreči’, ker vam na račun kile lahko operira oboje. Sicer se v Sloveniji ne operira diastaze rektusov, čeprav je (po meritvah ultrazvoka) popolnoma nefunkcionalna – ne generira nobene napetosti (visok ‘distortion index’), pri čemer diastanca med rektusoma niti ne igra pomembne vloge (‘intrarecti distance’) (Vir) Takšnega načina diagnostike za diastazo v Sloveniji uradna medicina ne prakticira. V skladu z dognjanji raziskav Lee & Hodges iz omenjenega vira, sem sama (pred leti) osebno kontaktirala ultrazvočni medicinski center Medicus in v sodelovanju z dr. Ireno Vidic vzpostavila to prakso v njihovem diagnostičnem centru, kamor se lahko naročite (žal samo) samoplačniško (pregled stane 50 eur). Kljub temu njihovo mnenje ne vpliva na odločitev kirurgov. Če ni prisotne kile, operacija ni izvedljiva, kljub tako stanjšani linei albi, da se vidi skozi premikajoče se črevesje. V tako skrajnih primerih ultrazvok praktični ni potreben, saj se ‘stopnja’ defekta vidi s prostim očesom. Lahko pa se odločite za samoplačniški poseg (abdominalnega kirurga) v tujini.

Če nimate tako ‘zahtevne’ diastaze, jo lahko, tako kot jaz in številne moje stranke rešite z vajami iz POPORODNEGA PREPORODA, ki pa dobro služijo tudi tistim mamicam, ki se pripravljajo na operacijo in po operaciji (čeprav v tem primeru najraje delajo individualno, kar tudi sama priporočam). Z vajami oziroma protokolom pa je dobro začeti že v nosečnosti – takrat se jo da bistveno zajeziti. (celoten protokol najdete v programu CELOSTNA NOSEČNOST).

Ob tem pa vas MORAM opozoriti na neresnične trditve, ki jih najdete na spletnih straneh plastičnih kirurgov! Na primer, po naključju sem na tej spletni strani našla to trditev, ki je seveda LAŽNA oziroma ne-točna in ne drži v večini primerov:

Ali se diastaza rektusov lahko zmanjša ob redni telesni vadbi?

“V centralnem delu trebušne stene se med rekusovima mišicama nahaja vezivna plošča, ki jo strokovno imenujemo linea alba. Diastaza rektusov nastane zaradi razmaknjene linee albe. Glede na to, da s telesno vadbo ne moremo vplivati na vezivno tkivo, se tudi diastaza rektusov z vadbo ne zmanjša. Vadba lahko poudari preme trebušne mišice, ki postanejo močnejše, razmik med njima, t.j. diastaza, pa ostane enaka.”

Mnenje plastične kirurgije

 

Sama osebno sem uspešno sanirala že na stotine diastaz rektusov (nekaj resničnih izjav mamic in slik prej – potem najdete na tem spletnem mestu), prav tako pa tudi nekateri fizioterapevti, ki se s tem ukvarjajo. Sanirala sem tudi svojo diastazo rektusov iz druge nosečnosti. Celo raziskave kažejo temu v prid!

Video prikazuje Aljino diastazo (in popkovno kilo) v drugi nosečnosti ter po porodu (po korekciji diastaze).

Operacija diastaze in popkovne kile ni potrebno, da je klasična (odprtega tipa), kjer vam odprejo (razrežejo) cel trebuh (glej sliko spodaj), ampak je lahko laparoskopska, samo morate to izrecno povedati, sicer vam najverjetneje tega ne bodo predlagali sami od sebe. Res pa je, da vam pri laparoskopski operaciji ne bodo mogli odstraniti odvečne kože in maščobe, kot to lahko naredijo pri klasični, če je ob koncu posega prisoten tudi plastični kirurg – kar je za veliko mamic primaren razlog za operacijo (estetski pred funkcionalnim).

Na tej VIDEO povezavi, si lahko ogledate laparoskopsko operacijo diastaze rektusov in popkovne kile.

Kako pa operirajo diastazo rektusov plastični kirurgi? Vsekakor drugače kot abdominalni kirurgi. Plastični kirurgi so izurjeni za delo na ‘površini’ oziroma tik pod njo, torej na koži in podkožju (maščevju), ne pa na povezovanju trebušnih mišic (kjer imamo več slojev in vmesna vezivna tkiva), kjer  je za funkcijo trebušnih mišic zelo pomembno, kako jih povežemo nazaj. (Vir) Poleg tega, da je poseg plastičnega kirurga samoplačniški, vam med mišice NE vstavijo mrežice oziroma NE naredijo duplikature linee albe, ampak mišice kar ‘enostavno’ skupaj zašijejo, kar se po besedah sogovornice abdominalne kirurginje A. K. J. ne obnese vedno, “saj tak šiv lahko mišico ali opno poškoduje in se spusti – če ni zategnjena, se diastaza vrne”. Plastični kirurg je dobrodošel ob koncu dela abdominalnega kirurga, da estetsko odstrani odvečno kožo in maščobo (seveda, če govorimo o odprti operaciji, ne laparoskopski) in če ni tisti dan, ko ste naročeni na poseg, ravno odsoten.

Primer stranke, ki je prišla k meni tri tedne po abdominoplastiki (oziroma abderoplastiki), kjer so ji (kot vidite) na sliki prerezali cel spodnji del trebuha, dvignili kožo, zašili skupaj trebušne mišice, odrezali odvečno kožo, odstranili ‘odvečno’ maščobo, prestavili popek (popek v bistvu odrežejo in naredijo umetnega!!) in zašijejo nazaj. Gospa je imela štiri nosečnosti in porode, zadnji je bil carski rez. Brazgotina carskega reza je bila združena z novo. Tak poseg je samoplačniški in stane okoli 3.000 eur. Okrevanje je veliko bolj zahtevno kot po carskem rezu. Pacientke so po takšnih posegih prepuščene same sebi kar se  tiče okrevanja in vzpostavitve motorične funkcije trebušnih mišic v kombinaciji z ostalim telesnim stabilizacijskim sistemom ne glede na to ali se operirajo samoplačniško ali na napotnico. Mamici se zahvaljujem, ker je dovolila objavo fotke svojega ‘novega’ trebuha.

………..

Torej, če povzamem.. kmalu dobim datum operacije (že jeseni!) – sicer moram še vse dobro premislit, ampak vam bom vse poročala. Drugi del tega bloga bo namenjen pridobivanju informacij, kdaj se odločiti za operacijo in kdaj ne. Tretji del pa bo, predvidoma, pokrival priprave na poseg, sam poseg in okrevanje.

Posvet z visceralnim manualnim terapevtom/osteopatom..

Uspela sem se posvetovati tudi s priznanim manualnim osteopatom oziroma visceralnim terapevtom Janom Pravstom (katerega sem že obiskovala v nosečnosti in napisala blog Danes so mi pomanjšali moj nosečniški trebuh!), ki mi operacijo kile ABSOLUTNO PRIPOROČA. Zanimivo, da njegov glavni pomislek ni problematika uravnavanja IAP oziroma stabilizacija telesa, ampak vpliv slabo reguliranega IAP na venski sistem. napisal mi je tako: