Ženske z ‘večjo’ diastazo rektusov (glej spodaj v nadaljevanju opisane simptome) po porodu velikokrat dobijo ‘strokovno mnenje’ ginekologa, osebnega zdravnika oziroma na UZ pregledu, da je njihova situacija nepopravljiva, ampak ‘normalna’, pač davek na materinstvo oziroma popravljiva samo kirurško.

 


Operacija diastaze rektusov (klasična) je zelo velik zalogaj za telo. Poskušajmo narediti vse, da se ji izognemo.

 

Kako naj se mamice v takšni situaciji znajdejo same? Naj kar obupajo? 

 

V svoji praksi sem imela že veliko primerov s takšno ‘zapečateno’ usodo, ki smo jo potem spremenili v ‘funkcionalno’ in ‘ožigosali’ še z mnenjem kirurga, da operacija ni potrebna!

 

Kako se izognemo operaciji?

 

Najprej je potrebno res vedeti v detajle, KAKO DELUJE TREBUŠNA STENA oziroma diastaza rektusov. Potem je potrebno testirati, kako deluje konkretna trebušna stena (konkretne osebe) oziroma kako se odziva na različne pritiske (IAP – intra-abdominalni pritisk).

 

Tudi meni se je že zgodilo, da je imela diastaza rektusov na prvi individualni obravnavi takšne razsežnosti, da nisem bila prepričana, če jo bo moč rešiti (brez posega). Kakorkoli.. ker vemo, da so vaje potrebne z ali brez operacije, se jih lotimo v vsakem primeru. Po štirinajstih dneh izvajanja vidimo ali je napredek ali ga ni. (V mojih primerih je do sedaj še vedno bil). V kolikor napredka ni, ugotavljamo ali ga ni zato, ker trebušna stena pač ni zmožna napredka ali ker stranka ni znala izvajati vaj pravilno ali ker je imela v vmesnem času recimo obdobje kašljanja ali neizvajanja vaj.. 

 

Pri prvi obravnavi se lotimo:

  • Testiranja / preverbe, kako ‘velika’ je diastaza rektusov
  • Kako deluje telesno jedro v celoti (stabilizacija medenice, funkcije medeničnega dna, dihanje, mobilnost sakroiliakalnih oziroma medeničnih sklepov)
  • ‘Teorije’ – kaj ‘napaja’ diastazo rektusov, kako moramo pravilno dvigovati, vstajati, se spuščati na tla, kako pravilno dihati, kako deluje telesno jedro oziroma trebušna stena v kombinaciji z dihanjem, kako nam izdih pomaga pri optimizaciji intra-abdominalnega pritiska..
  • Nato teoretično znanje apliciramo v prakso in poskusimo ‘z njim’ dvignit glavo leže na hrbtu, ne da bi se pri tem naredil grebenček oziroma tako, da se linea alba (vmesno vezivno tkivo) napne in zadrži pritisk.
  • Omenimo še druge strategije, ki bi jih dodali takoj ali naknadno: uživanje kolagena, vibracijski trening, trening fascij..

 

Stranka potem dobi tedenski program video vaj za domov – do naslednjega obiska.

 

To velja za ženske, ki so po porodu ali pa tudi 10 let po tem. V vsakem primeru je situacija najverjetneje rešljiva. V zgodnjem poporodnem obdobju je plus časovna komponenta, kar pomeni, da še ni minilo veliko časa, ko telo funkcionira s to hibo, kompenzira in ustvarja nove ‘napake’. V kasnejšem obdobju je prednost ta, da mati ne doji več (tudi med dojenjem se še sproščajo hormoni, kot relaksin), ki mehčajo vezivno tkivo, prav tako zavzema manj za diastazo neugodnih položajev, kot so dvigovanje in nošenje dojenčka, dojenje.. itd. Tako da imamo v vsakem obdobju svoje pluse in minuse.

 

Večina zdravnikov in tudi ‘pacientk’ z diastazo rektusov je prepričanih, da je širina razmika (koliko prstov vstavimo) tisti pokazatelj, ki je merodajen ali je potrebna operacija ali ne.

 

To je največji (lažni) mit o diastazi rektusov, ki ga je treba (argumentirano) razbiti.

 

Širina razmika je le pokazatelj, kako močni so trenutno rektusi (površinske trebušne mišice ‘ala six pack’), kar je najmanjšega pomena. Resnično je pomembno, kakšna je globina razmika oziroma, kako delujejo ostale oziroma globoke trebušne mišice in koliko je raztegnjena in stanjšana linea alba (belo vmesno vezivno tkivo). VIR

 

Razmik med mišicami se lahko med uspešno sanacijo diastaze rektusov tudi poveča, ampak se globina zmanjša in linea alba postane ‘gostejša’ in bolj elastična.

 

Zakaj je sploh tako pomembno, da se izognemo operaciji?

 

  1. Operacija diastaze rektusov v večini primerov predstavlja rez od kolka do kolka, rez odvečne kože (prestavitev popka) in vstavitev mrežice čez trebuh ali zašitje mišic skupaj (glej sliko spodaj). To je OGROOOMEN poseg v telo, ki pusti svojevrstne posledice in rabi kar nekaj časa za okrevanje (medtem, ko ne smete dvigovati svojih otrok).
  2. Pri vsakem invazivnem posegu lahko pride do komplikacij.
  3. Narkoza
  4. Stanje se lahko ponovi.
  5. Povrnitev funkcionalnosti trebušne stene NI samoumevna. Operacija ne spremeni funkcionalnosti mišic, operacija samo napne fascijo. (Prav tako je potrebno narediti korekcijski program vaj)
  6. Če imate bolečine v križu, ni nujno, da jih bo operacija odpravila. Raziskave kažejo, da so bolečine v križu bolj povezane z nepravilnim delovanjem medeničnega dna, kot pa trebušne stene. Vendar lahko zarastline, ki nastanejo pooperativno povzročijo bolečine v križu.

 


Stranka po ‘klisčnem’ posegu diastaze rektusov z odstranitvijo odvečne kože.

 

Torej, predno odidete v operativno sobo se prepričajte, če ste izkoristili ‘vse karte’, ki so vam na voljo za konzervativno (brez posega) sanacijo diastaze rektusov. Mislite, da ste poskusili že vse? Kaj pa sledeče?

 

1.Ali lahko nosite isto številko nedrčka kot pred nosečnostjo? V nosečnosti se mora prsni koš razširiti (in spredaj dvigniti), da se s tem ustvari prostor za gibanje trebušne prepone, ki postane omejena zaradi rastočega ploda in vseh dodatnih tekočin v telesu. Prsni koš, ki ostane razširjen tudi po porodu (torej, ko ležite na hrbtu, vidite izbočena rebra) pomeni nesorazmerno porazdeljeno moč med delovanjem zunanjih in notranjih stranskih trebušnih mišic (ki se pripenjajo na rebra), natančneje, pomeni šibkost zunanjih stranskih trebušnih mišic. To je potrebno implementirati v vaš korekcijski vadbeni program. (Opomba: Edina dobra stvar šibkejših zunanjih stranskih trebušnih mišic je, da ste s tem morda preprečili nastanek prolapsa medeničnih organov. Več si preberite TU. Zato prevelik in prehiter fokus na te mišice ni zaželen.)

 

2. Kako se je spremenil vaš vzorec dihanja? V primeru, da je prsni koš ostal razširjen, trebušna prepona, glavna dihalna in stabilizacijska mišica našega telesa, ki živi v njem, nima prave ‘piste’ za svoje delovanje. Zato dihanje postane bodisi plitvo bodisi pretirano trebušno. V obeh primerih je problem, ker se rebra premalo razširijo (pri vdihu, seveda). Ko vdihnemo, se morajo rebra razširit, kot dežnik, ki se odpre, trebušček pa zrasti za približno ⅔ svoje maksimalne zmožnosti. Če se rebra ne širijo (ker so ujeta v razširjenem položaju ali/in slabi drži), potem telo kompenzira in začnemo (prva od možnosti) dihati plitvo. Plitvo dihanje, je dihanje z rameni (oziroma pomožnimi dihalnimi mišicami), ki ne aktivira telesnega jedra (kjer poteka stabilizacija) in ki nam sčasoma še poslabša držo (ker preveč utrudi zgornje, pomožne dihalne mišice). Lahko pa zaradi ‘neaktivnega’ prsnega koša dihamo samo trebušno. Pri tem nastaneta dva problema. Prvi je, da se z vsakim vdihom trebuh preveč razteguje (in še bolj obremeni lineo albo, vmesno vezivno tkivo, kjer se nahaja diastaza rektusov) in drugi problem je, da za izdih potem potrebujemo dodatno mišično aktivacijo trebušnih mišic (izdih je sicer pasivna dejavnost, mišice se samo sprostijo), kar se sicer sliši ‘dobro’ pa ni, ker na dan naredimo okoli 24.000 izdihov (in vdihov) in preobremenimo šibke trebušne mišice, ki zato postanejo zakrčene in slabše delujoče. Torej, ste naslovili vaš dihalni vzorec s takšnimi vajami, predno ste obupali in se naročili na kirurški poseg?

 

3. Kakšna je vaša telesna drža…v kakšni formi so mišice zadnjice? Drža je lahko zelo pomemben faktor, ki vam onemogoča saniranje diastaze rektusov, kljub sicer odličnemu vadbenemu programu. Telesna drža ni pomembna samo v statičnem smislu, da stojimo ‘pokončno’ in imamo poravnane telesne segmente enega nad drugim, ampak tudi v dinamičnem smislu, ko na primer dvigujemo otroka. Lahko imamo dobro ‘pokončno držo’, bremena pa dvigujemo z ukrivljeno držo in spodvihano medenico (‘rep med noge’), kar povzroči povečanje pritiska na trebušno steno oziroma diastazo rektusov, kar potem na dnevni ravni izničuje uspeh vašega truda s korekcijskimi vajami. Slaba telesna drža lahko ves čas potiska trebuh navzven, sploh v spodnjem delu. Zaradi diastaze je potem drža seveda še slabša, ker ni ustrezne podpore. In tako se ‘zaciklamo’ v začarani krog. Reševanje diastaze rektusov in telesne drže gre z roko v roki. Eno pomaga drugemu in obratno. V primeru, da tega problema z vajami ne naslovimo, pa en pojav slabša drugega in obratno. Pri drži je ključnega pomena, da naslovimo nagib medenice in nagib prsnega koša. Ta dva se morata ujemati med seboj, kot tla in strop v hiši. Eden izmed znakov so tudi ohlapne oziroma ‘ploske’ mišice zadnjice. Mišice zadnjice so zelo pomemben faktor pri optimalnem nagibu medenice in velikokrat problem po porodu. Funkcionalne mišice zadnjice niso tiste, ko ženske na instagram profilih tako usločijo ledveni del hrbtenice, da zadnjica ‘skoči ven’, ampak da je lepo zaobljena tudi brez tega. (Več o delovanju in krepitvi mišic zadnjice TU).

 

4. Imate zakrčene mišice medeničnega dna? so prav tako lahko eden ključnih dejavnikov, da diastaza rektsuov vztraja’na svojem mestu’. Zakaj? Če je dno medenice zakrčeno, potem prvič ne moremo pravilno dihati s trebušno prepono (ker se medenično dno ne vda ob vdihu) in drugič ker se mora posledično toliko več ‘vdati’ trebušna stena (oziroma diastaza rektusov), ki zato utrpi več pritiska. Mišice medeničnega tesno sodelujejo s spodnjim delom globoke trebušne mišice (m. transversus abdominis). In če so preveč napete ene, so preveč napete druge (in obratno). Če je globoka trebušna mišica preveč napeta oziroma zakrčena (‘over-recruted’) vleče lineo albo (vmesno belo vezivno tkivo) preveč narazen. Kako to preverimo? Naredimo globok (trebušni) vdih. Ali občutimo, da se pri tem mišice medeničnega dna ‘ne vdajo’ oziroma ne spustijo v smeri navzdol? Ne? Kaj pa, če si zraven še dodatno predstavljamo, kot da nežno potisnemo navidezni tampon navzven ali kot da bi želeli spustiti vetrove? Ali sedaj čutimo njihov spust? Ne? Me ne preseneča! Večina mojih strank tega ne čuti, kar moramo potem obvezno nasloviti (še posebej če so bile prisotne tudi raztrganine ali epiziotomija in so nastala notranje brazgotine, ki mehansko preprečujejo elastični odboj mišic medeničnega dna.

 

5. Ste deležni pravilne progresije korekcijskega programa za diastazo? V primerih velike diastaze (globoke, glej simptome spodaj) je ekstremnega pomena individualna obravnava in specifično napredovanje vaj. Bistvo vsega je ustvarjati ravno pravšnji izziv za trebušno steno, torej ravno prav intra-abdominalnega pritiska (na diastazo), da se telo (možgani) ‘odloči’, da mora ukrepati (sintetizirati kolagenska vlakna). Ne preveč, da se ne dela škoda in ne premalo, da situacija ne stagnira oziroma nazaduje. Iz tega razloga večino vaj sprva poteka leže na tleh in izhaja iz dihanja, nato na boku ali sede in šele nato stoje. Ker naše telo sicer ne loči med ‘vajami’ in gibanjem, je potrebno poskrbeti, da v začetni fazi korekcijskega programa, vse gibanje skozi dan, ki poteka sede, stoje ali vmes čim bolj prilagodimo. Kako? Tako da te (neizogibne gibe kot je nega dojenčka in sebe) izvajamo prvič mehansko čim bolj optimalno (z nevtralno hrbtenico, lahno anteriornim nagibom hrbtenice (‘repek ven’) breme približamo k telesu in ne telo k bremenu itd..) in drugič, da to gibanje uskladimo z dihanjem – kar pomeni, da si z izdihom pomagamo stabilizirati telo in preprečevati, da se takrat diastaza poslabšuje (da nam pritisk uhaja ven skozi diastazo).

 

6. Imate morda preveč visceralne maščobe? Maščoba okoli notranjih organov (večje količine) lahko potiskajo trebuh (in diastazo) od znotraj navzven. V tem primeru je potrebno tudi nasloviti ta problem. To je lahko kar izziv, saj je naše gibanje z diastazo omejeno (npr tek, je pa tek tako ali tako neprimeren za ljudi z res prekomerno težo in še po porodu). Tudi (drastične) diete so lahko v času dojenja neprimerne oziroma je lahko ravno takrat čas za bolj zdravo in uravnoteženo prehrano. Za kurjenje teh odvečnih maščob potrebujemo veliko hoje in tudi cardio trening, ampak ne kakršenkoli. Mora biti brez poskokov oziroma tak, da dodatno ne obremenjuje trebušne stene. Lahko pa je vzrok kopičenja notranje maščobe v slabo delujočem limfnem sistemu. Kako – se sprašujete? Če vaš glavni telesni ‘filter sistem’ ne deluje optimalno, lahko telo kopiči strupe in odpadne snovi v maščobah. Zato je včasih dovolj, da poskrbimo za boljši pretok limfe in s tem odstranimo razlog za obstoj teh maščobnih celic. (glej naslednjo točko).

 

7. Vam mogoče zastaja limfa? V svoji ‘klinični praksi’ opažam, da imajo mamice po porodu kar dosti težav z malce slabšim delovanjem limfnega sistema, kar je še posebej opazno po carskem rezu, ko gibanje trebušnih in medeničnih organov omejijo zarastline (brazgotine v globini telesa). Za boljšo pretočnost limfe ne potrebujemo hoditi na limfno drenažo, zadostuje ‘že’ preponsko dihanje, veliko hoje in ‘Abdominalna masaža’ (posebna vaja iz našega programa Poporodni preporod, ki vsebuje kombinacijo dihanja s prepon-ama – trebušno in medenično – in masažo trebuha). 

 

8. So vam ostale večje zarastline po carskem rezu? Po vsakem kiruršekm posegu nastane več ali manj notranjih zarastlin/adhezij/brazgotin. Te so obrambni mehanizem telesa s katerim se zavaruje proti ponovnemu odprtju rane, čeprav je rana zašita in zaceljena. Zarastline so fibrozno tkivo, ki izgubi elastičnost in viskoznost, kar je ključni element za pravilno delovanje fascij in drsenje med njimi. Po domače povedano je to tako, kot če bi se vam bluza zataknila v zadrgo od hlač in bi vas potem vleklo navzgor po telesu in navzdol po nogah. Zarastline blokirajo optimalno preponsko dihanje in s tem delovanje telesnega jedra, zatorej jih je treba vsaj delno ‘zmehčati’. Glede na svojo prakso predvidevam, da tega najverjetneje niste storili, saj vas nihče ni opozoril na to niti vam pokazal kako. Več TU.

 

9. Imate zakrčen mezenterij? Ste sploh že kdaj slišali za ta organ v trebušni votlini? Znanstveniki so v začetku leta 2017 klasificirali nov organ v trebušni votlini, ki vam (med drugim) lahko preprečuje zapiranje razmika trebušnih mišic, povzroča bolečine v križu, prebavne težave in debelost. Nahaja se globoko v trebušni votlini. Zaradi nosečnosti, nepravilnega nošenja, veliko sedenja in posegov v trebušni votlini lahko postane poln tenzij. Več o tem si lahko preberete TU. Torej, ste že poskusili sprostiti napetosti v mezenteriju predno ste se odločili za invazivni poseg?

 

10. Imate ustrezno prehrano za vezivno tkivo? (Kolagen + C vitamin + voda.) Glede na to, da je primarni problem diastaze rektusov v vezivnem tkivu (v fasciji oziroma linei albi), verjetno ni vseeno, če telesu primanjkuje gradnikov za to tkivo. To tkivo je primarno sestavljeno iz kolagena in vode. Ali uživate obojega dovolj? VIDEO

 

11. Ste kronično zaprti oziroma vas kronično napihuje? Kronična zaprtost ali napihnjenost pomeni konstantni pritisk na diastazo rektusov oziroma stanjšano vezivno tkivo in mišice. Kronična zaprtost ali napihovanje je lahko zelo resen problem v procesu reševanja diastaze. Ugotoviti moramo dejanske vzroke. Te ne izvirajo vedno iz načina prehranjevanja, ampak so lahko tudi posledica zakrčenega medeničnega dna, premalo probiotične hrane (ne nujno probiotikov), dereguliranega delovanja vagusnega živca (glej spodaj), slabega limfnega sistema in še kaj.. Kroničen kašelj je enak problem.

 

12. Ste se poslužili tudi kineziotapinga diastaze rektusov? Ste v postopku sanacije diastaze rektusov pomagali trebušni steni, da dela ‘manj napak’? Kaj mislim s tem? Vsak gib, ki ga naredimo, ‘gre čez’ trebuh oziroma trebušno steno oziroma diastazo, tudi, če samo pomahamo z roko. Včasih je fizično nemogoče vse gibe izvajati pravilno, če ima diastaza velike razsežnosti (globino, glej spodaj). Tudi, če se naučimo pravilno dihati, dvigovati, spuščati se, stabilizacija zaradi tako velike ‘poškodbe’ trebušne stene peša, kar pomeni da se dogaja cel kup kompenzacij. To si lažje predstavljamo tako, kot če bi živeli v hiši, katero prenavljamo. Enostavno, ne moremo ven iz svojega telesa (ali mirovati), da bi lahko (lažje in hitreje) popravili diastazo. Vsak gib, ki ga naredimo šteje bodisi ‘v plus’ bodisi ‘v minus’. Pri večjih diastaz na žalost večkrat ‘v minus’. Zato nam pridejo v veliko pomoč kinezio trakovi ali v zgodnjem poporodnem obdobju trebušni pas (sicer ne, ker dajejo lažno oporo). Torej, ste preizkusili tudi to metodo skupaj z izvajanjem vaj, pravilne drže, dihanja, dvigovanja, prehrane..preden ste se odločili za kirurški poseg?

 

13. Ste poskusili tudi z vibracijskim treningom? Ko programu za diastazo rektsuov dodamo še vibracijski trening (z vibracijsko palico ali še bolje z vibracijsko ploščo VIDEO) izzovemo dodatno še vse tiste mišice in fascije, ki jih z ‘navadno’ vadbo ‘ne uspemo prebuditi’. Vibracijski trening med drugim tudi bolje prekrvavi lineo albo (to belo vmesno vezivno tkivo, ki je raztegnjeno in slabše prekrvavljeno), pospeši limfo in pomaga odpraviti zaradi diastaze naguban izgled trebuha. VIR  

 

14. Ste dodali tudi regulacijo vagusnega živca? Vemo, da so mišice le ‘sužnje’ živcem oziroma živčnim ukazom (impulzom). Vagus je možganski živec, glavni živec avtonomnega živčnega sistema (avtomatskega) in regulira zelo veliko funkcij v telesu. Če je dereguliran (kako je vagusni živec lahko dereguliran, si prosim preberite TU), potem je včasih zastonj ves trud, ki ga vložimo v delovanje mišic. zato je potrebno najprej nasloviti delovanje avtonomnega živčnega sistema (da ni ‘zaciklano’ v delovanju ‘fight’, ‘flight’ ali ‘freeze’ – torej v kroničnem begu pred določenim strahom ali nevarnostjo) in šele potem lahko naslovimo (motorično) delovanje trebušne stene. kako vemo, če imamo dereguliran vagus, si lahko preberete TU).

 

15. Ste pomislili še na ‘karkoli drugega’..? Kaj mislim pod ‘karkoli drugega’? To, da je v telesu vse med seboj povezano. Zgoraj smo našteli kar štirinajst točk, ki jih je dobro dosledno upoštevati, če smo kandidati za operacijo in bi se ji radi izognili. Sicer pa lahko na individualni obravnavi najdemo še marsikaj drugega, kar vpliva na zapiranje diastaze. Kaj? Na primer spuščen stopalni lok na enem ali obeh stopalih. Ko smo že vse preizkusili ali pa ko je sanacija diastaze dosegla neko točko, potem se pa ustavi in ne napreduje več, takrat naslovimo še takšne ali podobne ‘simptome’. Spuščen stopalni lok je v bistvu kolabirana globoka podporna telesna linija od spodnjega dela telesa navzgor. Porušen stopalni lok – porušeno pravilno delovanje kolena – porušeno pravilno delovanje kolka (kolk mora kompenzirat, mišice se zakrčijo) – lahko dobimo zakrčene mišice medeničnega dna – in potem nadaljevanje zgodbe že poznate..

 

Ali se splača?

 

Da! Zagotovo! Kakorkoli se sliši zakomplicirano, pa v bistvu ni. Ko enkrat osvojite pravilen način dihanja (stabilizacije telesa) in mehanično pravilen način gibanja, ste osvojili 80% vsega. Vse ostalo je potem samo nizanje različnih primerov in situacij na isti vzorec. Z nekaj vsakodnevnega truda na začetku izvajanja korekcijskega programa, lahko ta 80% del osvojite že v 2-3 tednih. S tem pa sami sebi naredite uslugo za celo življenje in celo telo! Diastaza rektusov, kot sedaj vidite, ni le lokalni problem, ampak je problem delovanja celega telesa! S tem, ko se naučite sanirati diastazo v bistvu na novo postavite temelje delovanja vašega telesa in dobesedno spremenite način življenja (gibanja in dihanja). S tem si nehote v bodoče prihranite marsikatero težavo, ki izvira iz porušenega telesnega jedra, kot na primer poškodbe (bolečine) hrbtenice, medenice, kolkov, kolen.. itd, da ne govorimo o večji moči telesa in navsezadnje tudi o lepšem izgledu! In za povrh, da se izognete še operaciji, to je največja zmaga!! Tako, da ja, splača se! 

 

Kako preverim, če imam diastazo rektusov in ali je tako velika, da pridejo upoštev zgornji nasveti iz tega zapisa?

 

VIDEO za preverbo diastaze rektusov 1 (zelo kratek)

VIDEO za preverbo diastaze rektusov 2 (daljši)

 

Kateri so znaki, da imam res ‘veliko’ diastazo rektusov?

 

  1. Izgled trebuha kot ‘pajkova mreža’ in zelo povešena koža
  2. Velikokrat po dvojčkih ali po več (zaporednih) nosečnostih
  3. Ob nepremičnem ležanju na hrbtu na tleh vidno premikanje črevesja
  4. Trebuh vidno izbočen, kot žoga, še posebej v popoldanskem in večernem času ali po obrokih
  5. Ob testu za diastazo (glej videa zgoraj), se naredi širok greben (3-5 prstov), včasih tudi jamica.
  6. Če pri tem potopimo prste v globino, ni čutiti nobenega upora vezivnega tkiva
  7. Ko ležimo na tleh na hrbtu in z glasom ‘KHM’, kot da bi hoteli lahno zakašljati oziroma si ‘popraviti’ nekaj, kar se nam je malenkost zataknilo v grlu (navadno predno spregovorimo) in se ob tem trebuh vidno izboči.

 

 

Kaj pa če se vseeno ne morete izogniti posegu?

 

Včasih je operacija neizogibna. Ko dejansko nič od naštetega ne pomaga in ko vidimo tudi na dinamičnem* ultrazvoku trebušne stene, da linea alba, kljub različnim ‘priklicom’ oziroma navodilom (izdihni, stisno to, stisni ono..) ne da ‘nobenega življenja’ od sebe – torej ostaja razdalja med rektusoma (površinske trebušne mišice) enaka (intra.recti distance) hkrati pa imamo prisoten enak distorcijski index (distortion index of linea alba) – torej ne glede na to ali samo ležimo ali dvigujemo glavo oziroma ne glede na to, da pri tem zavestno aktiviramo mišice po danih navodilih in če je prisotna tudi abdominalna kila (največrat popkovna), takrat je najverjetneje manjše zlo iti pod nož, kot ‘živeti v takšnem porušenem telesu’.

 

Vseeno pa ni vseeno, za kakšen poseg se odločimo (splošen poseg, laparoskopski), kdo nas operira (abdominalni kirurg, plastični ali oba), kako ‘nas popravi’ ( mrežico ali brez), kakšen rez naredi (horizontalen, vertikalen).. Več o tem sem že pisala v blogu Moja popkovna kila in diastaza rektusov, ki je vsebinsko gledano prvi del tega zapisa.

 

V prihodnje pa bo sledil še tretji del, ki bo govoril, kako se pripraviti na poseg in kako postopati po posegu. (Zato. če še niste naročeni na prejemanje naših novic in ne želite spregledati tega zapisa, se lahko vpišete TU.)

 

Kaj pa v primeru, da nimam tako kritične diastaze rektusov, kako se lotim sanacije?

 

V tem primeru morda ne potrebujete niti individualne obravnave, ali morda samo eno in se lahko lotite programa POPORODNI PREPOROD, kjer vas 12 tednov vodimo skozi gibalno preobrazbo, kjer naslovimo prav tako skoraj vse zgoraj naštete ključne točke, le da so vaje v tem primeru za vse enake. Na (dnevnem) meniju dobite vsega po malo, ampak postopoma dozirano. Nekako tako, kot če bi bili slabo prehranjeni, pa bi vam predpisali ‘splošno’ boljšo dieto, kjer bi na vaš menu uvrstili več vitaminov, sveže zelenjave in sadja, kvalitetno ribje olje in druga pomembna mikro in makro hranila. Te vaje sistematično opravljate doma. 

 

V kolikor pa ste lokacijsko ‘privilegirani’ in živite v naši bližini, pa se lahko zraven udeležujete še poporodne vadbe za mamice (z dojenčki) v naših mini skupinah.

 

Kaj točno je diastaza rektusov?

 

Ker smo o sami definiciji in mehanizmu delovanja že veliko govorili in pisali, vas vabim, da si pogledate morda naslednje tri ključne zapise/videe:

 

  1. Brezplačni Priročnik o diastazi rektusov
  2. 10 najpogostejših vprašanj o diastazi rektusov
  3. FB skupina Diastaza rektusov

 

Ali pa se naročite na našo BREZPLAČNO MINI AKADEMIJO Vadbene klinike o diastazi rektusov, ki traja 6 tednov (vsakih 6 tednov štarta nova skupina), kjer dobite VSE na enem mestu.

Alja Malis

Alja Malis, specialistka za gibanje

Raziščite še več vsebin na temo:

Komentirajte